Izredne razmere, ki nam krojijo življenje že drugo leto, so onemogočile izvedbo dopolnilnega izobraževanja za usposobljene osebe (preglednike divjačine), ki je zakonsko predpisano in vsakih 5 let nujno potrebno za opravljanje pregledništva uplenjene divjadi.
Strokovna služba LZS je zato Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zaprosila za odobritev izvedbe obnovitvenega tečaja za usposobljeno osebo na daljavo, po zgledu dopolnilnega izobraževanja za lovske čuvaje. UVHVVR je odobrila pripravo in izvedbo teh izobraževanj na daljavo.
Foto: Pixabay
Komisija za izobraževanje LZS je prevzela organizacijo izobraževanja za usposobljene osebe in za izvedbo zaprosila svojega člana in inšpektorja UVHVVR Marka Burgarja, dr. vet. med.
Usposabljanje je pripravljeno v skladu s 6. členom Pravilnika o načinu usposabljanja za prvi pregled uplenjene divjadi (Uradni list RS, št. 94/07) »usposobljene osebe iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika morajo vsakih pet let obnavljati znanje na 4-urnem obnovitvenem tečaju, ki ga organizira lovska organizacija. Tečaj obsega novosti zadnjih petih let na področju iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika. O udeležbi na usposabljanju izda lovska organizacija udeležencem potrdila, seznam udeležencev pa posreduje na glavni urad UVHVVR.«
Tečaj je pripravljen v 4 video lekcijah, v skupni dolžini 4 ure. Po vsakem ogledu video gradiva sledi nekaj kratkih vprašanj, njihov namen je preveriti vašo prisotnost in potrditi, da ste si video gradivo ogledali. Video gradiva si ni potrebno ogledati naenkrat. Predvideno je, da tečaj zaključite v roku enega tedna.
Vsi prijavljeni na izobraževanje morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli linke za dostop do izobraževanja.
Visoka šola za varstvo okolja v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizira vabljena predavanja o afriški prašičji kugi (APK), ki jih bodo v sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali (nosilec: prof. dr. Boštjan Pokorny) izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.
Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo izvedena na daljavo (Zoom aplikacija). Vse člane LZS, ki vas zanima udeležba na dogodku, prosimo, da se prijavite prek aplikacije Lisjak, in sicer najkasneje do nedelje, 18. 4. 2021. Ostali zainteresirani se lahko prijavite z elektronskim sporočilom na naslov milena.zevart@vsvo.si ali ursa.kmetec@lovska-zveza.si.
Prosimo, da ob prijavi sporočite elektronski naslov, ki ga uporabljate. Nanj vam bomo dan pred dogodkom poslali povezavo, prek katere se boste udeležili dogodka.
Tudi to pomlad so mnoga grmišča in žive meje v Slovenskih goricah pogoltnili ognjeni zublji. Še več, posekane so bile tako rekoč zadnje remize za malo divjad, ki dobesedno izgublja tla pod nogami.
Nekoč je bila remiza pri Poliču. Foto: Marjan Toš
Zgodba se ponavlja iz pomladi v pomlad, lovci skupaj z naravovarstveniki zgolj nejevoljno opozarjajo na posledice škodljivega ravnanja. Očitno zaman, saj vedno znova poslušajo le prazne obljube in spremljajo, kako se vse spreminja v golo, pusto kmetijsko pokrajino.
Tudi ob vodotokih na veliko sekajo vodno rastje in grmičevje, na udaru so gozdni robovi, kar še poslabšuje pogoje za življenje prostoživečih živali. Dodatni problem je vznemirjanje divjadi, v Slovenskih goricah predvsem srnjadi; v gozdovih je vedno več sprehajalcev in rekreativcev, ki ne ostajajo na utečenih poteh, vedno več je divjih voženj s štirikolesniki in drugimi motornimi vozili.
Prav vožnja z motornimi vozili v naravi je izrazito moteč dejavnik, saj zaradi hrupa in uničevanja tal povzroča velik stres prostoživečim živalim, uničuje gozdno podrastje in vegetacijo ter ogroža varnost sprehajalcev in rekreativcev. Lovska zveza Maribor je zato v zadnjih letih pripravila več delovnih posvetov z mnogimi deležniki, predlagala ukrepe, dobila podporo pristojnih ustanov, a to je bilo tudi vse.
Fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več
Čas bi že bil, da prevladala spoznanje, da so sestavni del žive narave tudi prostoživeče živali, med njimi divjad, s katero upravljajo lovske družine. Za nekoč priljubljeno malo poljsko divjad se bliža konec, fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več.
Poljska jerebica, na primer, je bila v preteklosti največji naravni zaveznik kmetov. Bila je tudi priljubljena lovna vrsta in so jo lovci v nižinski loviščih skrbno varovali. Poljska jerebica je bila divjad žitnih polj, prepelica se je najraje oglašala iz cvetočih in dišečih travnikov. Njenih »ped pedi-ped pedi« skoraj ni več slišati, kljub nekaterim poskusom vlaganja iz umetne vzreje. Zato so tudi letošnja opozorila lovcev, da naj ostane vsaj kakšno zatočišče za ptice, ne le dobrodošla, pač pa zadnji »krik vpijočega v puščavi«. Kako dolgo še, se sprašujejo v lovskih krogih in ocenjujejo, da bi se z dobro voljo in razumevanjem nekaj življenjskega prostora za divjad še dalo rešiti.
Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini
Remize na obronkih revirjev Dobrava in Osek ni več. Foto: Marjan Toš
Posledice požiga ob vodotoku med predeloma Brengova in Zg. Verjane v Slovenskih goricah bodo dolgoročne. Foto: Marjan Toš
Mnogi ugledni kmetijski strokovnjaki in ekologi opozarjajo, da predstavljajo mejice zakladnico življenja v kmetijski krajini in so njeni gradniki. Številne vrste prostoživečih živali so močno odvisne od mejic, na primer sesalci, ptice, metulji, vešče in druge žuželke, travniške kače, polži, hrošči, pajki, drugi nevretenčarji, lišaji, glive. Ker predstavljajo habitat za ptice in žuželke, imajo pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, prav tako nudijo biološko varstvo pred škodljivci. Pomembno vlogo imajo tudi pri regulaciji preskrbe posevkov z vodo in ščitijo tla pred vetrno in vodno erozijo.
V mejicah najdemo tudi redke rastlinske vrste, veliko plodonosnih rastlin, kot so kostanj, leska, robide, gozdne jagode in zdravilnih zeli, kot so glog, bezeg, šipek, dobra misel, črni trn. Ker mejice prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti, ter pozitivno vplivajo na kmetovanje, jih je vredno ohranjati. V kmetijski pokrajini ne bi smeli zmanjševati gozdnatosti, površin živih mej, obmejkov in dreves, pripominjajo ekologi in gozdarski strokovnjaki.
Žal je vse zapisano le na papirju, v praksi pa se dogajajo ravno nasprotne zgodbe. In kar je najhuje, ponavljajo se iz leta v leto. Naravna okolja zaradi naših posegov počasi, a nezadržno izginjajo; med njimi še zadnje remize.
Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki jih ustvarja človek, takimi, ki nadomeščajo naravne, in ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste. Bomo to končno zmogli storiti?
Oglejte si novo, marčevsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Največji del marčevske oddaje Dober pogled je namenjen afriški prašičji kugi. Avtorji oddaje so obiskali tudi Lovsko družino Podlehnik ter preverili, kaj je novega v Zlatorogovi knjižnici. Oddajo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani LZS TUKAJ.
Komisija za lovski humor Lovske zveze Slovenije razpisuje nagradni natečaj.
Foto: Elizabeta Lisjak
Šestčlanska komisija v sestavi Vincent Volk, Marko Medved, Janez Jager, Peter Polh, Zvonko Zajec in Samo Smeh ter strokovna sodelavka Elizabeta Lisjak se je danes sestala na 1. izredni seji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams. Sprejela je sklep, da zbiranje vicev poteka le še danes, do polnoči. Najboljše bo objavila v naslednji izdaji Strokovne knjižnice zaradi kroničnega pomanjkanja primernega gradiva.
Komisija bo izbrala tudi najboljšega – srečni nagrajenec bo prejel paket presenečenja Lovske zveze Slovenije.
Lovske družine in lovci bomo morali tudi v letošnjem letu prilagoditi svoje delovanje.
Foto: Marjan Toš
V preteklih letih smo do konca marca izvedli redne občne zbore, na katerih smo obravnavali poslovanje lovske družine v preteklem letu (poročila o delu organov, realizacija načrta lovišča, letno poročilo za poslovno leto, ipd.); za tekoče koledarsko leto smo sprejeli načrt dela, finančni načrt, članarino, odločili smo o sprejemu novih članov ter sprejeli odločitve o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje lovske družine. Tudi v letu 2020 so nekatere lovske družine, še pred sprejetimi ukrepi zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, izvedle redne občne zbore, druge so občne zbore izvedle kasneje, upoštevaje splošno sprejete ukrepe in priporočila.
Izvedba občnih zborov na običajen način ni mogoča
Epidemija je od 18. marca 2021 z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21) podaljšana za 30 dni. Prav tako še veljajo ukrepi in priporočila glede preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Sklici občnih zborov lovskih družin ne spadajo med naloge javne službe, določene v prvem odstavku 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-ODL. Us. 17/08, 46/14-zon-c. 31/18. 65/20 in 97/20-popr.), za katere ne veljajo sprejeti ukrepi, ki začasno delno omejujejo gibanje ljudi in prepovedujejo zbiranje, zato izvedba občnih zborov na način, kot je bil običajen v preteklih letih, ni mogoča.
Rešitev za izvedbo občnega zbora, ki odloča o vprašanjih, določenih v Pravilih LD, je v času sprejetih ukrepov, ki začasno omejujejo zbiranje ljudi, predpisal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP). Navedeni zakon namreč v 114. členu določa, da lahko društvo v tem času skliče in izvede zbor članov tudi korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov društva, četudi tovrstne izvedbe zbora članov društvo nima predpisano s temeljnim aktom.
Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19.
Občni zbori se lahko izvedejo korespondenčno
Ker je zbiranje večjega števila ljudi prepovedano (dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi), občni zbori v klasični obliki niso možni, lahko pa se izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti ali preko videokonference. Odločitev o izvedbi občnega zbora sprejme upravni odbor LD, ki mora pripraviti vse potrebno za sklic in izvedbo dopisne seje občnega zbora. Poleg vabila, mora biti pripravljeno pisno gradivo ter glasovnice s predlogi sklepov, o katerih se glasuje. Pomembno je, da se vsem članom omogoči sodelovanje na dopisni seji.
Vzorci vabila z glasovnico in obrazložitvijo zapisnika ter poslovnik o delu občnega zbora, ki se izvede na dopisni seji so dostopni tukaj:
V primeru, da se na dopisni seji občnega zbora izvedejo volitve, mora glasovnica vsebovati tudi predlog sklepa, da se izvoli volilna komisija (z navedbo članov volilne komisije), prav tako mora biti napisano jasno navodilo, koliko članov organa se voli, ipd. Poročilo volilne komisije mora biti priloženo tudi zapisniku dopisne seje občnega zbora.
Poleg vabila z gradivom, ki ga je upravni odbor običajno že do sedaj pripravil za občni zbor, je za nemoteno izvedbo dopisne seje občnega zbora potrebno pripraviti tudi Poslovnik o delu Občnega zbora LD na dopisni seji, s katerim se določi način dela občnega zbora:
da se občni zbor izvede na dopisni seji po e-pošti ali po navadni pošti oziroma na oba načina,
da tajnik pošlje vabilo z gradivom in glasovnicami članom na njihove e-naslove ali po pošti,
da po končani dopisni seji v določenem roku izdela tajnik osnutek zapisnika,
da sklepe, ki so bili sprejeti, potrdi verifikacijska komisija,
da se zapisnik pošlje vsem članom,
kdo podpiše zapisnik, ipd.
Dolžnosti do AJPES
Glede dolžnosti oddaje letnega poročila na AJPES Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 in 21/18-ZNOrg) v sedmem odstavku 26. člena sicer določa, da letno poročilo sprejme zbor članov društva, vendar pa v 29. členu izrecno ne zahteva, da bi društvo AJPES moralo oddati sprejeto letno poročilo. V primeru, če društvo pred zakonskim rokom za oddajo letnega poročila zaradi objektivnih razlogov ne more sklicati zbora članov, zadošča, da pristojni organ lovske družine (npr. starešina ali upravni odbor) pripravi letno poročilo, ki ga obravnava tudi nadzorni odbor, in ga v predpisanem roku (elektronsko) odda AJPES. Na prvem občnem zboru je nato članom potrebno predstaviti letno poročilo (že oddano AJPES), ki ga mora sprejeti občni zbor. Če bo občni zbor že oddano letno poročilo spremenil, bo morala lovska družina AJPES o tem obvestiti in mu predložiti letno poročilo, ki ga je sprejel zbor članov.
Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.
Foto: Pixabay
Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.
Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.
Lovske družine naj pri izvedbi pristrelitve zaradi preprečevanja širjenja okužb s covid-19 upoštevajo omejitve zbiranja in gibanja ter priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Matija Janc, Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Izpolnite anketo o lovu medveda in divjega prašiča za magistrsko nalogo.
Foto: Bojan Gorenc
Sem Tim Pirc in zaključujem magistrski študij Gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Moja zaključna naloga, ki jo pripravljam pod mentorstvom prof. Klemna Jerine ima naslov ˝Primerjava kakovosti odstrela rjavega medveda in divjega prašiča z visokih prež ob krmiščih s tehnikami lova s tal˝ in bo deloma temeljila na anketi, zato vas prosim za sodelovanje. Sicer sem tudi sam aktiven lovec v LD Tomišelj.
Anketa je anonimna.
Za Vaše sodelovanje, verodostojne odgovore in prispevek k znanju o lovstvu se vam vnaprej iskreno zahvaljujem!
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi je sprejela sklep, da v javno obravnavo posreduje osnutka »Pravilnika o področju oponašanja jelenjega rukanja in ostale divjadi« in »Pravilnika o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja LZS«.
Rok za oddajo pripomb in dopolnitve je 31. marec, do 24. ure. Pripombe in dopolnitve z utemeljitvijo pošljite na elektronski naslov lzs@lovska-zveza.si.
Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet v soboto, 27. marca, organizirata 12. Slovenski lovski dan.
Tema letošnjega posveta bo problematika divjadi na nelovnih površinah, dogodek pa bo potekal v obliki videkonference. Na posvet se lahko do 25. marca prijavite preko aplikacije Lisjak, če niste član lovske družine pa preko e-naslova lzs@lovska-zveza.si.
Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.
Včerajšnje videokonference o izvajanju nujnih ukrepov zaradi afriške prašičje kuge se je udeležilo več kot 300 udeležencev.
Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)
Po uvodnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača je Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge podrobneje predstavil mag. Ivan Ambrožič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mag. Urška Srnec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podala najaktualnejše informacije za lovce.
Ker je dogodek potekal v okolju MS Teams Live Event, udeleženci žal niso mogli zastavljati vprašanj v živo, zato smo vprašanja zbirali že pred videokonferenco.
Mag. Ambrožič, mag. Srnec in Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so skušali odgovoriti na vsa vaša zastavljena vprašanja, ki so bila razdeljena v tri sklope: na vprašanja o živalskih stranskih proizvodih, na vprašanja o lovu ter o ukrepih, kot so razkuževanje, omejitve gibanja in podobno.
Če imate vprašanja o tej tematiki, na katera vam včeraj naši gostje niso odgovorili, prosimo, da nam jih posredujete še do torka, 16. marca, na naslov lzs@lovska-zveza.si.
Vse zbrane odgovore vam bomo posredovali na naši spletni strani v naslednjem tednu. V kratkem pa bomo objavili tudi posnetek včerajšnje videokonference.
Gostom, ki so nam pomagali odgovoriti na vaša vprašanja, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala vsem udeležencem na dogodku.
Na pobudo Lovske zveze Slovenije je v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 sprejetih več sprememb, ki omogočajo lažje delo in ohranjajo finančno vzdržnost delovanja upravljalcev lovišč.
Zaradi formalnosti je potrebno podati vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zato prosim, da lovske družine opravijo ta formalni del ter izpolnijo in pošljejo obrazce!
predsednik LZS, mag. Lado Bradač
Podrobnejši pogoji za odobobritev znižanja koncesijske dajatve
Na podlagi tretjega odstavka 121. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 in 15/21 – ZDUOP) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal Odredbo o podrobnejših pogojih za odobritev znižanja koncesijske dajatve (Uradni list RS, št. 28/21), ki je začela veljati dne 27. 2. 2021, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi naznanila o prejetju odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme državne pomoči po tej odredbi z notranjim trgom v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odredba določa podrobnejše pogoje za odobritev znižanja koncesijske dajatve lovskim družinam, upravljavkam lovišča, za leto 2020. Koncesijska dajatev za leto 2020 se lovski družini lahko zniža za delež, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, in znaša 50 odstotkov celotne koncesijske dajatve za leto 2020.
Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, je dne 8. 3. 2021 poslalo lovskim družinam, upravljavkam lovišča, posebno izjavo, ki je priloga te odredbe. Po prejemu izpolnjene in podpisane izjave bo ministrstvo lovsko družino pisno obvestilo o višini koncesijske dajatve za leto 2020 v skladu s predpisom, ki ureja podelitev koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Pomoč iz te odredbe se odobri najpozneje do 30. junija 2021.
Lovska zveza Slovenije v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizira videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Prijave preko Lisjaka so možne le še do srede, 10. marca, do 12. ure!
Na vaša predhodno poslana vprašanja na temo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge bodo na videokonferenci odgovarjali:
mag. Ivan Ambrožič, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
mag. Urška Srnec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na današnji dan slavimo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk.
Vse, kar nam je danes samoumevno, so nam, nemalokrat tudi s svojim življenjem, v dolgih desetletjih priborile mnoge ženske (in nekateri moški).
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi.
Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Leta 1921 Beograd odpravi splošno volilno pravico. Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov.
Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.
Foto: Urša Kmetec
Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!
Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ.
In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do3. aprila.
Podjetje Video pro d.o.o. za Lovsko zvezo Slovenije že devet let pripravlja Dober pogled, oddajo o lovstvu.
Vsako leto posnamejo devet zanimivih oddaj, v katerih se lotevajo aktualnih tem s področja lovstva, lovskim družinam pa ponujajo možnost, da v oddaji predstavijo svoje delo.
V kolikor se želite tudi vi predstaviti v oddaji Dober pogled, lahko kontaktirate Eriko Škrlep (Video pro d.o.o.) na e-naslov info@video-pro.si oz. na številko 031 273 825.
Generalna skupščina Združenih narodov je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.
Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES).
Tema letošnjega dneva je »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.
Poudarek je na osrednji vlogi gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov za preživetje ljudi po vsem svetu, zlasti avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji.
V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotnega površja, od tega jih je skoraj polovica vključenih v območja Nature 2000.
Lovska zveza Slovenije bo v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizirala videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.
Foto: Pixabay
Pozivamo vas, da na e-naslov: gregor.bolcina@lovska-zveza.sido petka,5. marca, posredujete vaša vprašanja na temo izvajanja zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Strokovna služba LZS bo vprašanja posredovala pristojnim službam Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bodo lahko pripravili odgovore, ki jih bodo podali na videokonferenci.
Prijave za udeležbo na videokonferenci so mogoče prek spletne aplikacije Lisjak. Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
Foto: Bojan Gorenc
Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)
Foto: Pixabay
Foto: arhiv LZS
Foto: Urša Kmetec
