Oznaka: LD Dobrava

Šakal v Slovenskih goricah spet na delu

  By ,

Na območju vasi Novinci, Drbetinci, Stanetinci in Župetinci v občinah Sv. Andraž in Cerkvenjak v Slovenskih goricah so se v zadnjem času spet pojavili šakali. Domačini jih občasno videvajo, ko se proti večerih približujejo kmetijam in iščejo hrano.

Foto: Tilen Hvala

Kmetu Ivanu Mohoriču v Drbetincih so odnesli več majhnih, nekaj dni starih pujskov, je povedal Franc Lorenčič iz bližnje vasi Novinci, sicer pa lovec v Lovski družini (LD) Dobrava. Na tem območju so šakali že pred leti naredili nekaj škode tako na domačih živali kot tudi na mladičih srnjadi, potem pa je bil pred njimi več kot leto dni mir.

Po daljšem času se je šakal vnovič pojavil na območju med Zgornjo in Spodnjo Senarsko, kjer vaščani v večernem mraku pogosto slišijo njihovo oglašanje, v zgodnjem jutru pa občasno videvajo posamezne živali na relaciji med Dobravo in staro strugo reke Pesnice v smeri proti Gočovi. Med potjo šakali prečkajo regionalno cesto Lenart – Ljutomer blizu nadvoza čez avtocesto. Na tem območju o škodi na domačih živali ne poročajo, so pa snedli nekaj mladičev srnjadi, ugotavljajo v LD Dobrava.

V Slovenskih goricah šakalom okolje z obilico hrane očitno prija, saj o njih poročajo iz mnogih lovskih družin. Sicer pa so se v Sloveniji šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih prejšnjega stoletja so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji.

So zelo prilagodljive živali, kot značilni predstavniki družine psov imajo precej podobnih lastnosti, kot volkovi in lisice. Šakal je vsejed, prijajo mu mali sesalci, domače živali, mladiči srnjadi (in ostalih parkljarjev) in sezonsko tudi ptice. Tisti, ki živijo v bližini naselij, radi stikajo za ostanki hrane. Na jedilniku imajo tudi sadje. Šakali so najbolj aktivni v mraku in ob zori, živijo v parih in družinskih tropih. Lovci jih lahko lovijo v času lovne dobe med 1. julijem in 15. marcem, tako kot lisice.

Marjan Toš

Novi lovski objekt rezultat dobrega sodelovanja med lovci in kmeti

  By ,

Na območju Zgornjih Verjan, ki sodi med lovske revirje Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, je neurje pred časom podrlo in uničilo visoko prežo za opazovanje divjadi. Namesto nje so ob robu Majeričeve njive postavili novo.

V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš

Novo prežo je izdelal lovec Zvonko Paluc iz Stanetincev, financirali pa so jo revirni lovci. Pod strokovnim vodstvom gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja in revirnega vodje Jureta Toša so novo prežo postavili kar v deževnem sobotnem dopoldnevu, kot so načrtovali. Nad strokovno izvedbo montaže je bdel mizarski mojster in lovec Danijel Hojnik. Čeprav je že kazalo, da bodo zaradi dežja morali postavitev predčasno zaključiti, so vztrajali tudi dežju navkljub.

Vlado in Jure, ki sta sicer tudi lovska čuvaja v LD Dobrava sta imela tokrat dobre pomočnike, saj so jima na pomoč priskočili Juretovi prijatelji  Borut, Boško, Filip, Matic in Sašo. Na koncu so bili vsi mokri, a dobre volje, kot se ob ‘likofu’ tudi spodobi. Vsi so se za krajši čas zadržali na domačiji gospodarja LD v Oseku.

Nova preža je izdelana iz povsem naravnih materialov in je ne samo uporaben lovski objekt za opazovanje divjadi in izvajanje lova, pač pa lep okras tega predela Zg. Verjan pod obronki Dobrave, ki je tudi izjemno bogat s srnjadjo. Zato mu lovci šaljivo pravijo kar ‘Kenija’. Poleg srnjadi se tod rade motovilijo tudi zvitorepke, ki tu in ta zaidejo v katerega od kokošnjakov na bližnjih kmetijah.

Preža v dobravški ‘Keniji’ takoj po postavitvi v Zg. Verjanah. Foto Jure Toš

Kmetje in lovci se zelo dobro razumejo in tudi lastnik njive, ugledni kmet Majerič, pri katerem se lovci večkrat ustavijo, je brez težav dal dovoljenje za postavitev nove preže. Tam, kjer lovci znajo najti skupni jezik s kmeti, ni težav. In to kljub občasnim manjšim škodah, ki jih povzroča srnjad zaradi objedanja trt v bližnjem vinogradu. Lepa beseda vedno lepo mesto najde in to velja tudi za zeleno bratovščino.

Marjan Toš

Praznik zelene bratovščine v Dobravi

  By ,

Skrb za naravo in ohranitev divjadi ostaja ena od prednostnih nalog Lovske družine (LD) Dobrava tudi v prihodnjih desetletjih. Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo.

Foto: Marjan Toš

Pri  lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bila osrednja slovesnost v počastitev 70-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja LD Dobrava. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in harmonikarski orkester iz Kaple na Kozjaku.

Vse lovce in goste je  nagovoril in pozdravil starešina LD Dobrava Franc Slekovec, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) in predsednik Lovske zveze (LZ) Maribor Marjan Gselman. Pohvalil  je dobro delo tega 36-članskega kolektiva na področju upravljanja z loviščem in med drugim poudaril, da je treba »poudariti, da ste se člani LD Dobrava že kmalu po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja, začeli zavedati negativnih posledic spremembe v življenjskem okolju zlasti male divjadi. Vaša opozorila so bila vedno na mestu, saj so  zaradi kasnejših še bolj drastičnih posegov v prostor te posledice zadnja leta že usodne. Tudi iz vaših lovišč izginja mala divjad, od jerebice, prepelice do fazana. Na odprta vprašanja ohranitve male divjadi vsa leta opozarjajo tudi vaši člani v organih naše območne zveze. Glede na vse vaše minule uspehe sem prepričan, da boste še naprej odgovorni varuhi narave in divjadi in sledili temeljnih načelom trajnostne rabe naravnih virov«.

Gselman je omenil zgledno sodelovanje z območno zvezo in kolektivu LD Dobrava podelil spominsko priznanje LZ Maribor. V imenu LZS je zaslužnim članom LD podelil odlikovanja LZS. Starešina LD Franc Slekovec pa je podelil zahvale LD Dobrava, ki so jih poleg članov prejele tudi sosednje LD, druga društva in organizacije iz Občin Cerkvenjak in Sv. Trojica, LZ Maribor, Lovsko kinološko društvo Maribor in pobratena LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.  

Harmonikarji s Kaple so navdušili. Foto: Marjan Toš

Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo

Udeležence je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Lenart in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Trojica Klemen Potrč. Izpostavil je dolgoletno dobro sodelovanje gasilcev in lovcev ter spomnil na izročilo tovarištva tako med lovci kot tudi gasilci, ki jih vedno znova povezuje in krepi sodelovanje. Župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je spomnil na začetke organiziranega lovstva v tem delu Slovenskih goric in na ustanovitev LD Cerkvenjak leta 1954, ki se je leta 1968 preimenovala v Dobravo. Javno je razglasil, da je LD Dobrava letošnji dobitnik srebrnega grba Občine Cerkvenjak, ki ga bo prejela na osrednji slovesnosti ob letošnjem  občinskem prazniku. Starešina pobratene LD Vurmat Rudi Maček se je dobravškim lovcem zahvalil za sodelovanje in izpostavil skupne naloge obeh kolektivov zelene bratovščine na področju varstva narave in divjadi. Za spomin je lovcem podaril zbirko fotografij iz skupnih lovov in prireditev na Sv. Duhu in v Dobravi.

Rudi Maček, LD Vurmat izroča spominsko listino. Foto: Marjan Toš

Poleg številnih lovcev in praporščakov LD so se praznovanja udeležili tudi mnogi  domačini in prijatelji zelene bratovščine. Med njimi  je bila tudi Adela Neuvirt z vnukinjo Nino, soproga Zdenka Neuvirta, ki je bil leta 1963 med pobudniki za nakup zdajšnjega lovskega centra v Dobravi in dvakrat starešina LD. Povabili so tudi vse še živeče starešine, od katerih se je odzval le Jožef Majcenovič, zdaj član LD Sv. Ana. Vsem udeležencem slovesnosti so postregli okusni srnjakov golaž in se skupaj zadržali v prijetnem druženju v prireditvenem šotoru na platoju pred lovskim domom v Dobravi do poznih večernih ur.

Dr. Marjan Toš

Štirideset let skrbi za naravo in divjad

  By ,

Na  delovnem srečanju članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki so ga imeli v okviru letnega pristrela pušk risanic, so dokončno sprejeli programsko platformo praznovanja 70-letnice ustanovitve tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine.

Matija Hozjan (levo) s priznanjem LZS in starešina LD Dobrava Franc Slekovec. Foto: Jure Toš

Poleg slavnostnega zborovanja s kulturnim programom 15. junija bodo v počastitev okroglega jubileja in dneva državnosti 22. in 23. junija izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za tradicionalni pokal dneva državnosti. Govorili so tudi o skorajšnjem začetku lova na srnjake in o letošnjem načrtu lovnega turizma.

Na srečanju je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske zveze Slovenije (LZS)  za 40-letno delovanje v lovski organizaciji Matiji Hozjanu. Matija, ki med lovci sliši na ime Matko, je bil v štirih desetletjih predanega delovanja v zeleni bratovščini vedno skrbni varuh narave in se je odgovorno zavzemal za ohranitev  naravnega okolja za divjad in ostale  prostoživeče vrste. Kot predsednik Nadzornega odbora LD Dobrava je sodeloval v organih upravljana in bil tudi vodja revirja v Stanetincih. V revirju se še danes najlepše počuti in vselej najde prijazno besedo za domačine, s katerimi se pogosto srečuje.

Marjan Toš

70 let LD Dobrava v Slovenskih goricah

  By ,

Osrednja slovesnost ob jubileju Lovske družine (LD) Dobrava bo 15. junija, ko bo pri lovskem domu veliko zborovanje lovcev osrednjih Slovenskih goric.

Lovski dom Dobrava v zimski preobleki. Foto: Marjan Toš

Na prvem letošnjem delovnem posvetu so člani LD Dobrava v Slovenskih goricah namenili največ pozornosti pripravi letnega načrta upravljanja z loviščem in praznovanju 70-letnice ustanovitve tega, danes 36 članskega kolektiva zelene bratovščine. Sklenili so, da bodo imeli svečani občni zbor 2. marca in osrednje praznovanje z zborovanjem lovcev iz osrednjih Slovenskih goric 15. junija pri lovskem domu v Dobravi. Imenovali so organizacijski odbor za pripravo praznovanja, ki ga bo vodil starešina Franc Slekovec, njegovi člani pa so še Vlado Steinfelser, Peter Rajniš, Danilo Muršec in dr. Marjan Toš.

Lovska družina se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Upravlja z okoli 3.500 hektari nižinskega lovišča, ki se zaradi nagle urbanizacije in ograjevanja zelo krči, tako da je lovnih površin že manj kot 3.000 hektarov. Pobrateni so z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Dobravški lovci so zaskrbljeni zaradi nenehnih sprememb in slabšanja naravnega okolja za divjad. Ti procesi so se začeli že po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja in se stopnjevali. Že sredi 80-tih let je naravno okolje postalo močno osiromašeno za malo divjad. Posledica sprememb v okolju so v zadnjih letih že usodne. Najbolj za poljsko jerebico, ki je več nimajo v lovišču. Zelo redki so fazani in prepelice, se je pa nekoliko popravila številčnost zajcev. 

Utrinek iz lovskega revirja Dobrava na jesen 2023… Foto: Marjan Toš

Danes imajo v lovišču  zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo race mlakarice. V lovišču so še jazbeci, ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam leta 1963 uredili večji dom s prvim streliščem za glinaste golobe. Med leti 1972 – 1974 so s prostovoljnim delom članov in s prispevki domačih kmetov v obliki lesa zgradili moderni lovski dom, ki še danes služi svojemu namenu. Ob njem imajo tudi gospodarski objekt z zbiralnico za uplenjeno divjad in strelišče za glinaste golobe ter za letni preizkus risanega orožja.

Dom je bil v času priprav na osamosvojitveno vojno in med vojno leta 1991 pomembna postojanka slovenske Teritorialne obrambe. Uporabljajo ga lahko tudi občini Sv. Trojica in Cerkvenjak, gasilska društva in osnovni šoli ter vrtca. Ob njem se radi ustavljajo tudi sprehajalci in nabiralci gozdnih sadežev, borovnic in gob. Lovska družina za vzdrževanje doma in okolice zgledno skrbi.

Marjan Toš

Prijateljsko druženje lovcev Dobrave in Vurmata

  By ,

Ob zaključku leta 2023 so v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah pripravili krajši lov na race za člane pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Tone Šamperl (v sredini) v družbi lovovodje Jureta Toša in gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja. Foto: Marjan Toš

Ta kolektiva zelene bratovščine prijateljsko sodelujeta vse od leta 1977, ko so slovesno podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Lovci iz LD Dobrava odhajajo na Kozjak na lov na gamse, njihovi lovski tovariši iz LD Vurmat pa prihajajo v Slovenske gorice na lov na srnjake. Vsako leto pripravijo tudi po en skupni lov. Na Vurmatu pogon na divje prašiče in jelenjad, v Dobravi pa lov na malo divjad, lisice in fazane.

Po lovu na race so izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za prvi Božični pokal (ali “račji pokal”) LD Dobrava. Osvojil ga je Tone Anton Šamperl, ki je v finalnem dvoboju premagal strelskega veterana Ivana Bezjaka. Dobre volje in dovtipov na ta račun ni manjkalo, saj je Bezjak veljal za absolutnega favorita.

Na zadnjem pogonu v lovskem domu v Dobravi pa so nazdravili novemu letu z željo, da bi še tesneje sodelovali, se večkrat družili in skupaj skrbeli za ohranitev živega dela narave, v katerega sodi tudi divjad.

Marjan Toš

Zlati srnjak iz Dobrave

  By ,

V zeleni bratovščini je že dolgo znano, da nobenemu lovcu trofeja ne sme biti najpomembnejši cilj. Ti časi so že zdavnaj minili, zdaj so v ospredju naravovarstvene naloge, brez katerih ni uspešnega gospodarjenja z divjadjo. Močne trofeje pa so dober pokazatelj stanja populacij divjadi v lovišču.

Gilbert Eferl z zlato medaljo za  srnjakovo trofejo iz Dobrave. Foto: Marjan Toš

Teh načel se dobro zavedajo tudi v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Letošnjega maja se jim je boginja Diana na veliko nasmejala, saj je lovski gost iz sosednje Avstrije Gilbert Eferl uplenil srnjaka, čigar rogovje je bilo po veljavnih standardih Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC) ocenjeno s 131 točkami in je prejelo zlato medaljo.

Kot je povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, je to po več kot četrt stoletja vnovična zlata medalja za srnjakovo rogovje v tej lovski družini, v kateri s srnjadjo skrbno gospodarijo. Vsako leto uplenijo kakšnega srnjaka z rogovjem za bronasto ali srebrno medaljo. Avstrijski lovec, ki že dolga leta zahaja v revirje te lovske družine, ni skrival navdušenja. Na lovu ga je spremljal domači lovec Peter Rajniš, ki svoj revir Brengova odlično pozna in je »zlatega« srnjaka dalj časa opazoval ter ocenjeval. Videvali so ga še drugi lovci in vsi so menili, da je kapitalni srnjak s trofejo, ki bi lahko bila deležna zlate medalje. In očitno se niso zmotili.

Marjan Toš

Dom v Dobravi (do)končno lovski

  By ,

Na zboru lovcev Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki jo vodi starešina Franc Slekovec, so postregli z zaključno informacijo, da je dokončno urejeno vprašanje lastništva lovskega doma sredi Dobrave.

Lovci iz LD Dobrava so si oddahnili – dom je končno njihov. Foto: Marjan Toš

Dolga leta so urejali zemljiško-knjižno problematiko, saj za novi lovski dom ob začetku gradnje lovci niso imeli ne lokacijskega in ne gradbenega dovoljenja, prav tako niso bili lastniki zemljišča, na katerem so dom zgradili. Po večletnih naporih je posebna projektna skupina, ki jo je vodil gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, ugriznila v kislo jabolko in se lotila dela. Steinfelserju je uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo, tako sta zemljišče in lovski dom dokončno vpisana v zemljiško knjigo in sta odslej tudi uradno last LD Dobrava. Za te napore so se mu na zboru lovcev javno zahvalili in ga predlagali za odlikovanje Lovske zveze Slovenije. Dobil naj bi red za lovske zasluge III. stopnje.

36-članski kolektiv zelene bratovščine iz osrednjih Slovenskih goric si je tako oddahnil, odslej bo vse moči še bolj namenjal delu v lovišču in uresničevanju koncesijske pogodbe. Zaradi velikih sprememb v naravnem okolju bodo še okrepili sodelovanje z lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pri ohranjanju habitatov divjadi bodo tesneje sodelovali tudi z naravovarstvenimi organizacijami in z obema lokalnima skupnostnima, na območju katerih se razprostira njihovo lovišče, to je z občinama Cerkvenjak in Sveta Trojica.

Marjan Toš

Siromašenje narave se nadaljuje …

  By ,

Novi posegi v naravno okolje so skeleča rana za naravo, ki si bo vse težje opomogla. To potrjuje tudi letošnje dogajanje okoli Poličevine na meji med vasmi Zg. Verjane in Osek, kjer je lani pod sekirami in motornimi žagami padla dolgoletna remiza za malo divjad, predvsem za fazane z gozdnim robom vred.

Stroj neusmiljeno »melje« pod Poličevino v Oseku. Foto: Marjan Toš

A to očitno ni bilo dovolj, zdaj je padel še večji del jelševega gozda s podrastjo vred pod cesto Osek – Zibote. To je bil del zelene oaze v srednjem delu doline rečice Drvanje, v katerem je imela prostor pod soncem predvsem srnjad in tudi sicer redka mala divjad iz tega dela omenjene doline.

Lastniku nihče ne oporeka pravice posegov na njegovi zemlji, a to, kar se je zgodilo okoli Poličevine, je po ocenah revirnih lovcev Lovske družine Dobrava iz Sv. Trojice res (pre)velika rana za naravo. Najbrž se ne bo nikoli zacelila in od te zelene oaze ostaja le ozek rob Trebeža. Lovci, ki so zaradi naravovarstvene funkcije ta predel posebej varovali, so vnovič ostali nemočni opazovalci posega, ki bo pustil trajne posledice.

Marjan Toš

Kje naj najde prostor pod soncem tudi divjad? Foto: Marjan Toš
To je ostalo od gozdička in remize pod Poličevino. Foto: Marjan Toš

Krst lovskega zelenca v Čagoni

  By ,

Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je zaradi velikega upadanja številčnosti male divjadi letos skupne jesenske love močno omejila. Izvedli so le dva, in sicer enega v okviru sodelovanja s sosednjo LD Vitomarci v Smolincih in drugega v Čagoni zaradi krsta lovskega zelenca. Lovu na fazane so se povsem odpovedali, na vsakem lovu so uplenili le po enega dolgouhca in to je bilo tudi vse. Zvitorepke so se jim na obeh lovih srečno izmuznile.

Pozdrav lovini pri čebelarskem domu. Foto: Marjan Toš

Lov v Čagoni so tamkajšnji revirni lovci pod vodstvom Ivana Ljubeca dobro pripravili in izvedli. Po krajšem lovu, ki je bil bolj sprehod skozi revir, so se zbrali na zadnjem pogonu v Čebelarskem domu v Čagoni, kjer so opravili lovski krst po starem običaju. Na zatožno klop so posadili zelenca Petra Zorka, ki je letos opravil lovski izpit.

Tožilec Matija Matko Hozjan ga je obtožil hudih kaznivih dejanj, med drugim celo hipnotiziranja modre sove. Njegov odvetnik Vlado Steinfelser pa ga je branil in izpostavil Petrovo skrb za naravo in divjad. Na koncu je sodni senat, ko je slišal še izvedensko mnenje psihiatra doc. dr. Ivana Turčina, ki ga je temeljito pregledal, vendarle pretehtal dokaze in ugotovil, da je zelenec vreden članstva v zeleni bratovščini.

Lovski krst zelenca. Foto: Marjan Toš

V imenu boginje Diane, za lovsko čast in poštenje ...

Naložili so mu nekaj kazni, potem pa ga je starešina LD Dobrava Franc Slekovec krstil: »V imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje, v imenu zelene bratovščine puške pravično nošenje in v imenu zbrane lovske družbe LD Dobrava složno življenje«. Mladi lovec, ki ga je bilo pred strogim senatom kar malo strah in je prejel po nekaj zdravilnih »baldrijanovih kapljic«,  je za konec obreda prejel lepo spominsko krstno palico, na katero so se mu podpisali vsi udeleženci tega starega običaja, ki ga skrbno negujejo tudi v LD Dobrava. Sledilo je krajše družabno srečanje,  z zdravicami novemu polnopravnemu članu (z levo roko seveda), s katerim se konča ta običaj.

Za konec letošnje sezone bo LD Dobrava organizirala le še krajši skupni lov na race mlakarice v Spodnji Senarski, v revirju Dobrava in s tem sezono končala. Izvaja se še lov za izpolnitev letnega načrta odstrela, kot jim je bil določen.

Marjan Toš

Starešina LD Dobrava Franc Slekovec krsti zelenca Petra Zorka. Foto: Jure Toš

Lovci so se predstavili na občinskem prazniku

  By ,

Župan občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa je k sodelovanju na letošnjem občinskem prazniku TrojicaFest 2022 povabil tudi Lovsko družino (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. To je bilo za lovce, ki s trojiško občino in z županom dobro sodelujejo, veliko priznanje, saj so dobili priložnost, da javno predstavijo bogato in razvejano dejavnost lovske organizacije.

Na stojnici LD Dobrava. Foto: arhiv LD Dobrava

Pripravili so raznoliko promocijsko gradivo, pri čemer sta LD Dobrava izdatno pomagali tako območna Lovska zveza (LZ) Maribor kot tudi Lovska zveza Slovenije, ki sta prispevali različne brošure, letake, zloženke, knjige, urnike, veliko izvodov revije Lovec in druge literature z lovsko tematiko. Še posebej bogato je bilo gradivo za mlade obiskovalce, ki so najraje posegali po kartah Črni peter in igri Spomin, mnogi pa so si za novo šolsko leto nabrali urnike in kemične svinčnike z logotipi LZ Maribor in LZS.

Poleg tega se je delegacija LD Dobrava udeležila osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku in bila med gosti deležna prijaznega sprejema. Štiri večere so na stojnici predstavniki LD Dobrava obiskovalcem pojasnjevali vlogo sodobnega lovstva in jim predstavili ukrepe za preprečevaje škode po divjadi. Tej tematiki so še posebej prisluhnili, saj je to območje kmetijsko in kmetje se velikokrat soočajo s škodo po srnjadi v vinogradih in na nekaterih kmetijskih kulturah, zlasti na fižolu in pri nekateri zelenjavi.

Promocija lovstva in lovske organizacije pri Sv. Trojici je lepo uspela, sploh, ker je bilo štiridnevno praznovanje občinskega praznika množično obiskano. Zato je bil namen dosežen in prihodnje leto bodo promocijo zastavili še bolj celovito in bogato, usmerjeno zlasti na mlajše obiskovalce, saj je tudi župan David Klobasa ocenil, da bodo morali lovci več narediti za pomlajevanje njihovih vrst.

Kmetje so z dejavnostjo lovske organizacije zadovoljni, predlagali so le nekoliko večji odstrel srnjadi n lisic, saj je te divjadi po njihovih ocenah preveč. Obžalujejo pa, da zelo redko videvajo fazane in zajce, medtem ko poljskih jerebic in prepelic na tem območju že nekaj časa ni več.

Lovski dom Dobrava občina vključuje v turistično ponudbo in ga uporablja za svoje potrebe. Foto: Marjan Toš

Marjan Toš

V Dobravi za 30. pokal državnosti

  By ,

Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah ohranja tradicijo strelskih tekmovanj na glinaste golobe v počastitev dneva državnosti. Letošnje tekmovanje za jubilejni, že 30. pokal dneva državnosti bo ta konec tedna, ko pričakujejo na strelišču pri lovskem domu v Dobravi veliko ekip LD in Strelskih društev (SD), iz vse Slovenije.

Na strelišču v Dobravi se bodo lovci in strelci pomerili za 30. pokal dneva državnosti. Foto: Marjan Toš

Tekmovanje bo v ekipni in posamični konkurenci, začelo se bo na praznično soboto, 25. junija, po 15. uri in nadaljevalo v nedeljo, 26. junija, od 9. ure dalje.

To tekmovanje je namreč od samega začetka posvečeno dnevu slovenske državnosti. Organizatorji pričakujejo tudi nekatere najboljše slovenske strelce, zato se bodo pri izvedbi prireditve še posebej potrudili, je povedal predsednik strelske komisije LD Dobrava Srečko Hojnik. Strelišče so skupaj z okoljem lovskega doma sredi Dobrave lepo uredili, poskrbeli pa bodo tudi za lovsko kulinarično ponudbo, saj bodo tekmovalcem in tudi obiskovalcem, ki radi prihajajo v Dobravo, ponudili okusni srnjakov golaž.

Marjan Toš

LD Dobrava: petdeset let zvestobe zeleni bratovščini

  By ,

Na zadnjem letošnjem delovnem posvetu članov Lovske družine (LD) Dobrava iz Svete Trojice v Slovenskih goricah so spregovorili o uresničevanju letošnjega lovskoupravljavskega načrta in o urejanju nekaterih odprtih zemljiškoknjižnih razmer okoli lastnine LD Dobrava.

Ignac Senekovič, velika legenda in učitelj mladih lovcev v LD Dobrava, s spominskim priznanjem. Foto: Peter Rajniš

Vnovič so načeli spremembe v naravnem okolju, ki izredno negativno vplivajo na skromno številčnost male divjadi. Najslabše so razmere za fazane in poljske jerebice, ki so iz njihovega lovišča tako rekoč že povsem izginile. Skrbi jih tudi upadanje številčnosti srnjadi, s katero umno gospodarijo in del odstrela trofejnih srnjakov namenjajo lovnemu turizmu.

Orednja pozornost bo tudi v bodoče namenjena spremljanju razmer v okolju divjadi

Ker se občasno že pojavljajo divji prašiči, so zelo pozorni nad gibanjem te divjadi, ki lahko v kmetijskem prostoru povzroča veliko škodo. V LD bodo tudi v bodoče namenjali posebno skrb spremljanju razmer za divjad v naravnem okolju in ukrepom za izboljševanje življenjskih pogojev za ohranitev male divjadi.

Starešina tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine, ki je za uspešno delo prejel posebni certifikat kot ena najboljših slovenskih lovskih družin, Franc Slekovec, je podelil spominske značke in diplome za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji.

Spominske značke za petdesetletno zvestobo

Za petdesetletno zvestobo zeleni bratovščini so spominske značke dobili Anton Šebart, Branislav Kavčič, Alojz Kuplen in Ignac Senekovič. Slednji velja za še zadnjo veliko lovsko legendo te LD in uživa med lovci velik ugled in spoštovanje. Kljub letom rad pride med lovske tovariše in občasno tudi priskoči na pomoč pri delovnih akcijah. Ignac je bil dolga leta izredno cenjen mentor mladih lovcev in se je izkazal kot odličen poznavalec razmer v lovišču. Svoje bogate praktične izkušnje je brez zadržka prenašal na številne generacije mlajših članov v LD Dobrava.

Marjan Toš

Certifikat zanesljivosti za LD Dobrava. Foto: Peter Rajniš

Pokal dneva državnosti 2021

  By ,

Na strelišču Lovske družine Dobrava v Slovenskih goricah je bilo dvodnevno, že 28. tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal dneva državnosti.

Kapetani najboljših ekip s pokali. Foto: Marjan Toš

Strelci iz lovskih družin (LD ) in strelskih društev (SD) z vse Slovenije so se pomerili v ekipni in posamični konkurenci. Letošnji dobitnik pokala v počastitev dneva državnosti in 30-letnice slovenske osamosvojitve je Damijan Vnuk iz LD Pečarovci, pred Jožetom Perkom iz LD Lenart in Jožetom Kaučičem iz SD Skakovci.

Ekipni naslov v Osek, pokal v športnem streljanju v Trnovsko Vas, veteranski pokal pa v Kungoto

Najboljši veterani. Foto: Marjan Toš

Med veterani je slavil Danijel Marhold iz LD Kungota pred Vladom Steinfelserjem iz LD Dobrava in bratom Andrejem Marholdom prav tako iz LD Kungota. V še vedno priljubljeni športni disciplini trap je v Dobravi zanesljivo slavil Davorin Toš iz LD Trnovska Vas, drugi je bil mladi in nadarjeni strelec Lan Gomboc in tretji Robert Nagy, oba iz Fokovcev. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa SD Osek pred ekipo LD Vurmat z Duha na Ostrem vrhu in LD Kungota.

Najboljša strelca iz Dobrave Davorin Toš (levo) in Damijan Vnuk (desno) s pokalom državnosti. Foto: Marjan Toš

Marjan Toš