Pobuda za razmislek: mednarodna (evropska) lovska solidarnost?

Iz vrst zelene bratovščine je prišla pobuda, da bi lahko bila v avgustovskih poplavah prizadeta območja Slovenije morda deležna tudi evropske lovske solidarnostne pomoči. 

Foto: arhiv LZS

Po zgledu Evropske nogometne zveze (UEFA), ki jo vodi Aleksander Čeferin iz Slovenije, bi lahko nekaj podobnega storila tudi FACE in najbrž tudi CIC. Sploh, ker je med sedmimi milijoni evropskih lovcev tudi veliko članov iz krogov t. i. »modre krvi«, ki jim denarja ne manjka. In tudi sicer bi težko rekli, da  so lovci reveži. Prepričan sem, da bi organizacija pobudo, če bi do nje prišlo, podprla.

V preteklosti je bila izjemno pomembna vloga pokojnega Veljka Varićaka v CIC, kjer je bil med vodilnimi funkcionarji tega uglednega svetovnega lovskega združenja in celo njegov podpredsednik. Bil je tudi največji ekspert za ocenjevanje trofej. V CIC so delali tudi mnogi drugi ugledni člani slovenske lovske organizacije, med katerimi naj omenim Marka Bulca, izjemno uglednega, spoštovanega in nadvse cenjenega slovenskega (in jugoslovanskega) lovca, člana LD Mirna, ki je bil celo predsednik CIC.

Zdaj ima Lovska zveza Slovenije podpredsednika Centralnega regiona FACE. To je že v drugo postal Srečko Žerjav, sicer nekdanji direktor Strokovne službe LZS. FACE združuje 7 milijonov evropskih lovcev. Žerjav aktivno sodeluje tudi v CIC. Pred Žerjavom je bil podpredsednik FACE tudi znani slovenski lovski strokovnjak, dolgoletni sekretar LZS, avtor številnih strokovnih knjig in lovski publicist Blaž Krže.

Lovska zveza Slovenije je od leta 1991 članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC), od leta 1993 članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) in že od leta 1952 članica Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO). V vseh teh organizacijah sodelujejo tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije.

Žerjav ima lepo priložnost, da se podobno kot Čeferin izkaže z izvirnostjo in plemenitim namenom in predlaga evropsko lovsko solidarnost za ljudi iz prizadetih območjih Slovenije. Vsak euro je dobrodošel. Slovenska javnost bi takšno akcijo  sprejela kot lepo solidarnostno gesto  evropskih lovcev. Takšna solidarnostna akcija bi bila velikanski prispevek h krepitvi ugleda lovskih organizacij na stari celini. Sploh tam, kjer lovstvo še vedno ne uživa javnega ugleda, veljave  in spoštovanja, kar postaja značilno tudi za Slovenijo. Naj bo LZS pobudnica tovrstne akcije, ki naj jo sproži podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Vodstvo LZS bi ga pri tem zagotovo takoj podprlo.

Vsi slovenski lovci, sploh pa ljudje iz prizadetih območij, tega ne bi nikoli pozabili. To bi bil kapital na ugled in veljavo lovstva, ki bi dajal tudi velikanske obresti. Za pomoč ni nikoli prepozno in zdaj so na potezi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Med njimi je brez dvoma tudi podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Dobil bi podporo dvajset tisoč glave slovenske zelene bratovščine.

Dr. Marjan Toš

Zlati srnjak iz Dobrave

V zeleni bratovščini je že dolgo znano, da nobenemu lovcu trofeja ne sme biti najpomembnejši cilj. Ti časi so že zdavnaj minili, zdaj so v ospredju naravovarstvene naloge, brez katerih ni uspešnega gospodarjenja z divjadjo. Močne trofeje pa so dober pokazatelj stanja populacij divjadi v lovišču.

Gilbert Eferl z zlato medaljo za  srnjakovo trofejo iz Dobrave. Foto: Marjan Toš

Teh načel se dobro zavedajo tudi v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Letošnjega maja se jim je boginja Diana na veliko nasmejala, saj je lovski gost iz sosednje Avstrije Gilbert Eferl uplenil srnjaka, čigar rogovje je bilo po veljavnih standardih Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC) ocenjeno s 131 točkami in je prejelo zlato medaljo.

Kot je povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, je to po več kot četrt stoletja vnovična zlata medalja za srnjakovo rogovje v tej lovski družini, v kateri s srnjadjo skrbno gospodarijo. Vsako leto uplenijo kakšnega srnjaka z rogovjem za bronasto ali srebrno medaljo. Avstrijski lovec, ki že dolga leta zahaja v revirje te lovske družine, ni skrival navdušenja. Na lovu ga je spremljal domači lovec Peter Rajniš, ki svoj revir Brengova odlično pozna in je »zlatega« srnjaka dalj časa opazoval ter ocenjeval. Videvali so ga še drugi lovci in vsi so menili, da je kapitalni srnjak s trofejo, ki bi lahko bila deležna zlate medalje. In očitno se niso zmotili.

Marjan Toš