Leto: 2023

So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.

“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.

Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.

Spremembe lovske zakonodaje

V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”

V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.

Vrnitev odvzetih zemljišč

Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.

Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni

“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.

“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.

GRADIVO SKUPNE NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS