Žetalski medved: inšpekcijski postopek še poteka

Zgodba z žetalskim medvedom se še zdaleč ni polegla, zdaj se pravo delo za pristojne službe šele začenja, je pojasnil Izidor Cojzer iz Območne enote zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru, zaposlen na Odseku za gozdne živali in lovstvo.

Medved, ujet v kamero v LD Podvelka. Foto: Radivoj Cvetko

Okoliščine odstrela medveda in posledice bodo ugotavljali v okviru prekrškovnega postopka, ki ga vodi lovska inšpekcija. Kakšne ukrepe in kazen zoper uplenitelja bo izrekla, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, saj morajo temeljito osvetliti vse okoliščine dogodka. “Glede na težo medveda in določene parametre smo strokovno ocenili, da gre za štiri leta starega rjavega medveda, več bo znanega po opravljeni DNK analizi zobovja,” je po opravljenih meritvah povedal Cojzer.

Ob tem je v javnosti še vedno veliko ugibanj, ali bi uplenjeni medved v Žetalah morebiti lahko bil ta, ki se je pred dnevi potepal po Pohorju in Kozjaku. Cojzer pravi: “Domneve, da je bil uplenjeni medved opažen tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo ne potrditi ne ovreči. Verjetno bi bil na poti do mesta, kjer je bil ustreljen, viden oziroma opažen. Če medved ni v naravi pustil določenih ostankov, na primer iztrebkov ali dlake, tudi z analizo ne moremo ugotoviti, za katero žival gre; sam odtis šape je premalo. Tukajšnji lovci takšnih dogodkov nismo navajeni. Še vedno pa ostaja možnost, da v primeru, da lovci na Pohorju in Kozjaku najdejo medvedje iztrebke, s pomočjo genetike ugotovimo, ali gre za isti osebek ali ne.”

Dogajanje v zvezi z medvedom spremljajo tudi v Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož. Kot je povedal predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečko Felix Krope, bodo po temeljiti razpravi in po razjasnjenih vseh okoliščinah sprejeli ustrezna stališča. Na spletnih straneh ZLD Ptuj-Ormož pa so občane opozorili na obnašanje v primeru srečanja z medvedom in na obveščanje o morebitnem pojavu medveda                                                    

 Marjan Toš

Predsednik LZS se je sestal z ministrom za kmetijstvo

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač se je sestal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom.

Foto: arhiv LZS, marec 2019

Tema pogovora, ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar Anton Harej in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja, je bil Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je v pripravi.
Na sestanku je minister dr. Podgoršek pojasnil, da se bo v okviru spremembe zakonodaje iskala rešitev za zemljišča, ki so bila v letih 1993 -2005 prenesena v upravljanje na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Omenjena zemljišča v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja Sklad, bodo predvidoma predana v brezplačno uporabo lovskim družinam. Za namene upravljanja z divjadjo pa še dodatna pasišča, jase in travniki v loviščih.

NOVA oddaja Dober pogled

Aprilska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled je posvečena 12. Slovenskemu lovskemu dnevu in problematiki divjadi na nelovnih površinah.

Zaradi epidemioloških razmer je dogodek, ki je vključeval kar 21 predavanj, potekal v obliki celodnevne videokonference (na voljo na članski spletni strani), v oddaji pa si lahko ogledate izbrane poudarke.

Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS TUKAJ.

Nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali

Lovska zveza Slovenije bo tudi za leto 2022 pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali. K sodelovanju na javnem nagradnem natečaju, ki se zaključi 3. avgusta, vabljeni vsi, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo.

Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonski fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.

Podrobnosti o natečaju so objavljene v majski številki Lovca.

NOVA izdaja: Slovenski lovci v vojni za Slovenijo

Lovska zveza Slovenije je izdala drugo, dopolnjeno izdajo zbornika Slovenski lovci v vojni za Slovenijo. Zbornik, posvečen 30-letnici samostojne Slovenije, je uredil dr. Marjan Toš.

Zbornik je predvsem publikacija spominjanja udeležencev vojne za Slovenijo iz vrst slovenske zelene bratovščine. V drugi, dopolnjeni izdaji je med drugim precej več dokumentarnega gradiva, predvsem fotografij ter tudi popolnejši seznam lovcev – udeležencev vojne za Slovenijo 1991.

Knjiga, ki je izšla v 3.000 izvodih, ni prodajna. Lovske družine jih bodo prejele preko zveze lovskih družin/lovske zveze.

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Zois in Aida izpuščena v gorenjske gozdove

Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.

Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman

Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice. 

Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar

Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.

Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. 

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Aida na prostosti Foto: Janez Tarman

Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.

Lovci opozarjajo na bližnja srečanja z medvedom

Kot smo poročali, je bil pred dnevi opažen rjavi medved v LD Podvelka in v LD Puščava iz Lovrenca na Pohorju. Od tam je kosmatinec odšel preko Drave na Kozjak. Zašel je na območje LD Boč na Kozjaku, nato pa preko državne meje v Avstrijo na območje Lučan, je povedal strokovni tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej.

Sledi medvedove šape v LD Boč na Kozjaku (arhiv LD Boč na Kozjaku)

Medved (še) vedno na Kozjaku

Iz Avstrije, kjer so o pojavu medveda obširno poročali mnogi mediji, se je vrnil na Kozjak in na enem od krmišč za divje prašiče v LD Boč na Kozjaku povzročil manjše razdejanje, ki so ga lovci dokumentirali. Tajnik LD Boč na Kozjaku, lovski čuvaj in podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko Felix Krope je ob pojavu medveda na njihovem območju povedal, da so že izdelali strokovne smernice za spremljanje gibanja kosmatinca v njihovem lovišču. Še posebej skrbno bodo sledili njegove poti in morebitni škodi, ki jo lahko povzroči. Na tem območju je namreč veliko rejcev drobnice, čebelarjev in tudi govedorejcev.

Medved v LD Podvelka (Foto: Radivoj Cvetko)

Medved je z Boča na Kozjaku za krajši čas šel na potep še v LD Gaj nad Mariborom, a se je kmalu vrnil nazaj v lovišče LD Boč in za zdaj tam tudi ostal. Kako dolgo še, ostaja uganka, saj se medved giblje na velike razdalje, je poudaril Kunej. Dr. Krope je pripomnil, da se njihovi lovci še kako zavedajo odgovornosti in bodo v skladu z izdelanimi strokovnimi smernicami spremljali njegovo navzočnost ter javnost sproti obveščali na spletnih straneh LD Boč. Tekoče bodo o gibanju medveda na Kozjaku obveščene tudi pristojne službe Zavoda za gozdove  Slovenije in lovska inšpekcija.

Uničeno krmišče v LD Boč na Kozjaku

Medved v človeku ne vidi plena, a je lahko med srečanjem tudi zelo nevaren

Medved ima zelo dobro razvita čutila, predvsem sluh in voh, precej slabše pa vidi. V človeku ne vidi plena in ga ne zalezuje ali lovi za prehrano. Kljub temu so bližnja srečanja z medvedom lahko zelo nevarna, zato se mu je bolje izogniti. Medved se pri srečanju s človekom počuti predvsem ogroženega in se želi čimprej umakniti. Zato tako lovci kot gozdarski strokovnjaki svetujejo, da se ob morebitnem srečanju z medvedom in še zlasti z medvedko z mladiči (takšna srečanja so lahko za človeka tudi usodna) ne vedemo kot napadalec in ne prekoračimo kritične tolerančne razdalje. Izogibati se moramo sunkovitim in hitrim gibom, opozarjanje medveda na naš prihod pa je zelo priporočljivo s hrupom, sploh, če prečkamo kraje, kjer se medved pogosto zadržuje. Med sprehodi v naravi imejte pse vedno na povodcu. Psi lahko ob prostem tekanju naletijo na medveda in ga pripeljejo neposredno pred človeka.

Marjan Toš

Termini objav aprilske oddaje o lovstvu

Ta slika ima prazen alt atribut; ime datoteke je oddaja-dober-pogled.png
  • VTV VELENJE: četrtek, 29. 4. 2021, ob 21:20
  • VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 29. 4. 2021, ob 22:00 in petek, 30. 4. 2021, ob 10:00
  • ATM KRANJSKA GORA: sobota, 24. 4. 2021, ob 20:00
  • TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 27. 4. 2021, ob 19:00 in 20:45
  • GTV GORENJSKA TELEVIZIJA: torek, 27. 4. 2021, ob 19:35 in sreda, 28. 4. 2021, ob 18:00
  • ETV HD: četrtek, 6. 5. 2021, ob 20:00
  • TV PTUJ: sobota, 1. 5. 2021, ob 21:00 in nedelja, 2. 5. 2021, ob 10:00

Odpoved strelskih tekem

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na svoji 7. seji, ki je potekala, 21. aprila 2021, preko MS Teams, sprejela naslednja sklepa:

Foto: Bojan Gorenc

Sklep 7.1.1: V letu 2021 so vse strelske tekme v organizaciji LZS odpovedane, razen državnega prvenstva v Pragerskem.

Sklep 7.2.1.: Če bodo razmere dopuščale, se organizira Grand Prix Slovenije v Pragerskem, ki bo izveden kot izbirna tekma za sestavo ekipe za svetovno prvenstvo na Madžarskem. V kolikor pa razmere ne bodo dopuščale izvedbe Grand Prix-a, se ekipa ne udeleži svetovnega prvenstva.

Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje

Obnovimo našo Zemljo

Svetovni dan Zemlje zaznamujemo vsako leto 22. aprila že več kot petdeset let. Na ta dan opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Letošnji svetovni dan Zemlje poteka v znamenju obnavljanja našega planeta pod sloganom Obnovimo Zemljo.

Foto: Urša Kmetec

Letošnji dan Zemlje nas nagovarja, da lahko preprečimo katastrofe podnebnih sprememb in uničenja našega naravnega okolja. Ob vodilu, naj obnovimo planet, je postavljenih pet stebrov obnove, in sicer saditev dreves, hrana in okolje, globalno čiščenje, klimatska pismenost in globalni izziv za Zemljo.

Slovenija ena izmed držav z največjo površino zaščitenih področij

  • 56 % površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave (Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote) Tako je v Sloveniji 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 % kopnega ozemlja države, to je največ v Evropski uniji, sledita ji Hrvaška in Bolgarija. Povprečje EU je 18 %. V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru Nature 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij (habitatni tipi Nature 2000), kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.Skoraj v vseh slovenskih občinah imamo območja Nature 2000 (v 204 občinah od 212 občin). Pri večini občin (83) Natura 2000 pokriva med 5 % in 30 % ozemlja, v 23 občinah pa 80 % ozemlja ali več.
  • Gozdovi pokrivajo 58,2 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.
  • V Sloveniji imamo 1 narodni park, 3 regijske parke, 46 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1161 naravnih spomenikov. Zavarovanih je 13,31 % kopne površine Slovenije.
  • Slovenija je z vodo bogata dežela, vodna zemljišča obsegajo 630 kvadratnih kilometrov, skupna dolžina vodotokov pa je 49.100 kilometrov. Slovenija ima tudi bogastvo podzemnih voda, ki zagotavljajo 97 % oskrbe s pitno vodo in so pomemben vir mineralne in termalne vode. Vir: MOP

Na Češkem in v Belgiji izkoreninili afriško prašičjo kugo

Visoka šola za varstvo okolja je 20. aprila v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizirala video predavanja o afriški prašičji kugi. V sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali, katerega nosilec je prof. dr. Boštjan Pokorny, so predavanja izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.

Foto: Pixabay

Afriška prašičja kuga je hemoragična bolezen prašičev z veliko smrtnostjo. Izvorno je bila omejena zgolj na dele afriške celine, a se zaradi človekovih dejanj zdaj širi po vsem svetu s pomembnimi posledicami za prašičerejo, domače in divje prašiče. Čeprav je znanje o tej bolezni zelo napredovalo, je še vedno veliko neznanega. Odkar se je bolezen pojavila v Evropi, je opisan nov epidemiološki cikel, zaradi česar je izkoreninjenje bolj zahtevno. Virus je namreč zelo odporen na temperaturne spremembe in tudi na mnoge kemikalije.

»Vseeno imamo na voljo orodja za zajezitev in potencialno izkoreninjenje bolezni, kot so to storili na Češkem in v Belgiji. Kljub temu ostajajo ključni preventiva in biovarnostni ukrepi; pomembna sta še vzajemno delovanje vseh uporabnikov prostora in sodelovanje znotraj znanstvene skupnosti,« je povedala dr. Laura Iacolina, raziskovalka genetike prostoživečih živali s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in glavna urednica nedavno izdane znanstvene monografije o afriški prašičji kugi.

Vir: predstavitev dr. Laure Iacolina

Češka in Belgija – zgodbi o uspehu

»Divji prašič je naravni rezervoar afriške prašičje kuge v Evropi, zato imajo premiki osebkov in socialno vedenje ključno vlogo za prenos ter širjenje APK. V zadnjih desetletjih je bilo pridobljenega veliko znanja o ekologiji divjih prašičev; zdaj je povezovanje le-tega z epidemičnimi značilnostmi APK postalo ključni izziv za raziskovalce in upravljavce populacij,« je pojasnil biolog dr. Tomasz Podgórski (Czech University of Life Sciences, & Mammal Research Institute, Polish Academy of Science).

Podgórski je predstavil najnovejše ugotovitve o ekologiji APK ter na primeru uspešnega izkoreninjenja afriške prašičje kuge na Češkem pokazal, kako se lahko nova znanstvena spoznanja oz. znanja o ekologiji vrste učinkovito prenesejo v nadzor bolezni, ki ima zelo visoko smrtnost, v praksi. Podgórski je kot najučinkovitejša orodja izpostavil nadzor, odstrel, ograje in pregrade, iskanje in odstranjevanje poginulih divjih prašičev, biovarnostne ukrepe lovcev in t. i. coniranje območja: »Odstrel je učinkovit način zajezitve bolezni, vendar intenzivni skupni lovi, za razliko od individualnega lova, povzročijo večje vznemirjenje in migracije populacije ter lahko povzročijo kontaminacijo področja.«

Belgija se je leta 2018 soočila z nepričakovanim vnosom APK v populacijo divjih prašičev in z uspešnimi izvedenimi ukrepi konec leta 2020 ponovno postala država, prosta APK. »Omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni sta bili omogočeni s kombinacijo ukrepov, kot so zagotovitev popolnega miru v gozdu, organizirano iskanje trupel/kadavrov poginulih prašičev, ograjevanje okuženega območja in drastično poseganje v populacijo v tem območju. Ti ukrepi, ki so se izvajali več kot dve leti, so omogočili izkoreninjenje bolezni oziroma povrnitev statusa APK proste države, pa tudi normalizacijo trga svinjine v Belgiji,« je razložil dr. Alain Licoppe, raziskovalec s področja gozdarskih ved, specializiran upravljanje populacij divjadi in vodja skupine, odgovorne za upravljanje divjadi v regionalni upravi Valonije ter član nacionalne ekspertne komisije za APK, ustanovljene na začetku izbruha te bolezni v Belgiji. »Brez cepiva zoper APK je edini način za obvladovanje bolezni umno upravljanje gostiteljske vrste (divjih prašičev), pri čemer je ključen razvoj znanja o prostoživečih živalih in njihovem upravljanju ter tesno sodelovanje med upravljavci populacij in veterinarji.«

Anketa o sovah

Foto: Pixabay

Sove so živali, ki jih le redko vidimo v naravi. Kljub temu vzbujajo številna čustva in ljudje jim že od nekdaj pripisujemo določene lastnosti in simbolni pomen. Poznavanje in razumevanje odnosa ljudi do sov je ključno za njihovo ohranjanje in preživetje.

Prosim vas, da z odgovori na vprašanja pomagate raziskovalcem načrtovati učinkovite projekte ohranjanja sov v naravi in sobivanja s človekom. Raziskava »Vi in sove« poteka na globalnem nivoju. Vprašalnik je preveden v 36 jezikov. Za reševanje ni potrebno prav nobeno znanje o sovah.

VPRAŠALNIK (5 min): https://sphinx2.unil.ch/index.php/737272?lang=sl

Več podatkov o projektu najdete na koncu vprašalnika in na spletni strani projekta (žal v francoščini): https://www.barnowl-research.ch/owls-peace. Vodji projekta »Vi in sove« sta raziskovalca z Univerze v Lozani, Švica prof. dr. Alexandre Roulin: Alexandre Roulin – Full Professor – DEE UNIL in prof. dr. Christine Mohr: Unisciences – UNIL – Christine Mohr.

Za pomoč in čas se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem!

Tina Klenovšek

ODPRTO e-izobraževanje za usposobljene osebe

Izredne razmere, ki nam krojijo življenje že drugo leto, so onemogočile izvedbo dopolnilnega izobraževanja za usposobljene osebe (preglednike divjačine), ki je zakonsko predpisano in vsakih 5 let nujno potrebno za opravljanje pregledništva uplenjene divjadi.

Strokovna služba LZS je zato Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zaprosila za odobritev izvedbe obnovitvenega tečaja za usposobljeno osebo na daljavo, po zgledu dopolnilnega izobraževanja za lovske čuvaje. UVHVVR je odobrila pripravo in izvedbo teh izobraževanj na daljavo.

Foto: Pixabay

Komisija za izobraževanje LZS je prevzela organizacijo izobraževanja za usposobljene osebe in za izvedbo zaprosila svojega člana in inšpektorja UVHVVR Marka Burgarja, dr. vet. med.

Usposabljanje je pripravljeno v skladu s 6. členom Pravilnika o načinu usposabljanja za prvi pregled uplenjene divjadi (Uradni list RS, št. 94/07) »usposobljene osebe iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika morajo vsakih pet let obnavljati znanje na 4-urnem obnovitvenem tečaju, ki ga organizira lovska organizacija. Tečaj obsega novosti zadnjih petih let na področju iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika. O udeležbi na usposabljanju izda lovska organizacija udeležencem potrdila, seznam udeležencev pa posreduje na glavni urad UVHVVR.«

Tečaj je pripravljen v 4 video lekcijah, v skupni dolžini 4 ure. Po vsakem ogledu video gradiva sledi nekaj kratkih vprašanj, njihov namen je preveriti vašo prisotnost in potrditi, da ste si video gradivo ogledali. Video gradiva si ni potrebno ogledati naenkrat. Predvideno je, da tečaj zaključite v roku enega tedna.

Vsi prijavljeni na izobraževanje morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli linke za dostop do izobraževanja.

Lovski zdravo!

Komisija za izobraževanje LZS

Predavanja o APK – Najnovejše ugotovitve – Kako so APK izkoreninili na Češkem in v Belgiji

Visoka šola za varstvo okolja v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizira vabljena predavanja o afriški prašičji kugi (APK), ki jih bodo v sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali (nosilec: prof. dr. Boštjan Pokorny) izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.

Foto: Pixabay

Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo izvedena na daljavo (Zoom aplikacija). Vse člane LZS, ki vas zanima udeležba na dogodku, prosimo, da se prijavite prek aplikacije Lisjak, in sicer najkasneje do nedelje, 18. 4. 2021. Ostali zainteresirani se lahko prijavite z elektronskim sporočilom na naslov milena.zevart@vsvo.si ali ursa.kmetec@lovska-zveza.si.

Prosimo, da ob prijavi sporočite elektronski naslov, ki ga uporabljate. Nanj vam bomo dan pred dogodkom poslali povezavo, prek katere se boste udeležili dogodka.

12. Slovenski lovski dan: problematika divjadi na nelovnih površinah

12. Slovenski lovski dan je potekal v obliki videokonference.

Problematika divjadi na nelovnih površinah je bila tema 12. Slovenskega lovskega dneva, ki je zaradi epidemije covid-19 potekal kot celodnevna videokonferenca. Dogodek, na katerem je sodelovalo kar 21 domačih in tujih predavateljev, je spremljalo več kot 200 udeležencev.

Nelovne površine so vse površine, kjer je iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan lov na vse vrste divjadi, kot so naselja in zaselki, javni in zasebni parki, pokopališča, vrtovi, nasadi in sadovnjaki, z ograjo obdani industrijski in drugi objekti, otroška in športna igrišča, površine javnih cest, prog in druge tovrstne površine. Čeprav so nelovne površine del lovišč, izvajanje rednega odstrela divjadi na nelovnih površinah ni dovoljeno.

»Zaradi tega zakonskega določila med lovci pogosto prihaja do napačne razlage, da kot upravljavci lovišča nimajo nobenih pristojnosti oziroma možnosti ukrepanja na teh površinah,« je povedal dr. Matevž Adamič s Sektorja za lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Vendar je v primeru pojavljanja škod, zaradi zagotavljanja zdravja ljudi in javne varnosti izvajanje lova možno tudi na nelovnih površinah, pravi Adamič, in sicer v obliki izrednega posega, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje lovskega inšpektorja ali resornega ministrstva, pri tem sta ključni varna uporaba orožja in pravilna, primerna ter pravočasna komunikacija z lokalnim prebivalstvom oziroma naključnimi mimoidočimi.

MKGP je od leta 2008 do konca 2020 prejel 2.002 odškodninska zahtevka za škodo po divjadi na nelovnih površinah. Največ škodnih primerov, to je 26 %, je bilo prijavljenih v Primorskem lovskoupravljavskem območju (LUO), sledita Notranjsko LUO s 17 % in Kočevsko-Belokranjsko LUO s 15 %. Tretjina vseh prijavljenih škod je bila povzročena na sadnem drevju, na različnih kmetijskih pridelkih (prevladuje krompir), domačih živalih (predvsem kokoših) in nepremičninah (ostrešja stanovanjskih objektov) ter na travni ruši. Povzročitelj je v 26 % navadni jelen, v 23 % divji prašič, v 13 % lisica, v 11 % pa evropska srna in kuna belica ter v 7 % šoja. »Število in intenzivnost konfliktov z divjadjo na nelovnih površinah se povečujeta; protokolov oziroma navodil glede reševanja konfliktnih situacij pa nimamo. Potrebna so specifična znanja in individualna obravnava primerov,« zaključuje dr. Adamič.

Vir: predstavitev dr. Matevža Adamiča

Potrebno je poiskati sistemsko rešitev

O tem, kako praktično izvajati zakonska določila (od)lova divjadi na nelovnih površinah je spregovoril Igor Simšič z Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo: »V praksi prihaja do zelo različnih primerov, ki niso vedno enostavno rešljivi. Trenutno se problematika na terenu rešuje zaradi velike angažiranosti upravljavcev lovišč, policije in lovske inšpekcije, a je učinek odvisen predvsem od pripravljenosti za sodelovanje.«

Medtem ko mala divjad, kot so siva vrana, lisica in kuna belica, predstavlja predvsem moteč dejavnik za ljudi, ki se skuša rešiti z uporabo pasti in odlovom, pa pri izvedbi ukrepov zoper veliko divjad prihaja do pomislekov. »Upravljavci lovišč nimajo ustrezne opreme za odlov živih živali in za take posege niso usposobljeni; odstrel pa je lahko sporen z vidika varnosti in tudi z moralno-etičnega vidika (v času brejosti, vodenja mladičev …). Javnost je do odstrela divjadi v urbanih okoljih odklonilna, nasprotno pa v primerih neposredno povzročene škode posameznikom ti običajno zahtevajo odstrel,« je povedal Simšič. Meni, da je potrebno poiskati sistemsko rešitev, ki obsega jasno stališče stroke in državnih organov, kako ravnati v posameznih primerih primerno usposobiti ljudi za izvajanje izrednih posegov ter izobraževati in obveščati širšo javnost, kako naj poteka sobivanje.

O težavah z divjadjo znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča je spregovoril starešina Lovske družine Škofljica Mitja Spindler: »Zaradi urbanega in gosto poseljenega območja je izvajanje odstrela oteženo: dostikrat ni mogoče izbrati varne smeri strela, lov s pritiskom ali brakado ni mogoč, gradnja lovskih objektov je otežena, neprestano so prisotni sprehajalci in rekreativci, sprehajalci psov in tudi kleni nasprotniki izvajanja odstrela.«

Spindler je opozoril tudi na težave z malo divjadjo: »Če se lisica vsaj pretežno še zadržuje izven naselij, je povsem drugače z nutrijo. Ta izredno prilagodljiva vrsta je zašla neposredno v urbano območje, na dvorišče osnovne šole Škofljica, naselja Lanovo Škofljica, otroška igrišča. Na prvi pogled nedolžno obilno hranjenje, privabljanje in božanje ima za posledico mnogo preštevilno populacijo nutrij na majhnem prostoru. Te so postale nadležne, se vzpenjajo na hlače, občasno pride do kakšnega ugriza, škoda na bližnjih njivah je velika, bregovi so spodjedeni in prihaja do erozije, prestrašeni so občani naselja Lanovo, pogoste so obgrizene cevi pri avtomobilih.«

Na prvi pogled nedolžno hranjenje, privabljanje in božanje ima za posledico mnogo preštevilno populacijo nutrij na majhnem prostoru.
Foto: Jasna K. Siuka

V naseljih in v primestnem okolju severne Primorske pa se vse pogosteje soočajo s povečano prisotnostjo divjih prašičev. Domen Šebenik iz Zavoda za gozdove Slovenije pravi: »Leta 2017 smo se prvič srečali z rednim zahajanjem divjih prašičev v urbano okolico, in sicer v zaraščeno dolino, velikosti 30 hektarov, obkroženo z zaselki. Tu so našli hrano (veliko nepobranega ali odvrženega sadja ter ostankov hrane iz gospodinjstev) in mir, saj se zaradi nelovne površine lov na tem območju ni izvajal. Svinje so tu tudi polegale, prašiči pa so zaradi neprestanega stika z ljudmi in v odsotnosti lova s časom postajali vse zaupljivejši. V letih 2017 in 2018 so se tako pojavile številne škode na vrtovih in okrasnih zelenicah, polomljeno je bilo sadno drevje, razrite poti in kompostniki.«

Rešitev so našli, pravi Šebenik, v ustanovitvi interventne skupine, ki ima pooblastilo izvajati odstrel tudi na nelovnih površinah: »Zaradi rednih nočnih obhodov in odstrela se je pojavnost divjega prašiča močno zmanjšala. Posledično so se zmanjšale škode, k temu so pripomogli tudi nasveti, ki jih je interventna skupina dajala prebivalcem, na primer, kako zaščititi površine in zmanjšati zavrženo hrano v okolju.«

Širjenje divjadi v naselja ni značilno le za Slovenijo, ampak za vso Evropo

Širjenje divjadi v naselja pa ni značilno le za Slovenijo, ampak tudi za Evropo, je povedala Ajša Alagič iz Gozdarskega inštituta Slovenije. »Najpogostejši konflikti zaradi divjadi v urbanem okolju so v vseh državah podobni, to so trki z vozili, škode v parkih in vrtovih, napadi na domače živali in hišne ljubljenčke, strah ljudi zaradi možnih napadov ali prenosa bolezni, onesnaževanje okolja z iztrebki in škode, ki jih povzroča kuna belica na avtomobilih.« Za zmanjšanje konfliktov z divjadjo v urbanem okolju v evropskih državah uporabljajo različne metode, na primer za divjega prašiča: intenziven odstrel v primestnem zaledju; odstrel tudi v mestih, a z uporabo blažilcev poka in nočne optike; uporaba pasti; lov z lokom; uporaba uspavalnih pušk in kasnejša evtanazija ali izpust v druga območja. Odlov v sodelovanju z mestnimi/lokalnimi oblastmi praviloma izvajajo lovci, ponekod pa izvajajo ukrepe tudi drugi, na primer za to usposobljene zasebne organizacije, ki vključujejo tudi veterinarje, posebne interventne skupine in policija.

Vir: predstavitev Ajše Alagić

Pri vseh ukrepih gre za občutljivo družbeno vprašanje, zato je pomembno, kako ukrepe predstavljajo javnosti. »Kjer komunikacija poteka, so zanjo praviloma odgovorne lokalne oblasti oz. odločevalci. Vendar v večini držav javnosti vnaprej zavestno ne obveščajo, saj se bojijo motečih aktivnosti določenih skupin, ki bi otežile/onemogočile izvedbo ukrepov,« pravi Ajša Alagić.

»V naslednjih desetletjih se bo številčnost prebivalcev mest močno povečala; spremenila se bosta tako površina kot tudi struktura urbanih območij. Zaradi naraščajočega števila prebivalstva se bo povečala tudi stopnja kontaktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi. Medsebojno vplivanje ljudi in živali v urbanih območjih je neizogibno,« meni dr. Carl D. Soulsbury, iz School of Life Sciences z britanske University of Lincoln.

V Angliji in Walesu jeleni, v Barceloni divji prašiči

V Veliki Britaniji upravljanje prostoživečih prežvekovalcev oz. cervidov (predstavnikov družine jelenov) ni koordinirano ne na državni in ne na regionalni ravni. Zlasti v Angliji in Walesu imajo lastniki zemljišč izključno pristojnost odločati ali uravnavati njihovo številčnost. Zato je v zadnjih desetletjih močno narasla številčnost in prostorska razširjenost vseh šestih vrst iz družine jelenov, najprej srnjadi, v zadnjem obdobju pa tudi muntjaka, damjaka in navadnega jelena, ki zdaj kolonizirajo mnoga primestna in celo mestna okolja, je pojasnil raziskovalec in ekolog iz Langbein Wildlife Associates Jochen Langbein: »Čeprav so mnogi prebivalci veseli možnosti opazovanja jelenov v bližini domov, pa njihovo pogostejše pojavljanje v urbanem okolju povzroča vedno večje težave. Tako se v Angliji na le 8 % površine, ki je klasificirana kot urbano okolje, zgodi kar 21 % vseh trkov s predstavniki jelenov. Njihova prisotnost pa je problematična tudi zaradi možnega prenosa bolezni.«

Čeprav so mnogi prebivalci veseli možnosti opazovanja jelenov, pa njihovo pojavljanje v urbanem okolju povzroča vedno večje težave. Foto: Jochen Langbein

V mnogih evropskih mestih sta se v zadnjih desetletjih povečali številčnost in prostorska razširjenost divjih prašičev, (sin)urbane populacije so se prilagodile na mestno in primestno okolje v mnogih evropskih mestih, ugotavlja dr. Jorge Ramón López Olvera z Veterinarske fakultete Avtonomne univerze v Barceloni: »Konflikti z divjimi prašiči so v Barceloni dosegli višek leta 2016, ko je bilo zabeleženih 1.187 incidentov. Divji prašiči sezonsko (od maja do septembra) vstopajo v urbano območje, privlačijo jih predvsem antropogeni viri hrane, ki so v mestu lahko dostopni v velikih količinah. Ko pridejo v mesto, povzročajo škodo v parkih, na vrtovih in objektih, udeleženi so v prometnih nesrečah, napadajo ljudi in hišne ljubljenčke ter predstavljajo tveganje za prenos bolezni. Življenje v urbanem okolju ima posledice tudi za divje prašiče, kot so hitrejša in večja rast, večji delež hrane antropogenega izvora v prehrani, večje tveganje za poškodbe ter večja izpostavljenost boleznim. Vse to se odraža v krajši življenjski dobi urbanih divjih prašičev.« Kot najučinkovitejše upravljavske strategije je dr. Lopez Olvera izpostavil zmanjšanje razpoložljive hrane za divje prašiče v urbanem okolju; odlov in odstranjevanje osebkov iz mesta; povečan odlov in/ali odstrel v najbolj problematičnem obdobju ter intenzivni odstrel osebkov v mlajših starostnih kategorijah.

Mestni način življenja v Sloveniji preusmerjen v podeželski prostor

Mesta se v Sloveniji širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. »Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč. Mestni način življenja je individualiziran in preusmerjen v življenjski podeželski prostor. Na ta način se mnoga lovišča v širokem zaledju mest močno spreminjajo. Glavna učinka sta velik neposredni odvzem kmetijskih in s tem lovnih površin, močvirnih območij in tudi območij z vrednimi habitati. Posamezni poskusi uveljavljanja nadomestnih habitatov so formalistična, a ne funkcionalna rešitev,« pravi dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Foto: Lovska zveza Maribor

»Vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju se povečuje in je izredno moteča in škodljiva za divjad, na primerih iz območja Pohorja in nižinskih loviščih Slovenskih goric«, opozarja Marjan Gselman iz Lovske zveze Maribor. Motorji za kros in terenski avtomobili povzročajo tudi erozijo, uničujejo gozdno podrast, travno rušo in redke ter ogrožene rastline. Učinkovitega nadzora ni, največja težava je, ker ta vozila niso registrirana. Gselman predlaga, da bi učinkoviteje uredili zakonodajo z višjimi kaznimi in možnim zasegom vozila, obvezno registracijo motornih vozil in vzpostavitvijo evidence vozil ter ureditvijo poligonov na primernih lokacijah.

Foto: Srečko F. Krope

Divjad kot možen povzročitelj zoonoz v mestni in primestni krajini

Stiki prostoživečih živali, ki živijo v urbanih območjih, z ljudmi bodo zaradi naraščajoče gostote človeške populacije vse pogostejši. S tem se bo povečala tudi možnost prenosa nekaterih bolezni na človeka; več kot 75 % človeških bolezni je namreč zoonotskega izvora. »Kljub vsemu je prenos bolezni s prostoživečih živali na ljudi razmeroma redek pojav, povezan s človekovim vedenjem in načinom življenja. Hišni ljubljenčki, njihovo število v zadnjih desetletjih strmo narašča, pa so pogosto pomemben in spregledan člen pri prenosu bolezni med prostoživečimi živalmi in ljudmi. Pomembno je razumeti, da prostoživeče živali niso krive za pojav zoonotskih bolezni; zanje je kriv človek, ki vstopa v interakcije s prostoživečimi živalmi in s svojimi socialno-ekonomskimi pogoji bivanja neposredno vpliva na izbruhe bolezni in ustvarja (ne)ustrezne ukrepe ter odzive,« je pojasnila dr. Diana Žele Vengušt z Veterinarske fakultete UL.

O kunah kot možnemu rezervoarju in vektorju koronavirusov v urbani krajini je govorila dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologij Univerze na Primorskem. Ugotavlja, da zaradi obojestranskega prenosa virusov med ljudmi in živalmi ter afinitete nekaterih pogostih vrst kun do poseljevanja urbanih območij obstaja upravičena skrb, da lahko urbane vrste prispevajo k novim izbruhom ter širjenju virusa.

Trki z divjadjo na cestah in železniških progah

»Trki z večjimi vrstami prostoživečih živali (zlasti s parkljarji in velikimi zvermi) predstavljajo tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu, veliko ekonomsko izgubo in so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij. Po letu 2000 je v Sloveniji vsako leto registrirano povoženih (dejansko število je še bistveno večje) med 4.497 (v letu 2020) in 6.721 (v letu 2006) prostoživečih parkljarjev,« je pojasnil dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja.

Direkcija RS za ceste in infrastrukturo zato vse od leta 2002 izvaja sistematične aktivnosti za preprečevanje trkov z divjadjo; leta 2019 je v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja in Gozdarskim inštitutom Slovenije na problematične odseke državnih cest namestila večje število odvračalnih naprav, in sicer: modre odsevnike na 402 odseka v skupni dolžini 418 km; in, zvočna odvračala na 42 odsekov v dolžini 9,7 km. V obdobju 2019/20 so na opremljenih odsekih cest zaznali pomembno zmanjšanje števila povoženih parkljarjev, predvsem srnjadi. Za to vrsto je bilo na odsekih z modrimi odsevniki povoženih za 20 odstotkov, na odsekih z zvočnimi odvračali pa za 27 odstotkov manj osebkov kot v letih pred namestitvijo odvračal. Pri tem dr. Pokorny opozarja, da so v proučevanem obdobju na zmanjšanje števila trkov pomembno vplivali tudi epidemiološki ukrepi zoper covid-19.

Vir: predstavitev dr. Samar Al Sayegh Petkovšek

Dr. Samar Al Sayegh Petkovšek z Visoke šole za varstvo okolja je povedala, da so trki na avtocestah in železniških progah v Sloveniji podcenjen vir smrtnosti divjad: »Z vidika cestnoprometne varnosti je posebej problematično zahajanje večjih vrst sesalcev na avtoceste, saj so hitrosti vozil tam višje; varen odstrel živali znotraj ograje ni mogoč in ga zaradi dejstva, da gre za nelovno površino, tudi ni mogoče izvesti brez predhodnega dovoljenja ali odločbe pristojnega organa; varno preganjanje in odvzem živali povzroča velike zastoje v prometu; odvoz kadavrov ni zadovoljivo pravno formalno urejen«.

Po podatkih Slovenskih železnic je bilo na slovenskih železniških progah v petih letih (od 2015 do 2019), povožene 484 srnjadi, 182 jelenjadi, 124 divjih prašičev, 23 rjavih medvedov, 6 šakalov in 1 volk. Največ letno povoženih osebkov, parkljarjev in velikih zveri, na kilometer je bilo na odsekih Verd–Logatec in Preserje–Verd z 0,7 osebka, Pragersko–Maribor z 0,5 osebka ter Maribor–Ožbalt in Poljčane–Pragersko z 0,4 osebka na kilometer. Iz podatkov Družbe za avtoceste RS pa je razvidno, da je bil v obdobju treh let (od 2016 do 2019), je povzela dr. Al Sayegh Petkovšek, registriran povoz 479 srnjadi, 15 jelenjadi, 24 divjih prašičev, 3 rjavih medvedov, 3 šakalov, 640 lisic, 307 jazbecev in 116 poljskih zajcev. Največ parkljarjev na kilometer odseka je bilo na letnem nivoju, leta 2019, povoženih na avtocestnih odsekih Bertoki–Koper in Grosuplje–Ivančna Gorica, kjer sta bila povožena približno 2 na kilometer; na odsekih Ivančna Gorica–Bič, Logatec–Unec, Divača–Kozina, Škofije–Srmin in Celje–Arja vas pa približno 1 parkljar na kilometer avtocestnega odseka.

Žive meje, mejice in grmišča (spet) v plamenih

Tudi to pomlad so mnoga grmišča in žive meje v Slovenskih goricah pogoltnili ognjeni zublji. Še več, posekane so bile tako rekoč zadnje remize za malo divjad, ki dobesedno izgublja tla pod nogami.

Nekoč je bila remiza pri Poliču. Foto: Marjan Toš

Zgodba se ponavlja iz pomladi v pomlad, lovci skupaj z naravovarstveniki zgolj nejevoljno opozarjajo na posledice škodljivega ravnanja. Očitno zaman, saj vedno znova poslušajo le prazne obljube in spremljajo, kako se vse spreminja v golo, pusto kmetijsko pokrajino.

Tudi ob vodotokih na veliko sekajo vodno rastje in grmičevje, na udaru so gozdni robovi, kar še poslabšuje pogoje za življenje prostoživečih živali. Dodatni problem je vznemirjanje divjadi, v Slovenskih goricah predvsem srnjadi; v gozdovih je vedno več sprehajalcev in rekreativcev, ki ne ostajajo na utečenih poteh, vedno več je divjih voženj s štirikolesniki in drugimi motornimi vozili.

Prav vožnja z motornimi vozili v naravi je izrazito moteč dejavnik, saj zaradi hrupa in uničevanja tal povzroča velik stres prostoživečim živalim, uničuje gozdno podrastje in vegetacijo ter ogroža varnost sprehajalcev in rekreativcev. Lovska zveza Maribor je zato v zadnjih letih pripravila več delovnih posvetov z mnogimi deležniki, predlagala ukrepe, dobila podporo pristojnih ustanov, a to je bilo tudi vse.

Fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več

Čas bi že bil, da prevladala spoznanje, da so sestavni del žive narave tudi prostoživeče živali, med njimi divjad, s katero upravljajo lovske družine. Za nekoč priljubljeno malo poljsko divjad se bliža konec, fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več.

Poljska jerebica, na primer, je bila v preteklosti največji naravni zaveznik kmetov. Bila je tudi priljubljena lovna vrsta in so jo lovci v nižinski loviščih skrbno varovali. Poljska jerebica je bila divjad žitnih polj, prepelica se je najraje oglašala iz cvetočih in dišečih travnikov. Njenih »ped pedi-ped pedi« skoraj ni več slišati, kljub nekaterim poskusom vlaganja iz umetne vzreje. Zato so tudi letošnja opozorila lovcev, da naj ostane vsaj kakšno zatočišče za ptice, ne le dobrodošla, pač pa zadnji »krik vpijočega v puščavi«. Kako dolgo še, se sprašujejo v lovskih krogih in ocenjujejo, da bi se z dobro voljo in razumevanjem nekaj življenjskega prostora za divjad še dalo rešiti.

Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini

Mnogi ugledni kmetijski strokovnjaki in ekologi opozarjajo, da predstavljajo mejice zakladnico življenja v kmetijski krajini in so njeni gradniki. Številne vrste prostoživečih živali so močno odvisne od mejic, na primer sesalci, ptice, metulji, vešče in druge žuželke, travniške kače, polži, hrošči, pajki, drugi nevretenčarji, lišaji, glive. Ker predstavljajo habitat za ptice in žuželke, imajo pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, prav tako nudijo biološko varstvo pred škodljivci. Pomembno vlogo imajo tudi pri regulaciji preskrbe posevkov z vodo in ščitijo tla pred vetrno in vodno erozijo.

V mejicah najdemo tudi redke rastlinske vrste, veliko plodonosnih rastlin, kot so kostanj, leska, robide, gozdne jagode in zdravilnih zeli, kot so glog, bezeg, šipek, dobra misel, črni trn. Ker mejice prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti, ter pozitivno vplivajo na kmetovanje, jih je vredno ohranjati. V kmetijski pokrajini ne bi smeli zmanjševati gozdnatosti, površin živih mej, obmejkov in dreves, pripominjajo ekologi in gozdarski strokovnjaki.

Žal je vse zapisano le na papirju, v praksi pa se dogajajo ravno nasprotne zgodbe. In kar je najhuje, ponavljajo se iz leta v leto. Naravna okolja zaradi naših posegov počasi, a nezadržno izginjajo; med njimi še zadnje remize.

Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki jih ustvarja človek, takimi, ki nadomeščajo naravne, in ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste. Bomo to končno zmogli storiti?

Marjan Toš

Nagradni natečaj LZS

Komisija za lovski humor Lovske zveze Slovenije razpisuje nagradni natečaj.

Foto: Elizabeta Lisjak

Šestčlanska komisija v sestavi Vincent Volk, Marko Medved, Janez Jager, Peter Polh, Zvonko Zajec in Samo Smeh ter strokovna sodelavka Elizabeta Lisjak se je danes sestala na 1. izredni seji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams. Sprejela je sklep, da zbiranje vicev poteka le še danes, do polnoči. Najboljše bo objavila v naslednji izdaji Strokovne knjižnice zaradi kroničnega pomanjkanja primernega gradiva.

Komisija bo izbrala tudi najboljšega – srečni nagrajenec bo prejel paket presenečenja Lovske zveze Slovenije.

😉

Izvedba občnih zborov lovskih družin

Lovske družine in lovci bomo morali tudi v letošnjem letu prilagoditi svoje delovanje.

Foto: Marjan Toš

V preteklih letih smo do konca marca izvedli redne občne zbore, na katerih smo obravnavali poslovanje lovske družine v preteklem letu (poročila o delu organov, realizacija načrta lovišča, letno poročilo za poslovno leto, ipd.); za tekoče koledarsko leto smo sprejeli načrt dela, finančni načrt, članarino, odločili smo o sprejemu novih članov ter sprejeli odločitve o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje lovske družine. Tudi v letu 2020 so nekatere lovske družine, še pred sprejetimi ukrepi zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, izvedle redne občne zbore, druge so občne zbore izvedle kasneje, upoštevaje splošno sprejete ukrepe in priporočila.

Izvedba občnih zborov na običajen način ni mogoča

Epidemija je od 18. marca 2021 z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21) podaljšana za 30 dni. Prav tako še veljajo ukrepi in priporočila glede preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Sklici občnih zborov lovskih družin ne spadajo med naloge javne službe, določene v prvem odstavku 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-ODL. Us. 17/08, 46/14-zon-c. 31/18. 65/20 in 97/20-popr.), za katere ne veljajo sprejeti ukrepi, ki začasno delno omejujejo gibanje ljudi in prepovedujejo zbiranje, zato izvedba občnih zborov na način, kot je bil običajen v preteklih letih, ni mogoča.

Rešitev za izvedbo občnega zbora, ki odloča o vprašanjih, določenih v Pravilih LD, je v času sprejetih ukrepov, ki začasno omejujejo zbiranje ljudi, predpisal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP). Navedeni zakon namreč v 114. členu določa, da lahko društvo v tem času skliče in izvede zbor članov tudi korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov društva, četudi tovrstne izvedbe zbora članov društvo nima predpisano s temeljnim aktom.

Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19.

Občni zbori se lahko izvedejo korespondenčno

Ker je zbiranje večjega števila ljudi prepovedano (dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi), občni zbori v klasični obliki niso možni, lahko pa se izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti ali preko videokonference. Odločitev o izvedbi občnega zbora sprejme upravni odbor LD, ki mora pripraviti vse potrebno za sklic in izvedbo dopisne seje občnega zbora. Poleg vabila, mora biti pripravljeno pisno gradivo ter glasovnice s predlogi sklepov, o katerih se glasuje. Pomembno je, da se vsem članom omogoči sodelovanje na dopisni seji.

Vzorci vabila z glasovnico in obrazložitvijo zapisnika ter poslovnik o delu občnega zbora, ki se izvede na dopisni seji so dostopni tukaj:

V primeru, da se na dopisni seji občnega zbora izvedejo volitve, mora glasovnica vsebovati tudi predlog sklepa, da se izvoli volilna komisija (z navedbo članov volilne komisije), prav tako mora biti napisano jasno navodilo, koliko članov organa se voli, ipd. Poročilo volilne komisije mora biti priloženo tudi zapisniku dopisne seje občnega zbora.

Poleg vabila z gradivom, ki ga je upravni odbor običajno že do sedaj pripravil za občni zbor, je za nemoteno izvedbo dopisne seje občnega zbora potrebno pripraviti tudi Poslovnik o delu Občnega zbora LD na dopisni seji, s katerim se določi način dela občnega zbora:

  • da se občni zbor izvede na dopisni seji po e-pošti ali po navadni pošti oziroma na oba načina,
  • da tajnik pošlje vabilo z gradivom in glasovnicami članom na njihove e-naslove ali po pošti,
  • da po končani dopisni seji v določenem roku izdela tajnik osnutek zapisnika,
  • da sklepe, ki so bili sprejeti, potrdi verifikacijska komisija,
  • da se zapisnik pošlje vsem članom,
  • kdo podpiše zapisnik, ipd.

Dolžnosti do AJPES

Glede dolžnosti oddaje letnega poročila na AJPES Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 in 21/18-ZNOrg) v sedmem odstavku 26. člena sicer določa, da letno poročilo sprejme zbor članov društva, vendar pa v 29. členu izrecno ne zahteva, da bi društvo AJPES moralo oddati sprejeto letno poročilo. V primeru, če društvo pred zakonskim rokom za oddajo letnega poročila zaradi objektivnih razlogov ne more sklicati zbora članov, zadošča, da pristojni organ lovske družine (npr. starešina ali upravni odbor) pripravi letno poročilo, ki ga obravnava tudi nadzorni odbor, in ga v predpisanem roku (elektronsko) odda AJPES. Na prvem občnem zboru je nato članom potrebno predstaviti letno poročilo (že oddano AJPES), ki ga mora sprejeti občni zbor. Če bo občni zbor že oddano letno poročilo spremenil, bo morala lovska družina AJPES o tem obvestiti in mu predložiti letno poročilo, ki ga je sprejel zbor članov.

Termini predvajanja marčevske oddaje Dober pogled

Termini objav marčevske oddaje o lovstvu, oddaje Dober pogled.

  • VTV VELENJE: četrtek, 25. 3. 2021, ob 21:20
  • VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 25. 3. 2021, ob 22:00 in petek, 26. 3. 2021, ob 10:00
  • ATM KRANJSKA GORA: sobota, 27. 3. 2021, ob 20:00
  • TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 30. 3. 2021, ob 19:00 in 20:45
  • GTV GORENJSKA TELEVIZIJA: torek, 30. 3. 2021, ob 19:35 in sreda, 31. 3. 2021, ob 18:00
  • ETV HD: četrtek, 1. 4. 2021, ob 20:00
  • TV PTUJ: sobota, 3. 4. 2021, ob 21:00 in nedelja, 4. 4. 2021, ob 10:00

Kam poslati sprejet načrt ravnanja in obrazec za nadomestilo?

Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.

Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.

Pristrel lovskega orožja v letošnjem letu

Pristrelitve lovskega orožja pred začetkom lovne sezone se izvajajo v skladu s Pravilnikom o lovskem strelstvu.  

Foto: Urša Kmetec

Lovske družine naj pri izvedbi pristrelitve zaradi preprečevanja širjenja okužb s covid-19 upoštevajo omejitve zbiranja in gibanja ter priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Matija Janc, Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje 

Anketa: lov medveda in divjega prašiča

Izpolnite anketo o lovu medveda in divjega prašiča za magistrsko nalogo.

Foto: Bojan Gorenc

Sem Tim Pirc in zaključujem magistrski študij Gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Moja zaključna naloga, ki jo pripravljam pod mentorstvom prof. Klemna Jerine ima naslov ˝Primerjava kakovosti odstrela rjavega medveda in divjega prašiča z visokih prež ob krmiščih s tehnikami lova s tal˝ in bo deloma temeljila na anketi, zato vas prosim za sodelovanje. Sicer sem tudi sam aktiven lovec v LD Tomišelj.

Anketa je anonimna.

Za Vaše sodelovanje, verodostojne odgovore in prispevek k znanju o lovstvu se vam vnaprej iskreno zahvaljujem!  

DOSTOP DO ANKETE: https://1ka.arnes.si/a/12580

Tim Pirc

Poziv za javno obravnavo pravilnikov

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi je sprejela sklep, da v javno obravnavo posreduje osnutka »Pravilnika o področju oponašanja jelenjega rukanja in ostale divjadi« in »Pravilnika o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja LZS«.

Rok za oddajo pripomb in dopolnitve je 31. marec, do 24. ure. Pripombe in dopolnitve z utemeljitvijo pošljite na elektronski naslov lzs@lovska-zveza.si.

PISMO IN IN VABILO PREDSEDNIKA LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE

JAVNI POZIV KLKOJ ZA JAVNO OBRAVNAVO

12. Slovenski lovski dan: problematika divjadi na nelovnih površinah

Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet v soboto, 27. marca, organizirata 12. Slovenski lovski dan.

Tema letošnjega posveta bo problematika divjadi na nelovnih površinah, dogodek pa bo potekal v obliki videkonference. Na posvet se lahko do 25. marca prijavite preko aplikacije Lisjak, če niste član lovske družine pa preko e-naslova lzs@lovska-zveza.si.

Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.

Več kot 300 sodelujočih na videokonferenci o izvajanju nujnih ukrepov zaradi APK

Včerajšnje videokonference o izvajanju nujnih ukrepov zaradi afriške prašičje kuge se je udeležilo več kot 300 udeležencev.

Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)

Po uvodnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača je Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge podrobneje predstavil mag. Ivan Ambrožič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mag. Urška Srnec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podala najaktualnejše informacije za lovce. 

Ker je dogodek potekal v okolju MS Teams Live Event, udeleženci žal niso mogli zastavljati vprašanj v živo, zato smo vprašanja zbirali že pred videokonferenco. 

Mag. Ambrožič, mag. Srnec in Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so skušali odgovoriti na vsa vaša zastavljena vprašanja, ki so bila razdeljena v tri sklope: na vprašanja o živalskih stranskih proizvodih, na vprašanja o lovu ter o ukrepih, kot so razkuževanje, omejitve gibanja in podobno.

Če imate vprašanja o tej tematiki, na katera vam včeraj naši gostje niso odgovorili, prosimo, da nam jih posredujete še do torka, 16. marca, na naslov lzs@lovska-zveza.si.

Vse zbrane odgovore vam bomo posredovali na naši spletni strani v naslednjem tednu. V kratkem pa bomo objavili tudi posnetek včerajšnje videokonference.

Gostom, ki so nam pomagali odgovoriti na vaša vprašanja, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala vsem udeležencem na dogodku.

Znižanje koncesijske dajatve za leto 2020

Na pobudo Lovske zveze Slovenije je v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 sprejetih več sprememb, ki omogočajo lažje delo in ohranjajo finančno vzdržnost delovanja upravljalcev lovišč.

Zaradi formalnosti je potrebno podati vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato prosim, da lovske družine opravijo ta formalni del ter izpolnijo in pošljejo obrazce!

predsednik LZS, mag. Lado Bradač

Podrobnejši pogoji za odobobritev znižanja koncesijske dajatve

Na podlagi tretjega odstavka 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 in 15/21 – ZDUOP) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal Odredbo o podrobnejših pogojih za odobritev znižanja koncesijske dajatve (Uradni list RS, št. 28/21), ki je začela veljati dne 27. 2. 2021, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi naznanila o prejetju odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme državne pomoči po tej odredbi z notranjim trgom v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odredba je dostopna TUKAJ.

Odredba določa podrobnejše pogoje za odobritev znižanja koncesijske dajatve lovskim družinam, upravljavkam lovišča, za leto 2020. Koncesijska dajatev za leto 2020 se lovski družini lahko zniža za delež, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, in znaša 50 odstotkov celotne koncesijske dajatve za leto 2020.

Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, je dne 8. 3. 2021 poslalo lovskim družinam, upravljavkam lovišča, posebno izjavo, ki je priloga te odredbe. Po prejemu izpolnjene in podpisane izjave bo ministrstvo lovsko družino pisno obvestilo o višini koncesijske dajatve za leto 2020 v skladu s predpisom, ki ureja podelitev koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pomoč iz te odredbe se odobri najpozneje do 30. junija 2021.

Namenite del dohodnine za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici

Nacionalni lovski center Lukovica

Lovska zveza Slovenije je sprejela odločitev o nakupu zemljišča, kjer pripravljamo vse potrebno za gradnjo novega nacionalnega lovskega centra ob Gradiškem jezeru, v Lukovici.

Objekt se bo nahajal v središču Slovenije, v neposredni bližini avtoceste, tako bo zagotovljen hitrejši dostop vsem slovenskim lovcem in ostalim uporabnikom.

V Nacionalnem lovskem centru se bodo izvajala usposabljanja, izobraževanja, strokovna posvetovanja, v njem bo potekalo delo organov in komisij LZS; v okviru zmožnosti pa tudi dodatne aktivnosti, kot so postavitev lovske zbirke in odprtje muzeja ter lovske aktivnosti v naravnem okolju.

Pred nami je zahteven projekt, ki bo terjal veliko dela in sredstev, zato smo se odločili, da za gradnjo Nacionalnega lovskega centra začnemo zbirati tudi donacije.

LZS je upravičenka do donacije dohodnine

LZS je upravičenka do donacije dohodnine, ki ji davčni zavezanci v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko namenijo do 1 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo. Ta donacija za davčnega upravičenca ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki jo moramo plačati.

Navodila:

  1. V elektronski obrazec vnesete svoje podatke skupaj z davčno številko.
  2. Kliknete »PRENESITE PDF« in potem to natisnete.
  3. Natisnjeni obrazec samo še podpišete in pošljete po navadni pošti na pristojni finančni urad, ki se je izpisal na obrazcu.

Sredstva se bodo namensko zbirala le in zgolj za gradnjo Nacionalnega lovskega centra. O zbranih sredstvih vas bomo redno obveščali tako na spletni strani LZS kot v letnem poročilu o delu LZS.

Druga možnost zbiranja sredstev

Druga možnost zbiranja sredstev, ki jo želimo organizirati, je sodelovanje s podjetji in dobavitelji opreme, ki nudijo popust članom LZS, ob tem pa so pripravljeni del sredstev nameniti za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra.

Za tovrstno sodelovanje se je med prvimi odločilo podjetje, ki nudi vrhunske baterijske svetilke, ki jih vsak lovec še kako potrebuje. Ob nakupu baterijske svetilke vsak lovec prejme 30 % popust, podjetje pa bo za gradnjo Nacionalnega lovskega centra namenilo dodatnih 10 % od vsakega nakupa.

LEDLENSER H7R CORE – opis

LEDLENSER MH5 – opis

Videokonferenca LZS: prijave možne le še do JUTRI!

Lovska zveza Slovenije v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizira videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Prijave preko Lisjaka so možne le še do srede, 10. marca, do 12. ure!

Na vaša predhodno poslana vprašanja na temo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge bodo na videokonferenci odgovarjali:

  • mag. Ivan Ambrožič, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • mag. Urška Srnec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 Foto: Pixabay

Čestitke slovenskim lovkam ob mednarodnem dnevu žensk!!!

Na današnji dan slavimo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk.

Vse, kar nam je danes samoumevno, so nam, nemalokrat tudi s svojim življenjem, v dolgih desetletjih priborile mnoge ženske (in nekateri moški).

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi.

Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico. Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.

Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Kratka NAVODILA za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.

Foto: Urša Kmetec

Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!

Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ

In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do 3. aprila.

Se želite predstaviti v oddaji Dober pogled?

Podjetje Video pro d.o.o. za Lovsko zvezo Slovenije že devet let pripravlja Dober pogled, oddajo o lovstvu.

Vsako leto posnamejo devet zanimivih oddaj, v katerih se lotevajo aktualnih tem s področja lovstva, lovskim družinam pa ponujajo možnost, da v oddaji predstavijo svoje delo.

V kolikor se želite tudi vi predstaviti v oddaji Dober pogled, lahko kontaktirate Eriko Škrlep (Video pro d.o.o.) na e-naslov info@video-pro.si oz. na številko 031 273 825.

Arhiv oddaj je dostopen TUKAJ in na našem Youtube kanalu.

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

Generalna skupščina Združenih narodov je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES).

Tema letošnjega dneva je »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.

Poudarek je na osrednji vlogi gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov za preživetje ljudi po vsem svetu, zlasti avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji. 

V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotnega površja, od tega jih je skoraj polovica vključenih v območja Nature 2000. 

Foto: Urša Kmetec

Lovska krvodajalska akcija še do konca marca

Tudi v marcu vas Lovska zveza Slovenije, Lovsko dobrodelno združenje Diana in Rdeči križ Slovenije vabimo na lovsko krvodajalsko akcijo.

Pred udeležbo obvezno pokličite na najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda. 

Kraj krvodajalske akcije:predhodno naročilo na darovanje krvidatum akcije
Cankova – v kulturni dvorani vaško gasilskega doma
7.30-11.00
Prijave zbirata g. Milan Osterc 031/538-586 in ga. Dragica Jošar 031/354-123. Pokličete lahko od 22. 2.  do 28. 2. 20211. 3.
Logatec – v športni dvorani
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 1. 3.
Cerklje – v športni dvorani OŠ Davorina Jenka
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 2. 3.
Ravne pri Šoštanju – v REKSU
7.30-11.30
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
3. 3.
Litija – v Osnovni šoli Gradec
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 3. 3., 4. 3. 
Rogatec – v grajski pristavi
7.00-10.30
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
4. 3.
Benedikt – v medgeneracijskem centru (stari vrtec)
7.30-11.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
5. 3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko
medicino
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 5. 3.
Fram – v Osnovni šoli Fram
7.30-10.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
8. 3.
Velenje – v Kolodvorski restavraciji
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 8. 3. – 10. 3.
Sv. Ana v Slovenskih goricah – v Osnovni šoli
7.00-11.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
10. 3.
Velenje – v Kolodvorski restavraciji
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 11. 3.
Rimske Toplice – v Osnovni šoli Antona Aškerca
7.00-10.00
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
11. 3.
Velenje – v Kolodvorski restavraciji
7.00-13.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
12. 3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 12. 3.
Bled – v Festivalni dvorani
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 15.3., 16. 3.
Bohinjska Bistrica – v Kulturnem domu Joža Ažmana
8.00-12.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 17. 3.
Šmarje pri Jelšah – v Kulturnem domu
7.00-11.00
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
18. 3.
Žužemberk – v Osnovni šoli Žužemberk
8.00-12.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 18. 3.
Tinje – v domu krajanov in gasilcev
7.30-10.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
19. 3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 19. 3.
Zreče – v Hotelu Dobrava
7.30-12.00 
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
22. 3.
Vrhnika – v Cankarjevem domu
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 22. 3., 23. 3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona
7.30-12.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
24. 3.
Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzela
8.00-12.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 24. 3.
Ilirska Bistrica – v Domu na Vidmu
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 25. 3.
Laško – v Pivovarni Laško
7.00-10.00
03/423-35-97
Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.
25. 3.
Gornja Radgona – v Gasilskem domu Gornja Radgona
7.30-12.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
26. 3.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 26. 3.
Rogoza – v KS Rogoza
7.30-10.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
29. 3.
Kočevje – v prostorih Rekreacije Gaj
7.00-13.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 29. 3., 30. 3.
Žalec – v prostorih telovadnice UPI
7.00-12.00
051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 31. 3.
Sladki vrh – v Osnovni šoli Sladki vrh
7.30-10.00
02/321-22-71 ali 041/320 796
Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.
31. 3.

KMALU: Videokonferenca o izvajanju zakona o nujnih ukrepih zaradi APK

Lovska zveza Slovenije bo v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizirala videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.

Foto: Pixabay

Pozivamo vas, da na e-naslov: gregor.bolcina@lovska-zveza.si do petka, 5. marca, posredujete vaša vprašanja na temo izvajanja zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Strokovna služba LZS bo vprašanja posredovala pristojnim službam Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bodo lahko pripravili odgovore, ki jih bodo podali na videokonferenci.

Prijave za udeležbo na videokonferenci so mogoče prek spletne aplikacije Lisjak. Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.

Lovski zdravo!

Odprte prijave za dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje

Ponovno odprte prijave za dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v e-izvedbi.

Prijave so možne do 14. marca oziroma do zapolnitve prostih mest.

Po oddani prijavi preko namenskega programa Lisjak bo vsak udeleženec prejel na e-naslov uporabniško ime in geslo, s katerim se bo prijavil v sistem.

LZS bo izdala lovski družini prijaviteljici račun za 20 € kotizacije. Tečajnik prejme dnevnik lovskega čuvaja in nalepk, LZS pa mu bo v Lisjaku vpisala, da je opravil obnovitveno usposabljanje. 

VSAK UDELEŽENEC MORA IMETI V LISJAKU VNEŠEN VELJAVEN E-NASLOV!

Foto: arhiv LZS

Izšla je nova številka Zlatorogovega zbornika

Zlatorogov zbornik 2020

Izšla je nova, sedma številka Zlatorogovega zbornika, znanstvenega glasila Lovske zveze Slovenije.

V novi številki Zlatorogovega zbornika, ki je izšla v nakladi 1.000 izvodov, lahko preberete članek Divjad v naseljih: težave, izzivi in rešitve, članek Pregled in preizkus izbranih metod za ocenjevanje številčnosti srnjadi, članek Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo polnaravnih suhih travišč navadne turške detelje in pokončnega stoklasca ter članek Vpliv mrhovišč na ogroženost rejnih živali zaradi velikih zveri.

Zlatorogov zbornik v celoti je na voljo TUKAJ.

Lovski čuvaji LD Prosenjakovci v oblačilih Prevent & Deloza

Komisija za lovskočuvajsko službo LZS ima v programu tudi razvijanje celostne podobe lovskih čuvajev v lovišču.

Čuvaji LD Prosenjakovci so si za skupno fotografijo sneli maske.

Ideja je bila podana, zdaj pa so vidni že prvi rezultati. Narejen je bil prvi model skupaj s podjetjem Prevent & Deloza d.o.o. iz Celja, ki oblači tudi strelsko ekipo LZS, prve vzorčne modele pa so oblekli lovski čuvaji LD Prosenjakovci. Protokol je potekal skrbno, kot se temu spodobi, ob upoštevanju veljavnih ukrepov covid-19.

Ob vsakodnevnem delu si bodo prvi uporabniki skrbno zapisovali vse dobre in slabe strani oblačil, jih nato proučili skupaj s predstavniki komisije in Prevent & Deloze ter naredili korak naprej. K razvoju bomo pritegnili še koga izmed pristojnih.

Vzorčni kroj ima naslednje glavne elemente:

  • puli HOTZONE iz kolekcije ECOTACT je izdelan iz svetovno znane »merino« volne, ki je ena izmed najbolj funkcionalnih naravnih izolacijskih materialov;
  • Hlače TRACTIC so primerne za tiho in dinamično gibanje po gozdu; 
  • NATURANZA softshell jakna bo s svojo vsestransko funkcionalnostjo in modernim dizajnom navdušila izkušene lovce;
  • jakna HYDRA JACKKET je zasnovana kot oblačilo, ki se v primeru močnega dežja in/ali vetra, nosi preko jakne NATURANZA, z lahkoto pa se nosi tudi kot samostojna jakna;
  • HYDRA TRACTIC dežne hlače se enostavno nosijo preko navadnih lovskih hlač in preprečujejo, da bi delo otežila nenadna ploha, saj uporabnika ohranjajo suhega;
  • lovski telovnik in
  • lovski označevalni telovnik.

Fotografije in tekst: Matija Janc

Vladu v spomin

V častitljivi starosti 99 let nas je zapustil Vlado Pfeifer iz Murske Sobote.

Vlado Pfeifer

Lov, narava in veselje do lovske kinologije so mu bili položeni že v zibelko. Dedek in stric sta imela na Krškem polju pri Leskovcu, od koder Vlado izhaja, v zakupu lovišče, za katerega je skrbel poklicni lovski čuvaj. Pri hiši je bil zmeraj tudi lovski pes ptičar. Vlado mi je povedal, da so izjemno skrb posvečali gojitvi male divjadi. V lovišče so že takrat izpuščali poljske jerebice, ki so jih kupovali v takrat evropsko znanem vzrejališču grofa Bombelesa, v Zelendvoru na Hrvaškem.

Po drugi svetovni vojni, v kateri je bil kot partizan udeležen od vsega začetka, in zaključenem študiju ekonomije, sta z ženo dr. Leo Talanyi Pfeifer prišla službovat v Prekmurje. Tam je Vlado kot lovec in kinolog nadaljeval svoje aktivno – plodno delo. Bil je pobudnik ustanovitve Podružnice društva ljubiteljev ptičarjev za Pomurje in Podravje. Na njegovo pobudo smo v skladu z matičnimi organizacijami za nemške ptičarje, pričeli prirejati preizkušnje ptičarjev v vodnem delu. Slednje zato, ker so v »ljubljanski kinologiji« po smrti Vladimirja Pleničarja pozabili, da je eden temeljnih preizkusov trdnosti značaja psa prav temeljit preizkus  v vodnem delu!

Po začetku šestdesetih let, ko sem bil že sam vpet v ptičarsko kinologijo, so na nivoju takratne Jugoslavije sprejeli ptičarske pravilnike, ki niso imeli skoraj nič skupnega s strokovnim nivojem vzrejnih preizkušenj matičnih pasemskih organizacij. Spet je bil Vlado tisti, ki je ob naši podpori pristopil k prevajanju, sprejemu in izdaji pravilnikov o preizkušnjah dela ptičarjev, kot jih imajo v Nemčiji in večini lovsko in kinološko naprednih evropskih državah.

Na nivoju kinološke zveze Jugoslavije je dosegel, da smo v Sloveniji uporabljali te strokovno utemeljene pravilnike. Kot vizionar ptičarske kinologije je ob jubileju Zveze lovskih družin Prekmurja leta 1972 organiziral vsestransko uporabnostno preizkušnjo ptičarjev in s tem prekinil skoraj dvajsetletno mrtvilo na tem področju. Kot glavnega sodnika je povabil Bogdana Sežuna, ki je poskrbel za strokovno neoporečen potek preizkušnje.

Vlado je kot sposoben in mednarodno priznan ekonomist navezal stike z najvidnejšimi osebnostmi ptičarske kinologije v Nemčiji. Za sodnika na eni od mednarodnih razstav v Zagrebu je pripeljal predsednika Zveze nemških kratkodlakih ptičarje Nemčije dr. Bichaima. Leta 1984 je ob sodelovanju vodilnih pri Zvezi nemških žimavcev Nemčije, v Pomurju organiziral prvo mednarodno vsestransko preizkušnjo ptičarjev. V naslednjih letih je preizkušnja dobila naziv V.U.P. ptičarjev za Panonski lovski pokal, ki je bila ob svojem višku priznana kot Vsestranska uporabnostna preizkušnja Svetovne zveze nemških žimavcev.

Pri teh preizkušnjah ni šlo le za tekmovanje, pač pa smo ob njih navezali najpristnejše stike z najeminentnejšimi rejci, vodniki in kinološkimi sodniki. Redni udeleženci so bili nemški glavni vzrejni referent za NŽ Georg Greler, baron Redvitz, Georg Mendte, Hans Karsten in rejec ene najbolj znanih psarn von Donaueck g. Steinberger, iz Avstrije Herbert Plosch in mnogi drugi …

Rezultat tega sodelovanja je bil, da smo lahko nabavljali pse iz njihovih najboljših vzrejnih linij. Uspešno pa smo se začeli udeleževati njihovih najzahtevnejših preizkušenj. Pri vsem navedenem pa gre največja zahvala Vladu za to, da nas je, vsaj nekatere naučil, da morata biti pri lovski kinologiji na prvem mestu strokovnost in poštenost. Nič kolikokrat je v svojih strokovnih razpravah poudarjal, da denar ne sme vplivati na nivo strokovnega dela v lovski kinologiji. Rekel je: »Ko boste lovsko kinologijo pričeli gledati in vrednotiti skozi denar, jo boste uničili!«

Spoštovani Vlado, te tvoje misli so me in me še zmeraj vodijo po poteh lovske kinologije. Postajajo pa vse bolj zavite in izkrivljene in po svoje sem nekako pomirjen, da ti jih ni treba več gledati.

Vojko Pireher

Srečanje Lovske zveze s predstavniki Madžarske

V prostorih Lovske družine Prosenjakovci je 16. februarja potekal sestanek z namestnikom veleposlanika Republike Madžarske v Sloveniji Tamásem Miklósom Kovácsem in državnim sekretarjem madžarske vlade dr. Zoltánom Kovácsem, ki je tudi koordinator za pripravo Svetovne lovske razstave “One With Nature”, ter svetovalko za pripravo omenjene razstave Zsofio Kovacs.

Fotografije: Matija Janc

Sestanka so se s strani Lovske zveze Slovenije udeležili predsednik LZS mag. Lado Bradač, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc, predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje Ludvik Rituper in predsednik Uredniškega odbora glasila Lovec dr. Arpad Köveš.

Poleg pogovorov o vsebini razstave, je potekala tudi izmenjava mnenj, izkušenj v obliki ter načinu delovanja lovcev na obeh straneh meje. Dr. Kovács je namreč lovec in lastnik lovskih psov pasme žimasti madžarski ptičar oziroma vižle: pogovor je tako potekal v sproščenem ozračju.

Madžarska želi z organizacijo svetovne lovsko razstave, ki bo potekala od 25. septembra do 14. oktobra 2021, spodbuditi k razumevanju vloge lovstva pri trajnostnem upravljanju.

Slovensko delegacijo pa so že posebej zanimale izkušnje madžarskih lovcev in vlade na področju preprečevanja širjenja APK, in kot je povedal mag. Bradač, so na sestanku dobili smo kar nekaj koristnih informacij.

One with nature Svetovna lovska razstava 2021, Madžarska

ZGS prejel preko 300 pobud k območnim gozdnogospodarskim in lovskoupravljavskim načrtom

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je v preteklem letu pričel z izdelavo območnih načrtov za 14 gozdnogospodarskih in 15 lovskoupravljavskih območij za obdobje 2021-2030. Ob zbiranju pobud so prejeli 148 odzivov 131 različnih deležnikov.

57 odzivov se je nanašalo na gozdnogospodarska območja, 82 na lovskoupravljavska območja in 9 na obe vrsti območij. Med deležniki so bile na prvem mestu nevladne organizacije (66) in fizične osebe (52), sledijo predstavniki lokalnih skupnosti (12) in pravne osebe (9) ter drugi (9). Med nevladnimi organizacijami so prevladovale lovske organizacije, društva zasebnih lastnikov gozdov in naravovarstvene organizacije ter med fizičnimi osebami zasebni lastniki gozdov. Velika večina odzivov je vsebovala po več konkretnih pobud. Na okoli 200 straneh se je zvrstilo kar preko 300 različnih pobud.

Pobude razvrstili na 12 različnih tematskih področij

ZGS je vse pobude proučil in jih razvrstil na 12 različnih tematskih področij: gozdnogospodarsko načrtovanje, upravljanje s populacijami divjadi in njenim življenjskim okoljem, gospodarjenje z gozdovi v luči klimatskih sprememb, gozdno lesna veriga, naravovarstvena vloga gozda, gozdna pedagogika, funkcije gozdov, problematika škod od divjadi v gozdu in na kmetijskih površinah, gojenje in varstvo gozdov, gozdne prometnice in tehnologija, problematika nemira v gozdu in tujerodne rastlinske in živalske vrste. Vse pobude se ne nanašajo na območne načrte, ampak tudi na druga tematska področja, kot je na primer problematika velikih zveri, ki je v Sloveniji zelo izpostavljena tema. Po drugi strani določenih pobud ni mogoče uresničiti brez spremembe predpisov, ZGS bo v teh primerih pobude posredoval pristojnim organom.

V naslednjih mesecih organizirane delavnice

V nadaljnjem procesu priprave območnih načrtov bodo navedene teme obravnavane na delavnicah, ki bodo organizirane v naslednjih mesecih, na katerih bomo s participativnimi pristopi vzpostavili sodelovanje pri določanju ciljev in njihovo rangiranje glede na pomembnost. ZGS se vsem pobudnikom lepo zahvaljuje in jih vabi k aktivnemu sodelovanju tudi v nadaljnjem procesu priprave območnih načrtov za gozdnogospodarska in lovsko upravljavska območja.

Več informacij: www.zgs.si/on2021

ZLD Ptuj-Ormož izvedla spletni seminar o afriški prašičji kugi

Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož je 4. februarja izvedla spletni seminar o aktualni tematiki, afriški prašičji kugi.

Videoposnetek seminarja je ZLD Ptuj-Ormož objavila na svoji spletni strani, ogledate si ga lahko TUKAJ

Na spletnem seminarju Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož so sodelovali:

  • dr. Srečko F. Krope, predsednik ZLD Ptuj-Ormož (moderator),
  • Marko Burgar, dr. vet. med. , predsednik komisije za izobraževanje ZLD Ptuj-Ormož,
  • Ivan Ambrožič, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Jedrt Maurer Werning, dr. vet. med., Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Aleksandra Hari, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Urška Srnec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
  • Izidor Cojzer, ZGS; univ.dipl. ing. gozd.
  • Sebastijan Soršak, dipl. ekon., lovski inšpektor

Spletne konference se je udeležilo okoli 100 slušateljev, ki so prejeli odgovore in informacije na vprašanja, poslana na pristojne inštitucije.

ZLD Ptuj-Ormož

NOVO: film Od mladiča do poslušnega lovskega psa

Komisija za kinologijo pri Zvezi lovskih družin Zasavje je posnela film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije.

Film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije gledalcev ne želi poučevati, kako šolati mladiča, temveč podaja širši vpogled sobivanja vodnika in mladiča, še preden ta pride v nov dom, torej še pri vzreditelju, pa vse do končanega osnovnega šolanja vodljivosti po programu vaj poslušnosti.

Foto: ZLD Zasavje

Ustvarjalci filma so se odločili za ta pristop z zavedanjem, da ima vsak pasji mladič svoj karakter in da šolanje ni enostavno kopiranje ustaljenih vzorcev. Zato se se je treba posvetiti vsakemu individualnemu psu posebej in mu tako vzgojo in šolanje posebej prilagoditi. Predstavljene so vse dostopne oblike organiziranih tečajev v okviru lovske kinologije, kajti izšolani in dobri inštruktorji so tisti, ki bodo vodnikom pomagali prebroditi tudi težave ali izkoristiti razlike v značajih njihovih psov.

Film je na ogled na Youtube kanalu LZS in v naši VIDEOGALERIJI.

Film se začne z zaigranim prikazom vodenja poslušnega psa na lovu in se nadaljuje z mnenji vzrediteljev in inštruktorjev, ki svetujejo, kako ravnati z mladičem skozi različna obdobja odraščanja, kdaj ga seznanjati z divjadjo, in katere tečaje obiskovati, da vzgojimo dobro vodljivega lovskega psa.

Vzrediteljici lovskih pasem psov Aleksandra Dajčar in Andreja Strajnar v filmu razložita in svetujeta o ravnanju z mladičem od vzreditelja do oobiska prve pasje šole. O pasjem vrtcu, mali šoli in tečaju VP 1 in 2 po programu osnovnega šolanja lovskih psov pa  seznani inštruktor Anton Savorgnani.

Marijan Likar

Anketa Veterinarske fakultete

Na Veterinarski fakulteti UL želijo zagotoviti čim bolj strokovne in kakovostne storitve, zato vas prosijo, da izpolnite kratko anketo o zadovoljstvu s storitvami na Veterinarski fakulteti in Nacionalnem veterinarskem inštitutu.

Foto: Pixabay

Pri tem bi radi upoštevali vaše mnenje, zato vas prosijo, da izpolnite anketni vprašalnik, ki bo do 1. marca 2021 dosegljiv na povezavi: https://1ka.arnes.si/VFAnketa2020

Anketa je kratka in vam bo vzela le kakšno minuto časa. Na koncu lahko, če želite, tudi utemeljite vašo oceno ali navedete pripombe, pomisleke ali pohvale. Vprašalnik lahko oddate anonimno ali po želji vpišete vaše ime oziroma ime vaše organizacije.

8. seja Komisije za lovsko kulturo

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi se je 9. februarja sestala preko videokonference.

Člani komisije so med drugim pregledali letno poročilo za leto 2020 ter načrte dela in cilje v letu 2021. Potrdili so razpis Javni poziv Lovska kultura 2021, ki bo objavljen v kratkem, ter razpise za usposobljene članice.

Razpravljali so o uvedbi statusa “lovec kulturnik”. Sklenili so tudi, da bo 47. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je v letu 2020 odpadlo zaradi epidemije covid-19, izvedeno oktobra letos v Medvodah.

Dodatno pojasnilo k izvajanju ZNUAPK

Zaradi številnih vprašanj na temo stroškov zbiranja in odvoza ŽSP iz zbiralnic upravljavk lovišč, posredujemo odgovor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Foto: Štefan Vesel

Odgovor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR): “V lovskih zbiralnicah lahko nastanejo ŽSP kategorije 1, kategorije 2 in kategorije 3. Postopek kategorizacije je opisan v Pojasnilih k načrtu ravnanja, ki je objavljen TUKAJ

Nosilci dejavnosti (tudi upravljalci lovišč LD/LPN)  so dolžni ŽSP kategorije 1 in 2 predati izvajalcu javne gospodarske službe. V skladu s 23. členom Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 134/06, 1/10 in 22/16) je uporaba javne službe obvezna za vse uporabnike storitev javne službe, kar pomeni, da morajo vsi povzročitelji ŽSP kategorije 1 in 2 le te oddati koncesionarju KOTO d.o.o.. Cena prevzema ŽSP kategorije 1 je določena s  Sklepom o določitvi cene storitve javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 ter cene storitev javne službe prevzema živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2, ki nastanejo zaradi proizvodnje živil za lastno uporabo (Uradni list RS, št. 15/17).

ŽSP kategorije 3 iz lovskih zbiralnic lahko upravljalci lovišč (LD/LPN) predajo ustrezno registriranemu oziroma odobrenemu obratu za prevzem ŽSP kategorije 3. Seznam obratov je dostopen na spletni strani uprave. Ceno storitev prevzema ŽSP kategorije 3 določijo posamezni prevzemniki ŽSP kategorije 3. Stroške prevzema/odvoza ŽSP krije povzročitelj ŽSP – v primeru prevzema ŽSP v lovskih zbiralnicah so to LD oziroma LPN.

Tudi po potrditvi afriške prašičje kuge v Sloveniji se bo v lovskih zbiralnicah na območju z omejitvami zbirala vsa odstreljena divjad, razen divjega prašiča. V teh zbiralnicah se bodo izvajali enaki postopki kot pred pojavom bolezni in enako je tudi s stroški prevzema ŽSP – stroške prevzema ŽSP krije LD/LPN.

Po potrditvi bolezni bodo lovci oziroma člani skupine za izredni odstrel  vse odstreljene divje prašiče na območju z omejitvami neiztrebljene dostavili na zbirna mesta, ki jih bo vzpostavila UVHVVR. V skladu s  4. točko 28. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pa se stroški zbiranja in odstranitve ŽSP, ki izvirajo od divjih prašičev iz tega člena z zbirnih mest, krijejo iz proračuna Republike Slovenije.”

Javni poziv Lovska kultura 2021

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi razpisuje javni poziv Lovska kultura 2021 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikom, delujočim na področju lovske kulture. Javni poziv bo odprt od 8. marca do 8. aprila 2021.

Foto: arhiv LZS

Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.

Celotna vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:

Javni poziv Lovska kultura 2021

Javni poziv Lovska kultura 2021 – priloge

Merila – Javni poziv 2021

PONUDBA: prevzem ŽSP za lovske družine

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) predpisuje, da morajo lovci pri lovu na divje prašiče in izvajanju lova na drugo divjad v loviščih, kjer gospodarijo tudi z divjimi prašiči, upoštevati biovarnostne ukrepe.

Foto: Koto d.o.o.

K bivoarnostnim ukrepom spada tudi postopek kategorizacije ŽSP (iztrebljeni organi, kože in drugi ŽSP), postavitev zabojnikov za ŽSP in neškodljivo odstranjevanje ŽSP.

V Sloveniji ŽSP kategorije 1 in 2 prevzema koncesionar KOTO d.o.o., ŽSP kategorije 3 pa lahko prevzame odobren oziroma registriran obrat za ŽSP kategorije 3.

Na članski spletni strani LZS so dostopni: navodila in ponudba za prevzem ŽSP kategorije 1 in 2 s strani lovskih družin, vzorec pogodbe o izvajanju gospodarske službe ter priloga 2 – zabojniki PVC.

Voščilo ob slovenskem kulturnem prazniku

Kultura lepša in bogati naša življenja, spodbuja medsebojno sodelovanje, nam nudi veselje in zatočišče pred vsakdanjimi skrbmi.

Lovska kultura ima izredno povezovalno vlogo, saj združuje tako lovsko kot nelovsko javnost. Poudarja pomembnost druženja, povezovanja in spoštovanja narave in človeka. Na našo lovsko kulturno zapuščino smo tako upravičeno ponosni in danes se tega še posebej zavedamo.

Slovenska lovska kultura je uvrščena v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar zgovorno kaže, kako pomembno vlogo in mesto ima v naši državi. To nas navdaja s ponosom in nam hkrati nalaga še večjo odgovornost, da lovsko kulturo negujemo, spoštujemo in jo ohranjamo za naše zanamce.

Vsem lovcem in ustvarjalcem na področju lovske kulture iskreno voščim ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu.

mag. Lado Bradač, predsednik LZS

FACE: Anketa o prepovedi streliva, ki vsebuje svinec

Lovce in športne strelce prosimo, da izpolnite kratko anketo FACE glede prepovedi streliva, ki vsebuje svinec. Anketa ne zbira osebnih podatkov, vaši odgovori so povsem anonimni.

Foto: Pixabay

Evropsko Združenje zvez za lov in varstvo divjadi (FACE), ki predstavlja interese evropskih nacionalnih lovskih zvez, si skupaj z družbo REACHLaw prizadeva razumeti vplive prepovedi streliva, ki vsebuje svinec, na lovce v Evropi.

Evropska agencija za kemikalije, institucija EU, pripravlja predlog za omejitev svinca v strelivu za lov in športno streljanje.

Uredba o prepovedi uporabe svinčenih nabojev za lov v mokriščih je bila 25. januarja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, uporabljati naj bi se začela februarja 2023. Rezultati študije FACE bodo pomembni za izpostavitev socialno-ekonomskih posledic morebitne prepovedi streliva, ki vsebuje svinec, v Evropi.

Anketa je dosegljivana spletni strani www.face.eu/survey.

V slovenskem jeziku pa jo lahko izpolnite TUKAJ.

 *Anketa ne deluje na mobilnih telefonih.

Koledar strelskih tekmovanj v letu 2021

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je objavila koledar strelskih tekmovanj v letu 2021.

Foto: Bojan Gorenc

KOLEDAR STRELSKIH TEKMOVANJ V LETU 2021

majdisciplinaura
8. 5. 2021Izobraževanje za licenco sodnika LZS (ZLD Prekmurje)8:00
8. 5. 2021odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane LD Prosenjakovci11:00
15. 5. 2021Izbirna tekma za ekipo LZS v kombinacijskem streljanju – Gaj Pragersko9:00
22. 5. 2021odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane LD Sinji Vrh10:00
22. 5. 2021odprto prvenstvo LZS v Compaku – LD Mirna8:00
29. 5. 2021FITASC Grand Prix  v kombinacijskem streljanju – Slovenija – Pragersko8:00
30. 5. 2021FITASC Grand Prix  v kombinacijskem streljanju – Slovenija – Pragersko8:00
junij  
5. 6. 2021odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane LD Velke Lašče10:00
12. 6. 2021odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane Žančani Slovenj Gradec10:00
19. 6. 2020odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane LD Podvelka10:00
julij  
5. 7. 20211. SP v kombinacijskem streljanju – Madžarska 
6. 7. 20211. SP v kombinacijskem streljanju – Madžarska 
7. 7. 20211. SP v kombinacijskem streljanju – Madžarska 
8. 7. 20211. SP v kombinacijskem streljanju – Madžarska 
9. 7. 20211. SP v kombinacijskem streljanju – Madžarska 
10. 7. 20211. SP v kombinacijskem streljanju – Madžarska 
11. 7. 20211. SP v kombinacijskem streljanju – Madžarska 
september  
2. 9. 2021uradni trening veterani, super veterani in velika kombinacija8:00
3. 9. 2021Državno prvenstvo za veterane in super veterane LZS, Pragersko8:00
4. 9. 2021Državno prvenstvo v kombinacijskem streljanju LZS – OPEN, Pragersko8:00
5. 9. 2021Državno prvenstvo v kombinacijskem streljanju LZS – OPEN, Pragersko8:00
oktober  
1. 10. 2021Srečanje LZS, HLS, LSS – Prosenjakovci 
2. 10. 2021Srečanje LZS, HLS, LSS – Prosenjakovci 
3. 10. 2021Srečanje LZS, HLS, LSS – Prosenjakovci 

* Izbirne tekme za SP v kombinaciji – Gaj Pragersko 800 točk, startnina 40,00 €.

* 3 izbirna tekma za SP v kombinaciji je Grand Prix v kombinacijskem streljanju.

* Odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane 25 golobov, 10 MK, startnina 15,00 €.

Izvedba prireditev je odvisna od epidemije covid-19, tekme so lahko odpovedane.

APK: objavljen načrt ravnanja in osnove za izplačilo finančne spodbude

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavilo predlog načrta ravnanja upravljavca lovišča za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Foto: Barbara Ložar

Predlog načrta ravnanja je dostopen na spletni strani https://www.gov.si/teme/afriska-prasicja-kuga-pri-divjih-prasicih/. Upravljavci lovišč morajo pripraviti načrte ravnanja v 60 dneh od dneva objave predloga načrta ravnanja, torej do 3. aprila 2021.

Načrti ravnanja za upravljavce lovišč do 3. aprila 2021

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravilo predlog načrta ravnanja. Pri izpolnjevanju predloga načrta ravnanja so lahko v pomoč tudi pojasnila k načrtu ravnanja.

Ko bodo upravljavci lovišč objavili načrte ravnanja v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZNUAPK (na sedežu upravljavca lovišča, na svoji spletni strani oziroma na krajevno običajen način), potem bodo lahko vložili na MKGP zahtevek za izplačilo 200 eurov. 

Enkratno nadomestilo v višini 200 evrov

Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanjav posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov.

Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo nadomestila pri MKGP po objavi načrta ravnanja. Obrazec za izplačilo nadomestila v višini 200 eurov. Izpolnjen obrazec naj upravljavec lovišča pošlje po pošti na naslov ministrstva.

Letna osnova za odvzem divjih prašičev 

Zavod za gozdove Slovenije je določil letno osnovo za odvzem divjih prašičev v loviščih in loviščih s posebnim namenom (brez lovnih obor), ki je povprečje izvedenega letnega odvzema v posameznem lovišču v letih od 2013 do 2019. Letna osnova za vsako lovišče je razvidna iz preglednice

Osnova bo podlaga za izplačilo finančne spodbude upravljavcem lovišč, saj se bo za vsakega odstreljenega divjega prašiča, razen divjega prašiča v lovni obori, ki presega letno osnovo, upravljavcu lovišča izplačala finančna spodbuda v pavšalnem znesku, in sicer za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola 100 eurov na žival, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa 50 eurov na žival.

Lovska krvodajalska akcija tudi v februarju!

Lovska zveza Slovenije, Lovsko dobrodelno združenje Diana in Rdeči križ Slovenije tudi v februarju vabijo na lovsko krvodajalsko akcijo.

Foto: Ljubo Drobič

Pred udeležbo obvezno pokličite na najbližji transfuzijski center, da se dogovorite o dnevu in uri prihoda. 

Kje potekajo krvodajalske akcije v februarju? 

Krvodajalske akcije potekajo v:PREDHODNO NAROČILO NA TELEFONSKE ŠTEVILKE:DATUM AKCIJE
Šenčur – športni dvorani7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 1.2.
Primskovo – v domu krajanov7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 2.2.
Zreče – v Hotelu Dobrava7-1202/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.3.2. 
Mozirje – v restavraciji Gaj8-12051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  3.2.
Vojnik – v Osnovni šoli7-1003/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.4.2. 
Šentjernej – v Osnovni šoli7-12051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  4.2.
Zreče – v Hotelu Dobrava7-1202/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.5.2. 
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijskomedicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  5.2.
Slovenske konjice – v dvorani Konjičanka7-13, 7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  9.2., 10.2.
Radenci – v dijaškem domu SŠGT7.30-1202/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.10.2. 
Podčetrtek – v večnamenski dvorani7-1003/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.11.2. 
Preddvor – v gostilni Pr Bizjak7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  11.2.
Makole – v Osnovni šoli Anice Černejeve7.30-1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.12.2. 
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijskomedicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  12.2.
Črnomelj – v Osnovni šoli Mirana Jarca7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  15.2.
Ormož – v Osnovni šoli Stanka Vraza7.30-1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.15.2. 
Radeče – v domu pihalnega orkestra8-12051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  16.2
Pragersko – v Osnovni šoli Antona IngoličaSpodnja Polskava /POŠ Pragersko7.30-1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.17.2. 
Kamnik – v domu Kulture7-13., 7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  17.2., 18.2.
Gornji Grad – v Osnovni šoli Frana Kocbeka7-1103/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.18.2.
Hoče – v Osnovni šoli Dušana Flisa7.30-1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.19.2. 
Zagorje – KC Delavski dom8-13., 7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  19.2., 22.2.
Vuzenica – v PGD Vuzenica7.30-1202/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.22.2.
Železniki – Osnovni šoli Železniki7-14051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  23.2.
Cerkvenjak – v Osnovni šoli Cerkvenjak7.30-1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.24.2.
Škofja Loka – v Osnovni šoli Ivana Groharja7-14., 7-14051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  24.2., 25.2.
Dramlje – v Osnovni šoli7-1003/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.25.2.
Škofja Loka – v Osnovni šoli Ivana Groharja7-14 26.2.
Radlje ob Dravi – v Hostlu Marenberg7.30-1202/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure26.2.


Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Ponovno ODPRTO dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje

Komisija za lovsko-čuvajsko službo LZS je PONOVNO odprla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje v e-izvedbi. Prijave so možne do nedelje, 7. februarja.

Foto: Gregor Bolčina

Število prijav, ki so mogoče preko aplikacije Lisjak, je omejeno na 150 udeležencev. Vsak udeleženc mora imeti v Lisjaku vnešen veljaven e-naslov.

Vsak prjavljeni deleženec bo po e-pošti prejel uporabniško ime in geslo za prijavo v sistem. Datum zaključnega izpita je nedelja, 21. februar.

Kotizacija znaša 20 €. Tečajnik bo prejel dnevnik lovskega čuvaja in nalepko lovskega čuvaja, LZS pa mu bo v Lisjaku vpisala, da je opravil obnovitveno usposabljanje. Če kotizacija ne bo plačana, usposabljanje ne bo vpisano v Lisjaku.

Zapustil nas je Jure Pagon

Slovenske lovce je presunila vest, da nas je zapustil lovski tovariš Jure Pagon.

Poznali smo ga kot izredno poštenega in odkritosrčnega lovca. S svojim strokovnim, predvsem pa nesebičnim delom s psi krvosledci, je z dejanji in vzgledom nepozabno pripomogel k spoznavanju pomena in dvigu ravni krvosledništva v Sloveniji.

Lovci, ki smo ga imeli srečo poznati in sodelovati z njim, ga ne pozabimo nikoli.

G. B.

Foto: Gregor Bolčina

V Sloveniji razglašena visoka stopnja ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge

Generalni direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Uradnem listu št. 10/2021 izdal sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki je začel veljati 23. januarja.

Foto: Pixabay

Za celotno ozemlje Slovenije je določena visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.

Nujni ukrepi so prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel divjih prašičev, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči.

Z visoko stopnjo ogroženosti v Sloveniji je tako predviden tudi izredni odstrel divjih prašičev. Upravljavci lovišč bodo morali njihovo številčnost zmanjšati na minimum, da bi bil vpliv afriške prašičje kuge ob pojavu v Sloveniji čim manjši, hkrati pa bi lažje izkoreninili bolezen.

AKCIJSKI NAČRT upravljavcev lovišč v zvezi z zakonom o nujnih ukrepih zaradi APK

Stoletno sporočilo: ohranitev tradicije, varovanje divjadi in okolja

V Lovski zvezi Maribor, ki združuje in povezuje 45 lovskih družin, bo letošnje leto jubilejno.

Mariborski medvojni lovski funkcionarji (arhiv LZ Maribor).

Mineva namreč okroglih sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru. Ustanovljena je bila na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Klobučar je tudi prevzel funkcijo prvega predsednika mariborske podružnice SLD, ki je začela delovati z majhnim številom članov; v ohranjenem imeniku jih je naštetih 80, večinoma Slovencev. Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.

Imela je tudi izjemno pomembno narodnopolitično poslanstvo, ki ga je uresničevala na različne načine. Najučinkovitejši so bili tako imenovani »lovski dnevi«, ki so jih slovenski lovci v Mariboru vedno dopolnili z bogatim narodnokulturnim programom. Osnovno poslanstvo mariborske podružnice SLD pa je bila skrb za obnovo nekdanjih bogatih staležev divjadi v naravno bogatih revirjih Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric. Za Dragotinom Klobučarjem je funkcijo predsednika podružnice prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki ga je nasledil primarij dr. Mirko Černič, njega pa dr. Bogdan Pogačnik, ki je bil hkrati podpredsednik Zveze lovskih društev Dravske banovine v Ljubljani.

Primarij Hugon Robič, ugledni zdravnik in lovski funckionar v Mariboru (arhiv LZ Maribor).

Ohranitev divjadi in slovenskih lovišč

Podružnica je med letoma 1930 in 1941 organizirala več odmevnih prireditev, med njimi tudi prvo veliko lovsko razstavo v Mariboru leta 1933. Leta 1938 je bila v mestu ob Dravi že druga velika razstava in istega leta je Maribor gostil še zborovanje osrednjega jugoslovanskega lovskega združenja. Mariborska podružnica SLD je imela 12. decembra 1935 svoj zadnji občni zbor, ki je bil hkrati tudi ustanovni občni zbor novega Lovskega društva Maribor. Za predsednika so izvolili Bogdana Pogačnika, ki je društvo vodil vse do druge svetovne vojne.

V okviru društva so delovali pravni, propagandni in strelski odsek, društvo je imelo tudi svojo knjižnico. Leta 1939 so ustanovili podeželske odseke, prvega za upravno območje občin Selnica ob Dravi in Ruše, drugega pa za upravno območje Pesnice, Jarenine, Sv. Jakoba in Sv. Marjete v Slovenskih goricah. Slovenska lovska organizacija v Mariboru je v letih pred izbruhom druge svetovne vojne odigrala tudi pomembno vlogo pri utrjevanju slovenstva, še zlasti v obmejnih predelih, v katere je po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 vse bolj prodirala nemška nacistična ideologija.

Po lovu pred drugo svetovno vojno z bogatim plenom (arhiv LZ Maribor).

Okrajno lovsko zvezo, nato Zvezo lovskih družin Maribor in sedaj Lovsko zvezo Maribor, so po letu 1945 vodili predsedniki: Otmar Cvirn, Lojze Briški, Miro Dobrilovič, Ivo Skerlovnik, Tone Kropušek,  Franjo Ledinek, mag. Edvard Osrajnik,  Branko Vasa, mag. Stanislav Krajnc, Dušan Jukič, Zoran Lešnik, Brane Kurnik in sedaj Marjan Gselman.

Od okrajnega lovskega sveta do Zveze lovskih družin in Lovske zveze

Mariborska podružnica SLD, ki se je leta 1935 preimenovala v Lovsko društvo Maribor, je delovala vse do aprilske okupacije leta 1941, ko je bilo v skladu s sklepi nacističnih okupacijskih oblasti prepovedano delovanje vseh slovenskih društev, tudi lovskega. Prvi povojni občni zbor  je bil 1. decembra 1945. Na njem je bil za predsednika za krajši čas izvoljen predvojni predsednik dr. Bogdan Pogačnik.

23. julija 1946 so bile formirane lovske družine, ki so bile povezane v Okrajne lovske svete. Leta 1950 je bila namesto Okrajnega lovskega sveta ustanovljena Okrajna lovska podzveza Maribor, ki se je po združitvi lovskih organizacij v okrajih Maribor in Slovenj Gradec preoblikovala v novo Okrajno lovsko zvezo Maribor. Leta 1967 je postala Zveza lovskih družin (ZLD) Maribor.

V samostojni Sloveniji se je v začetku 90-ih let minulega stoletja preimenovala v Lovsko zvezo (LZ) Maribor. Leta 2001 so se odcepile lovske družine s koroškega območja in ustanovile novo, samostojno Koroško lovsko zvezo s sedežem v Slovenj Gradcu. Od takrat šteje mariborska Lovska zveza 45 lovskih družin, in je s 2100 člani še vedno največja območna lovska zveza v državi.

Lovske družine, včlanjene v mariborsko območno zvezo, delujejo na pohorskem, slovenskogoriškem in ptujsko-ormoškem lovsko upravljavskem območju. Sedež zveze je od decembra 2015 v novih prostorih na Tržaški cesti 65 v Mariboru, kjer je urejena tudi sodobna multimedijska učilnica.

Danes je poglavitna skrb štajerskih lovcev namenjena ohranitvi vse slabših naravnih razmer za divjad (Foto: Marjan Toš).

dr. Marjan Toš

Izšel NOVI priročnik za vse lovce, rejce, higienike, veterinarje …

43. knjiga Zlatorogove knjižnice z naslovom Bolezni prostoživečih živali in varna priprava mesa divjadi že na sedežih območnih lovskih zvez.

Priročnik, ki so ga napisali veterinarski strokovnjaki – lovci in poklicni poznavalci obravnavanih veterinarskih področij – prof. dr. Gorazd Vengušt, doc. Diana Žele Vengušt, mag. Darko Veternik in mag. Štefan Vesel, omogoča vpogled v najnovejše izsledke s področja bolezni prostoživečih sesalcev in ptic ter varne priprave mesa divjadi za uporabo v kulinariki.

Avtorji jedrnato opisujejo predvsem možnosti prenosa bolezni na druge prostoživeče živali in opozarjajo na nevarnosti okužb domačih živali in človeka. Take bolezni, ki se z živali prenašajo tudi na ljudi, imenujemo zoonoze, ki jih je v zdajšnjem času največ in so velika grožnja človeštvu.

Prepoznava boleznih stanj in povzročiteljev pri  prostoživečih živalih ter načini ukrepanja ob ugotovitvi bolezni

Vsebina knjige z zoonotskega gledišča omogoča ustrezno poljudno in strokovno opisano informacijo o možnostih nastanka in razširitvi najpomembnejših bolezni pri prostoživečih živalih, prepoznavo bolezenskih stanj in njihovih povzročiteljev ter osnovnih načinov ukrepanja in ravnanja ob ugotovitvi bolezni (ali ugotovljenem poginu) v naravi.

Pomemben del besedila poučuje o higienskih in biovarstvenih ukrepih pri lovu in ravnanju s trupi uplenjene divjadi, o znamenjih bolezni ter nadaljnjem varnem ravnanju z uplenjenimi (ali poginulimi) živalmi. Seznanja nas o pravilnih postopkih ob iztrebljanju uplenjenih živali ter o osebni zaščiti pri lovu in po njem. Vse to zaradi samozaščite lovcev, preprečevanja prenosa bolezni na domače živali in ljudi ter preprečevanju okužbe in uporabe neustreznih živil živalskega izvora (mesa divjadi) potencialnih potrošnikov.

Praktični pripomoček za lovce, rejce, higienike, veterinarje …

Knjiga je napisana strokovno, vendar predstavljena dovolj poljudno, v razumljivem jeziku, brez nepotrebnih strokovnih izrazov in tujk ter z veliko mero praktičnih priporočil. Vso opisano problematiko in vsebino dopolnjujejo številne fotografije, skice in shematske priloge. 

43. knjiga Zlatorogove knjižnice LZS je po letu 1981, ko je v tej knjižni zbirki izšla prva knjiga s podobno vsebino – veterinarja prof. dr. Staneta Valentinčiča Bolezni divjadi – dobrodošel sodobnejši, za zdajšnji čas dopolnjen pripomoček, namenjen širokemu krogu lovcev, upravljavcev populacij prostoživečih živali, rejcem domačih živali, higienikom in veterinarjem ter vsem tistim naravovarstvenikom, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo z obdelavo ali predelavo trupov (mesa) uplenjene divjadi. Vsebina je pomembna tudi za vse tiste, ki svoj prosti čas preživljajo pretežno v naravi in gozdu ter zato pogosto prihajajo v stik s prostoživečimi živalmi.

Boris Leskovic in dr. Arpad Köveš

Po en izvod knjige Zlatorogove knjižnice prejmejo vsi člani. Naročila dodatnih izvodov po e-pošti lzs@lovska-zveza.si. Cena knjige je 18 evrov.

Seznam vseh knjig Zlatorogove knjižnice je dostopen TUKAJ.

LOVSKA krvodajalska akcija 2021

Letošnja vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana poteka do konca marca 2021.

Slovenski lovci bomo tudi letos s sodelovanjem v lovski krvodajalski akciji pokazali svojo povezanost, pripadnost in pripravljenost pomagati. Druga vseslovenska lovska krvodajalska akcija zaradi epidemije covid-19 poteka nekoliko drugače. V dogovoru z Rdečim križem Slovenije smo jo zato podaljšali do konca marca. Skupinska udeležba ni možna, pred udeležbo pa se je obvezno potrebno naročiti!

Podrobneje:


Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja možnih prenosov bolezni je transfuzijska služba uvedla dodatne zaščitne ukrepe,  s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi:

  • izvajajo prilagojene krvodajalske akcije, na katere krvodajalce vabijo preko sms vabila, v katerem prosijo za povratni klic za dogovor o dnevu in uri prihoda,
  • krvodajalci se lahko na odvzem naročte sami, tako da pokličete na najbližji transfuzijski center in se dogovorite o dnevu in uri prihoda,
  • krvodajalce že po telefonu, pred prihodom na odvzem krvi preverijo, če ustrezajo pogojem za darovanje krvi in prisotnost bolezenskih znakov morebitne okužbe,
  • na triažni kontrolni vstopni točki, ki je pred  vhodom v prostore, kjer se izvajajo odvzemi krvi, krvodajalcem izmerijo telesno temperaturo in ponovno preverijo ustreznost za darovanje krvi. 

Kje potekajo krvodajalske akcije v januarju?

Lovci se lahko udeležijo krvodajalskih akcij v okviru delovnega časa transfuzijske službe v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in Trbovljah, ali na spodaj navednih lokacijah. 

Apače – v gasilskem domu7.30-1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15.ure.18.1.
Metlika – v gasilskem domu7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 18.1. 
Žiri – v poslovni stavbi IKA7-13., 7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  19.1., 20.1.
Sv. Jurij ob Ščavnici – v kulturnem in upravnemsredišču7.30-1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15.ure.20.1
Kranj – v gasilsko reševalni službi7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  21.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru7-10.3003/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.21.1.
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijskomedicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  22.1. 
Idrija – v Osnovni šola Idrija7-13., 7-13., 7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  25.1., 26.1., 27.1
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica7.30 -1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15.ure.27.1
Cerkno – v CŠOD Cerkno7-13051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  28.1.
Rogaška Slatina – v kulturnem centru7-10.3003/423-35-97  Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.28.1
Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica7.30 -1102/321-22-71 ali 041/320 796Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15.ure.29.1
Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijskomedicino051/389 270, 051/671 147, 030/716 796  29.1.

KUD o smernicah za upravljanje divjadi do leta 2030

Komisija za upravljanje z divjadjo (KUD) se je 14. januarja sestala na 6. videokonferenčni seji, ki je trajala od 17. ure pa kar do 23.15.

Dolga in naporna seja je bila namenjena eni sami točki dnevnega reda: obravnavi pripomb na Smernice za upravljanje divjadi v Sloveniji v obdobju 2021-2030.

Seje so se udeležili vsi člani komisije ter predsednik in podpredsednica komisije za statutarno pravne zadeve. Na začetku sta se seji pridružila tudi predsednik LZS mag. Lado Bradač in podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc ter direktor in strokovni sodelavec LZS.

Komisija je med seboj uskladila pripombe, ki jih bo pravna služba LZS uredila in posredovala Zavodu za gozdove Slovenije.

Na koncu se je komisija zgolj dotaknila aktualne tematikeObravnave Načrta ravnanja na podlagi Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Člani bodo svoje pripombe na ta dokument posredovali naknadno.

O risu v šolah tudi s pomočjo novega priročnika!

V okviru projekta LIFE Lynx je izšel priročnik z naslovom “Ekologija in varstvena biologija risov”, namenjen učiteljem v višjih razredih osnovne šole.

Priročnik upošteva učne načrte in omogoča podajanje snovi na primeru risa. Sestavljen je iz teoretske razlage za učitelja ter navodil in vaj za učence. Sledi zavihek “Želim znati še več”, kjer lahko svoje znanje po želji nadgradijo.

Učenci lahko skozi priročnik spoznajo risa in njegov življenjski prostor ter ga primerjajo z drugimi velikimi zvermi, ki živijo na območju Slovenije. Preizkusijo se lahko v prepoznavanju risov na podlagi fotografij (fotoidentifikacija), oblikujejo prehranjevalne splete, povežejo odnos med plenom in plenilcem, si ogledajo značilnosti lobanj različnih vrst, izračunajo delež genetskih okvar in stopnjo bioakumulacije nevarnih kovin pri volku in risu. Lahko tudi raziskujejo sami na podlagi priporočenega spletnega materiala.

Priročnik, ki je dosegljiv TUKAJ, sta pripravila Ana Pšeničnik, mag.ekol.biod., ter dr. Iztok Tomažič.

Foto: za LIFE Lynx dr. Miha Krofel

ANKETA: odnos prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja

Vabljeni k sodelovanju v anketi o odnosu prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja.

Foto: Pixabay

Študent Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, pod mentorstvom prof. dr. Branka Lobnikarja in somentorja doc. dr. Srečka F. Kropeta, pripravlja magistrsko delo z naslovom “Odnos prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja”. 

Na spodnji povezavi je dostopna anketa, namenjena širšemu krogu anketirancev. Anketa je anonimna, vaše sodelovanje je prostovoljno, rezultati bodo prikazani zgolj v zbirni obliki.

https://1ka.arnes.si/a/6359

Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujejo. Magistrska naloga bo dostopna v sistemu Cobiss.si spomladi 2021.

Seja Komisije za lovski informacijski sistem

3. seja Komisije za Lovski informacijski sistem je potekala 5. januarja 2021, med 17. in 19. uro.

Na seji je bil potrjen zapisnik prejšnje seje, predstavljene so bile vse aktivnosti v času med sejama, potrjen je bil razpis za usposobljene članice, enako kot lansko leto. Predstavljen pa je bil tudi nov zapisnik o ocenjevanju škode.

Kako lahko lovska družina v času epidemije covid-19 izvede občni zbor?

“V kratkem bi morali izvesti izredni občni zbor, kmalu nas čaka organizacija rednega občnega zbora in v letošnjem letu tudi volitve organov lovske družine. Kako organizirati dogodke, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih?”

Foto: Marjan Toš 

Zbor članov se lahko izvede korespondenčno

V skladu s 114. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20) se lahko ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta društva v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi oziroma prepovedi zbiranja zaradi preprečevanja okužb s covid-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov korespondenčno, če se lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov.

Mandat se lahko podaljša

Za sklic, izvedbo in odločanja na korespondenčnem zboru članov društva se uporabljajo določbe temeljnega akta. Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom.

Sklic najkasneje v treh mesecih od preklica ukrepa zbiranja

Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19.  Odločitev o izvedbi občnega zbora lovske družine je seveda na upravnem odboru lovske družine.

Glede ostalih rokov, ki jih za posamezna opravila predvidevajo akti lovske družine, ni v predpisih, povezanih z omejitvenimi ukrepi, nič določeno, kar pomeni, da tečejo. Ker je zbiranje prepovedano, potem “srečanja v živo” niso možna, se pa lahko seje organov lovske družine izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti, po telefonu ali preko videokonference.

Triglavska zakladnica

Triglavska zakladnica je spletna učilnica z zanimivimi in interaktivnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.

Nastala je v okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja. S pomočjo projekta Sodelovanje med LAS-i: Približajmo Unescova biosferna območja prebivalcem našo Triglavsko zakladnico bogatijo tudi vsebine iz Biosfernega območja Kras in porečje Reke ter Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.

Triglavska zakladnica

Foto: TNP