Ivanu Jenku – lovcu LD Tuhinj in LD Krvavec in dolgoletnemu lovskemu čuvaju in vodji “Fazanerije” gojitvenega lovišča Kozorog podelili plaketo Policijskega veteranskega društva “Sever Gorenjska”.
Predsednik in sekretar PVDS Gorenjska izročata plaketo Ivanu Jenku. Foto: Frranc Ekar
V novembru 2023 je na Osnovni šoli (OŠ) Matije Valjavca v Preddvoru potekala slavnostna otvoritev razstave: »Vojna za samostojno Slovenijo 1991«, ki je nastala in bila postavljena s strani Muzeja policije na skoraj 500 kvadratnih metrih. Na svečanem dogodku z bogatim kulturnim programom učencev OŠ Preddvor, pozdravnim nagovorom župana Občine Preddvor mag. Roka Robleka, ravnatelja OŠ Preddvor Jožeta Povšina in slavnostnim govorom predsednika Policijskega veteranskega društva “Sever Gorenjska” Ivana Hočevarja.
Hočevar je ob tej priložnosti obnovil in osvežil spominjanja, še posebej na vojne dogodke v tem kraju: na Jezerskem vrhu, ko je JLA granatirala mejna poslopja milice in pri tem tudi povzročila z zgrešenim streljanjem prvi mednarodni incident na ozemlju Avstrije, ko je bil na Krvavcu z letali raketiran TV stolp, zapora ceste v dolini Kokre.
Ob prisotnosti skoraj 300 gostov, vojnih veteranov »Sever« in Zveze veteranov vojne za Slovenijo 1991, je bilo izročeno priznanje tudi ugledni družbeni in lovski legendi 93-letnemu Ivanu Jenku-Kovčetovemu s Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem. Jenko je prejel priznanje za pogumno dejanje, ko je kot upravnik lovskega objekta Lovišča Kozorog Kamnik “Fazanerija” v Cerkljah na Gorenjskem v bližini letališča Brnik v letu 1991 organiziral in varoval tajno skladišče orožja vojnih enot milice Uprave za notranje zadeve Kranj, Postaje mejne milice Brnik.
To priznanje in izkazana pozornost je tudi za lovstvo in lovce častno, ko se ne pozablja, kako so se lovci v času vojnega stanja v letu 1991 povsod vključevali v boj, varovanje slovenstva in procese slovenskega osamosvajanja.
Ivan Jenko na svečanem odprtju razstave “Vojna za Slovenijo 1991”. Foto: Franc Ekar
Ivan se je vključil v lovske vrste že v letu 1961 v Lovski družini (LD) Tuhinj in ostal v njej več kot 50 let, nato pa še po ustanovitvi LD Krvavec postal njen spoštovani in cenjeni član. Lovska tradicija je bila že od nekdaj doma na njegovi domačiji na Pšati, kajti tudi njegov oče Martin, poljedelec, živinorejec in kmetovalec je bil ob tem tudi lovec in eden izmed lovskih čuvajev na gradu Strmol, čigar lovne površine so segale od Krvavca do nižin današnjega letališča Brnik in okolice.
Ivan se je leta 1962 zaposlil, kot lovski čuvaj v Gojitvenem zavodu Kozorog Kamnik in ostal zvest 31 let, do upokojitve. Že na samem začetku je bil eden najaktivnejših sograditeljev, ko se je gradil objekt za vzrejo fazanov in jerebic. Po izgradnji je vodil vzrejo, krmljenje fazanov in jerebic. Bil je tudi lovski čuvaj za območje Cerkelj in izvrsten organizator lova za tuje in domače lovce. Potrjeval se je tudi kot odličen lovski kinolog, ki je imel vedno na voljo vrhunsko usposobljene pse, dva do tri prinašalce za pomoč pri lovu na malo divjad.
Ivan je bil tudi tradicionalni hišni čebelar s 60 letnim stažem in tudi kot specialist za koline je bil poznan in iskan. Užival je v delu za javno dobro in razvoj vaškega podeželja. Bil je član v svetih krajevne skupnosti, zaupano mu je bilo tudi “ključarstvo” pri podružnični cerkvi.
Ob čestitkah za dodeljeno priznanje želimo Ivanu, da bi na poti do stoletja ostal še naprej tako čvrst, razsoden, lovstvu pripaden, krepak in z veliko najlepšimi “dobrimi pogledi” v gozd in v naravo življenja!
Lovska družina (LD) Mokronog je 19. novembra organizirala že 33. jubilejni lov v spomin na pokojnega člana.
Foto: arhiv LD Mokronog
Jubilejni lov je poimenovan Devov lov v spomin na izjemnega človeka in lovskega tovariša Petra Deva. Lov sta vodila njegov sin Peter Dev in vnuk Ivan. Udeležba je bila kar številčna in ob 8. uri smo brakirji s pomočjo šestih psov pričeli z lovom. Vreme je bilo krasno, a nam boginja lova tokrat ni bila naklonjena. Pa kdaj drugič!
Najlepši del lova za mnoge lovske tovariše je bil zadnji pogon v Devovi zidanici, kjer so nas domači pogostili s kmečko pojedino in drugimi dobrotami. Zadnji pogon je bil tudi najdaljši pogon tega dneva.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – Inšpekcija za lovstvo je v tem mesecu opravila nadzor na območju upravljavcev lovišč Gorenjskega in Kamniško-Savinjskega lovskoupravljavskega območja (LUO).
Foto: Urša Kmetec
Nadzor je bil opravljen v skladu z določili Zakona o divjadi in lovstvu ter njegovih podzakonskih predpisov. Inšpekcija za lovstvo je, kot je to običajna praksa, pri lovcih preverjala lovske izkaznice, primernost uporabe lovskega orožja glede na izvajanje lova na določeno vrsto divjadi ter ustrezno uporabo lovskih psov v lovišču.
Zaradi velike stopnje ogroženosti za celotno ozemlje Slovenije pred afriško prašičjo kugo (APK), ki je določena v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge, je Inšpekcija za lovstvo pri nadzorih preverjala pri upravljavcih lovišč oz. lovcih samo izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil ter opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.
Pri izvajanju navedenih predpisov je pri vseh pregledanih zavezancih Inšpekcija za lovstvo ugotovila, da imajo sicer vsi upravljavci lovišč izdelane načrte ravnanja, kot tudi priskrbljena in pripravljena zaščitna sredstva ter ostalo opremo za izvajanje biovarnostnih ukrepov, vendar teh v praksi niso izvajali pred samim pričetkom lovov.
Inšpekcija za lovstvo je pri ugotovljenih primerih zavezancem odredila takojšno odpravo nepravilnosti ter jim izdala opozorilne ukrepe. Zavezanci so nepravilnosti takoj odpravili in lahko nadaljevali izvajanje lova. Pri splošnem nadzoru glede predpisov iz določil Zakona o divjadi in lovstvu pa inšpekcija ni ugotovila večjih nepravilnosti nad zavezanci.
Lovska inšpekcija bo z tovrstnimi nadzori nadaljevala tudi na področju drugih LUO!
Vir: Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila javni poziv za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).
Foto: Gregor Bolčina
Namenjen je LE kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami na območjih Bele krajine, Banje Loke – Kostela, Predgrada in Kočevskega.
Usposabljanje bo izvedla UVHVVR v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije. Teoretični del usposabljanja bo potekal v sredo, 22. novembra 2023 na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa po posameznih lovskih družinah (LD) oziroma na lovišču s posebnim namenom (LPN) na območju visokega tveganja (LD Banja Loka – Kostel, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje).
Rok za prijave je do nedelje, 19. novembra, v lovskem informacijskem sistemu Lisjak. Vsi prijavljeni slušatelji morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli povezavo za prijavo na usposabljanje. Na praktično usposabljanje na terenu se bodo lahko prijavili le tisti, ki bodo uspešno opravili teoretično usposabljanje prek Zooma. Razpis za teoretično usposabljanje bo v Lisjaku odprt po zaključku praktičnega dela (23. ali 24. novembra.)
V okviru dolgoletnega uspešnega sodelovanja štajerskih lovcev Lovske zveze (LZ) Maribor z zamejskimi slovenskimi lovci iz Kluba prijateljev lova (KPL) v Celovcu na avstrijskem Koroškem, je na Martinovo soboto v lovišču Lovske družine Polskava potekalo tradicionalno jesensko srečanje.
Zadovoljni predsednik LZ Maribor Marjan Gselman (levo), Milivoj Matič, gospodar LD Polskava (v sredini) in izkušeni lovovodja Mirko Draškovič (desno) po uspešnem lovu. Foto: Marjan Toš
Goste iz Koroške, ki jih je vodil predsednik Kluba prijateljev lova iz Celovca Janez Kaiser, sta pozdravila in sprejela predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina Lovske družine (LD) Polskava Franc Ravnjak. Krajši skupni lov na fazane je vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič s pomočnikoma Francem Ravnjakom in Milivojem Matičem. Lovcem je posijalo celo sonce in za nameček jim je bila vnovič naklonjena tudi boginja Diana.
Trdne in žive vezi med zamejskimi in štajerskimi lovci se le še utrjujejo
Sicer so jesenski lovi bolj oblika druženja, prijateljevanja in obujanja spominov. Po lovu so priredili še tradicionalni »zadnji pogon« z martinovo pojedino in s slovenskogoriškimi gibanicami, nazdravili pa so tudi predsedniku LZ Maribor Gselmanu za njegov rojstni dan. Kljub obilici dobre volje in lovske »latovščine« so namenili precej časa delovnemu razgovoru in izmenjavi izkušenj o varstvu narave in ohranitvi divjadi. Na obeh straneh meje so namreč težave podobne, saj zlasti mala divjad (zajci, jerebice, fazani) zaradi občutnih sprememb v naravnem okolju dobesedno izgublja tla pod nogami.
Predsednik KPL Celovec Janez Kaiser: »Tudi lovci krepimo vezi med slovensko manjšino in matičnim narodom v Sloveniji.«. Foto: Marjan TošValentin Božič Folti ima spominov za dve polni malhi. Foto: arhiv KPL Celovec
Klub prijateljev lova (KPL) Celovec je bil ustanovljen leta 1964 na pobudo Karla Prušnika-Gašperja. Vse od ustanovitve dalje predstavlja ta lovska organizacija slovenskih zamejskih lovcev na avstrijskem Koroškem tudi živo vez med lovci v alpsko-jadranskem prostoru in aktivnega ter tvornega sooblikovalca stikov med njihovimi uradnimi združenji, predvsem med Koroškim lovstvom (Kärntner Jägerschaft), Lovsko zvezo Slovenije in tudi Društvom »Doberdob«, ki združuje slovenske lovke in lovce v Furlaniji-Julijski krajini. KPL Celovec je kot lovska organizacija koroških zamejskih lovcev polnopravni član Lovske zveze Slovenije.
KPL Celovec po smrti dolgoletnega in legendarnega predsednika Mirka Kumra Frica zdaj uspešno vodi predsednik Janez Kaiser, ki je za prihodnje leto napovedal praznovanje 60-letnice kluba v Celovcu. Priložnostno slovesnost bodo pripravili tudi v Mariboru, je ob koncu srečanja dodal predsednik LZ Maribor Gselman. Med zamejskimi lovskimi tovariši je bil tudi Valentin Božič Folti, najstarejši, 83-letni član KPL Celovec iz Globasnice, ki je poln optimizma in dobre volje obujal spomine na mnoga doživetja z lovskimi prijatelji z obeh strani meje.
Razveseljivo je, da je tudi med zamejskimi lovci že več mlajših, ki bodo zagotovo nadaljevali to lepo tradicijo in kot člani zelene bratovščine prenašali dragocene izkušnje s področja varovanja narave in ohranitve divjadi onstran Karavank na Štajersko. Oboji bodo imeli skrbi v izobilju, saj se posegi v naravo okolje v škodi divjadi povsod nadaljujejo.
Konec avgusta smo vas pozvali k sodelovanju v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Zbiranje donacij se je po začetnem zagonu nekoliko upočasnilo, zato vse, ki se še niste odločili za solidarnostno pomoč prizadetim v poplavah, ponovno pozivamo, da prispevate v okviru svojih zmožnosti.
Foto: Urša Kmetec
Na namenskem računu Lovske zveze Slovenije smo do vključno 10. novembra 2023 prejeli 70 nakazil lovskih družin, zvez lovskih družin, društev in posameznikov v skupni vrednosti 27.651 evrov. Na računu je še dodatni znesek v višini 25.000 evrov iz rezervnega sklada LZS.
Pozivamo vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
Vsi, ki lahko pomagate, tako lovske družine, druga društva in območne zveze lovskih družin kot tudi posameznike, pozivamo, da svoj prispevek nakažete na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d.).
Osnutek donatorske pogodbe(velja za LD) dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si. V skladu s sklepom Upravnega odbora LZS prilagamo spisek že prejetih donacij, kar naj bo spodbuda ostalim članicam LZS za plačilo donacij.
Seznam donatorjev, ki so sredstva nakazali na namenski račun LZS do vključno 10. 11. 2023:
Oktobrska oddaja Dober pogled je v celoti posvečena 49. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 7. oktobra, pred dvorcem Visoko, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja.
Letošnje leto je namreč Tavčarjevo leto in organizatorka srečanja Občina Gorenja vas – Poljane se je odločila, da tako počasti spomin na Tavčarja, ki je bil tudi lovec. Srečanja se je udeležilo enajst lovskih pevskih zborov in dvanajst skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, skupaj skoraj 200 nastopajočih.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 25. novembra 2023, vKulturni dvorani Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica.
Foto: arhiv LZS
Kriteriji tekmovanja:
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prosto živečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja in časovnica bodo objavljeni na spletni strani LZS.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do vključno srede, 22. novembra 2023,na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
Sv. Hubert je zelo rad hodil na lov in sprva ni želel, da bi “dolgočasna” maša motila njegove nedeljske pustolovščine. Hubert je bil tako zasvojen z lovom, da se je v gozd odpravil celo na veliki petek. Ko so se vsi drugi v cerkvi spominjali Jezusove žrtve na križu, je sv. Hubert že lovil svojo naslednjo trofejo.
Hubert, plemič, ki sta mu žena in edini otrok kmalu umrla, se je, da bi pozabil na žalost in bolečino, pogosto zatekal v gozd ter iskal tolažbo in razvedrilo v lovu. Postal je tako navdušen lovec, da se je celo na sam veliki petek, medtem ko so drugi šli v cerkev, odpravil nad jelena. Ko ga je preganjal, se je na neki gozdni jasi jelen obrnil k njemu, med rogovjem pa se je zalesketal križ. Hubert je od začudenja obstal, glas, ki je prihajal od jelena, pa mu je rekel: »Hubert, če se ne spreobrneš h Gospodu, boš padel v pekel.«
Hubert je glas vzel resno, poiskal maastrichtskega škofa in se zaupal njegovemu vodstvu. Škof, sv. Lambert, je Huberta posvetil v duhovnika, nato pa ga kot oznanjevalca vere poslal v Brabant in Ardene. Ljudstvu se je tako priljubil, da so ga kmalu imenovali »apostol Ardenov.« Ko so škofa okoli leta 705 umorili, so za njegovega naslednika izvolili in imenovali Huberta. Hubert, ki je svojega učitelja Lamberta zelo cenil in spoštoval, je v Liegeu, kraju, kjer je pretrpel mučeniško smrt, sezidal cerkev in vanjo prenesel svetnikove kosti. Pozneje je tja prenesel še škofijski sedež in nekdaj nepomembno vas spremenil v cvetoče mesto. Hubert je tudi kot škof nadaljeval svoje misijonsko delo[1].
Njegovo ime je skrajšana oblika iz Hugbert oz. Huguberaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed hugu »um, razum, pamet« in beraht »bleščeč, slaven«. Gre torej za »bleščeč um«. Rodil se je okoli leta 655 v Akvitaniji v Franciji, umrl pa 30. maja 727 v Tervuernu v Belgiji. Po legendi izvira iz akvitanske plemiške rodbine. Bil je najstarejši sin akvitanskega vojvode Bertranda, vnuk Kariberta, toulouškega kralja. Poročil se je s Floribano, hčerko grofa Dagoberta, ki je umrla na porodu edinega sina[2].
Sv. Hubert je zavetnikArdenov, škofije Liege; lovcev in strelcev, mesarjev, krznarjev, strugarjev, optikov, kovinarjev, livarjev, izdelovalcev matematičnih naprav, matematikov in izdelovalcev kraguljčkov, lovskih psov, proti pasjemu ugrizu, steklini, kačjemu piku, proti strahu pred vodo. Štejejo ga med priprošnjike v sili. Običajno nosi škofovsko oblačilo, ob sebi ima večinoma pse in lovski rog, lahko tudi knjigo in križ; nepogrešljivo pa je tudi jelenje rogovje oz. kar jelen sam.
Sv. Hubert goduje 3. novembra (v nekaterih koledarjih tudi 30. maja). Na Slovenskem velja za velikega zavetnika zelene bratovščine. Mnoge lovske družine njemu v čast prirejajo Hubertove sv. maše.
V petek, 3. novembra, bo ob 18. uri, Hubertova sv. maša prvič tudi v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Prireja jo Lovska zveza Maribor in to ne le v čast sv. Hubertu, pač pa tudi v trajen spomin na 52 umrlih štajerskih lovcev, ki v času epidemije covida-19 niso mogli imeti lovskega pogreba.
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji kritično pretresel stališča o umeščanju gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju.
Kozjak v jesenskih barvah. Foto: Marjan Toš
Že na začetku razprave so člani poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in prostoživeče živali nasploh. Izgradnja takšnih energetskih objektov bi le še poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali, zato so soglasno ocenili, da ti ne sodijo na Pohorje.
Upravni odbor LZ Maribor je ob tem pritrdil mnenju lovskih družin (LD) na prizadetem območju Pohorja, da bi zaradi ljudi in narave morali elektrarne na veter umeščati drugam, ne v območje NATURE 2000 in tudi na drugačen način. Umeščanje energetskih objektov, vključno z vetrnimi elektrarnami v naravno okolje je izredno odgovorno strokovno delo, ki terja konsenz z lokalnim prebivalstvom. Tega na Pohorju ni bilo in na žalost so bile postavljene na stranski tir tudi vse lovske družine na tem območju (LD Šmartno, LD Slovenska Bistrica, LD Fram, LD Hoče, LD Radvanje, LD Ruše, LPN Pohorje …).
Člani Upravnega odbora LZ Maribor so vnovič izpostavili negativne pojave na Pohorju, kjer se divje vožnje po naravnem okolju s štirikolesniki, motokros motorji, gorskimi kolesi in motornimi sanmi v zimskem času še kar nadaljujejo. Povzročajo hrup in velik nemir v okolju prostoživečih živali, ki se mora iz svojih stanišč nenehno umikati drugam. To pa je za divjad, zlasti jelenjad, srnjad in gamse zelo škodljivo zlasti pozimi, ko potrebujejo živali mir, da ne izgubljajo energije.
Flora in favna na Pohorju bi bili z vetrnimi elektrarnami le še dodatno prizadeti in osiromašeni, zato je Upravni odbor LZ Maribor na zadnji seji soglasno podprl stališča vseh prizadetih LD, da se vetrnih elektrarn ne umešča v pohorski prostor. Hkrati so izrazili upanje, da bodo v prihodnje, v nadaljevanju procesov umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v ponedeljek, 30. oktobra 2023 ne bo poslovala.
Vzrejana komisija za barvarje pri Kinološki zvezi Slovenije organizira vzrejni pregled za bavarske in hanovrske barvarje v nedeljo, 12. novembra 2023, ob 8. uri, pri lovskem domu LD Slovenska Bistrica.
Foto: arhiv Komisije za lovsko kinologijo
Ob vzrejnem pregledu je treba predložiti: original rodovnika psa, obojestransko kopijo rodovnika in potrdilo o cepljenju psa proti steklini. Psi morajo biti starejši od 15 mesecev. Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo tudi psi, ki še nimajo opravljenih vseh preizkušenj ali še niso telesno ocenjeni. Vzrejno dovoljenje bodo dobili, ko bodo imeli opravljene vse predpisane preizkušnje.
Brkinsko Kraška zveza lovskih družin (BKZLD) in Lovska družina (LD) Kras Dutovlje sta 10. oktobra organizirali enodnevni lovski delavnici za učence Osnovne šole Dutovlje.
Foto: arhiv BKZLD in LD Kras Dutovlje
Delavnici sta potekali ločeno za učence drugih in tretjih razredov ter za učence četrtih in petih razredov. Učenci so v spremstvu lovcev in učiteljic opravili pohod od Osnovne šole Dutovlje, med potjo so spoznavali sledi divjadi ter si ogledali lovske objekte, kot sta lovska opazovalnica in vodni vir za divjad.
Po prihodu v lovsko kočo je sledil teoretični del, kjer so učencem predstavili lovske šege in običaje, lovsko kinologijo, lovsko kulturo, zgodovino lovstva in varstvo narave. Učenci so si ob razlagi na panojih ogledali fotografije divjadi, fotografije dela lovcev v lovišču. Izvedeli so več o načinih lova in o pomenu lovstva.
Foto: arhiv BKZLD in LD Kras Dutovlje
Učenci so na lovski delavnici prejeli sestavne dele in načrte za ptičje valilnice, ki jih bodo izdelali med poukom. Vsi udeleženci so se razveselili še kart Črni Peter, knjižice Stopinje in sledovi živali v naravi, pobarvank, sličic divjadi in drugih zloženk.
Brkinsko Kraška zveza lovskih družin in LD Kras Dutovlje
Konec oktobra se zaključi javni natečaj za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko za leto 2023, ki ga je v začetku leta razpisal Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije.
Foto: Barbara Ložar
Kakšna besedila so primerna za natečaj?
Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.
Najboljša besedila bodo nagrajena
Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.
Natečaj je anonimen
Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo do konca oktobra pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2023), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Podrobneje o pogojih razpisa TUKAJ.
Iz vrst zelene bratovščine je prišla pobuda, da bi lahko bila v avgustovskih poplavah prizadeta območja Slovenije morda deležna tudi evropske lovske solidarnostne pomoči.
Foto: arhiv LZS
Po zgledu Evropske nogometne zveze (UEFA), ki jo vodi Aleksander Čeferin iz Slovenije, bi lahko nekaj podobnega storila tudi FACE in najbrž tudi CIC. Sploh, ker je med sedmimi milijoni evropskih lovcev tudi veliko članov iz krogov t. i. »modre krvi«, ki jim denarja ne manjka. In tudi sicer bi težko rekli, da so lovci reveži. Prepričan sem, da bi organizacija pobudo, če bi do nje prišlo, podprla.
V preteklosti je bila izjemno pomembna vloga pokojnega Veljka Varićaka v CIC, kjer je bil med vodilnimi funkcionarji tega uglednega svetovnega lovskega združenja in celo njegov podpredsednik. Bil je tudi največji ekspert za ocenjevanje trofej. V CIC so delali tudi mnogi drugi ugledni člani slovenske lovske organizacije, med katerimi naj omenim Marka Bulca, izjemno uglednega, spoštovanega in nadvse cenjenega slovenskega (in jugoslovanskega) lovca, člana LD Mirna, ki je bil celo predsednik CIC.
Zdaj ima Lovska zveza Slovenije podpredsednika Centralnega regiona FACE. To je že v drugo postal Srečko Žerjav, sicer nekdanji direktor Strokovne službe LZS. FACE združuje 7 milijonov evropskih lovcev. Žerjav aktivno sodeluje tudi v CIC. Pred Žerjavom je bil podpredsednik FACE tudi znani slovenski lovski strokovnjak, dolgoletni sekretar LZS, avtor številnih strokovnih knjig in lovski publicist Blaž Krže.
Lovska zveza Slovenije je od leta 1991 članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC), od leta 1993 članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) in že od leta 1952 članica Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO). V vseh teh organizacijah sodelujejo tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije.
Žerjav ima lepo priložnost, da se podobno kot Čeferin izkaže z izvirnostjo in plemenitim namenom in predlaga evropsko lovsko solidarnost za ljudi iz prizadetih območjih Slovenije. Vsak euro je dobrodošel. Slovenska javnost bi takšno akcijo sprejela kot lepo solidarnostno gesto evropskih lovcev. Takšna solidarnostna akcija bi bila velikanski prispevek h krepitvi ugleda lovskih organizacij na stari celini. Sploh tam, kjer lovstvo še vedno ne uživa javnega ugleda, veljave in spoštovanja, kar postaja značilno tudi za Slovenijo. Naj bo LZS pobudnica tovrstne akcije, ki naj jo sproži podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Vodstvo LZS bi ga pri tem zagotovo takoj podprlo.
Vsi slovenski lovci, sploh pa ljudje iz prizadetih območij, tega ne bi nikoli pozabili. To bi bil kapital na ugled in veljavo lovstva, ki bi dajal tudi velikanske obresti. Za pomoč ni nikoli prepozno in zdaj so na potezi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Med njimi je brez dvoma tudi podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Dobil bi podporo dvajset tisoč glave slovenske zelene bratovščine.
Domžalski rogisti so se 7. oktobra kot edini slovenski predstavniki udeležili 3. Evropskega prvenstva lovskih rogistov v kraju Suhl v Nemčiji.Osvojili so 6. mesto v skupini lovski rogisti z Es instrumenti.
Foto: arhiv KD Domžalski rogisti
Na evropskem prvenstvu je sodelovalo 20 skupin rogistov iz Nemčije, Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Tekmovalo se je v dveh skupinah: lovski rogisti z B instrumenti in lovski rogisti z Es instrumenti. Na tekmovanju je bila obvezna izbira skladb iz nacionalnih baz držav drugih udeleženk prvenstva. Naš dirigent se je odločil za naslednje skladbe: Prinz Eugen fanfare (J. Hayden), M. Weber – Jägerchor (M. Weber), Fanfare (Stief – Minneburg) in Waldmärchen (J. Hayden).
Na evropskem prvenstvu se pomerijo skupine rogistov, ki se preko nacionalnih tekmovanj uvrstijo na ta dogodek, tako da je to res tekmovanje najboljših na naši celini. V Sloveniji interesa za udeležbo na tekmovanjih med rogisti ni, zato smo bili Domžalski rogisti, s podporo Lovske zveze Slovenije, edini predstavniki iz naše domovine. Ker nacionalnih tekmovanj nimamo, posledično upada kakovost izvajanja lovske glasbe na rogovih, zamre pa tudi mreženje z drugimi skupinami iz nam bližnjih držav.
Foto: arhiv Domžalski rogisti
V želji po izboljšanju rezultata iz evropskega prvenstva na Slovaškem leta 2018 in v želji po ponovnem merjenju z najboljšimi v Evropi, smo kljub dolgi poti in velikemu finančnemu vložku ugriznili v ta projekt in pričeli z intenzivnimi vajami pod vodstvom našega dirigenta Daniela Savnika. Na evropskem prvenstvu smo poleg dirigenta sodelovali še Bine Drobnič, Jernej Hribar, Tomaž Tavčar,Ivan Kozarič, Hana Močnik, Mihael Kozjek in Tine Pavli. Kljub težki konkurenci smo osvojili za nas odlično 6. mesto v skupini lovski rogisti z Es instrumenti.
Tako se je poplačal ves trud, ki smo ga mesece vlagali v vaje in vse finančne tegobe, ki jih tako tekmovanje povzroči. Verjamemo, da bomo z intenzivnimi vajami, s predanostjo glasbi, in pridobitvijo podmladka ter usmerjenim delom lahko čez dve leti javili, da smo na 4. evropskem prvenstvu na Poljskem posegli po najvišjih treh mestih v Evropi. Seveda pa nas v vmesnem času čakajo še mednarodna tekmovanja v Avstriji in na Slovaškem.
Foto: arhiv KD Domžalski rogisti
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam finančno pomagali izpeljati ta zahteven projekt: krajevnim skupnostim občine Domžale, posameznim podjetjem in samostojnim podjetnikom, Lovski zvezi Slovenije in Zvezi lovskih družin Ljubljana, Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, predvsem pa občini Domžale in županji mag. Renati Kosec. Seveda gre zahvala tudi družinam sodelujočih, še posebej razumevanju naših partnerjev, ki so z velikim veseljem podprli projekt in nas bodrili pri doseganju tega cilja.
69. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) je potekalo med 5. in 7. oktobrom v Admontu na avstrijskem Štajerskem, v organizaciji Štajerskega deželnega lovstva.
Foto: arhiv DSLZJAP/AGJSO
Tematika zasedanja, na katerem so – prvič s simultanim prevajanjem – predavali dr. Rudolf Reiner, dr. Rudolf Zeiler, prof. dr. Klemen Jerina in dr. Erich Tasser, je bila “Razmišljajmo na široko, globalno – delujmo krajevno, lokalno. Ohranjanje življenjskega prostora in populacijska dinamika divjadi”.
Predsednik DLM dr. Walter Brunner je zasedanje odprl, pozdravil številne funkcionarje in delegate včlanjenih lovskih zvez ter referente in prevajalke in prevajalce, se zahvalil Steirische Landesjägerschaft/Štajerskemu deželnemu lovstvu – deželnemu lovskemu mojstru Franzu Mayr-Melnhof-Saurauu in ek. sv. Karlu Lacknerju – za gostoljubnost in odlično pripravo.
Referenta dr. Rudolf Reiner in dr. Hubert Zeiler sta osvetlila “vlogo lova v življenjskem prostoru in varstva vrst.” Zatem se je univ. prof. dr. Klemen Jerina posvetil vprašanju “velikosti populacije prostoživečih živali, da dolgoročno preživi”. Dr. Erich Tasser pa je referiral na tematiko “divje živali kot indikator kakovosti pokrajine”.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) s članicami Steirische Landesjägerschaft/ Štajersko deželno lovstvo, Lovska zveza Slovenije, Federazione Italiana della Caccia (FIDC) Trst, Gorica, Belluno, Associazione Cacciatori della provincia di Trento/ Lovska zveza province Trentin, Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza, Unione Nazionale Cacciatori Zona Alpi (UNCZA)/ Nacionalna zveza lovcev alpskega predela, Tiroler Jägerveband/ Tirolska zveza lovcev in Kärntner Jägerschaft/ Koroško lovstvo obstoja od leta 1952. Je pomemben glasnik lovstva v alpskem prostoru in se letno sreča na konferenci, da obravnava aktualne tematike.
Strokovnjaki za biologijo divjadi in lovski funkcionarji iz včlanjenih držav Italije, Slovenije in Avstrije so po živahnih razpravah soglasno ugotovili, da so za trajnejše in v prihodnost usmerjeno upravljanje z divjadjo neobhodno potrebni obširni podatki. Razpoložljivi podatki deželnih lovskih zvez so zelo obširni in dragoceni in nosilni steber ohranjanja uravnovešenih populacij divjadi. V prid prostoživečih živali, ki, kot vemo, ne poznajo meja, je treba te podatkovne baze prekomejno zbrati in ovrednotiti.
Zdrave populacije divjadi so izpostavljene številnim dejavnikom vplivanja. Skupno s sodobnim upravljanjem divjadi zahtevata varstvo in ohranjanje življenjskih prostorov celosten pristop. Potrebno je upoštevati ekološke, gospodarske in družbene vidike.
Nadrejena zamisel DSLZJAP je jamčenje trajnostnega sobivanja človeka in divjadi za prihodnje generacije. Da dosežemo omenjene cilje, je pomembno, da ustvarimo ravnovesje med razmišljanjem v velikih prostorskih razsežnostih in delovanjem na kraju samem. Lovke in lovci jugovzhodnega alpskega prostora se pojmujejo kot bistveni dejavniki te zamisli.
Foto: DSLZJAP
Med gala večerjo na gradu Röthelstein je inž. Josef Schnabl za svoje dolgoletno in zaslužno delovanje prejel odlikovanje. Predsednik DLM dr. Brunner mu je izročil častno listino DSLZJAP. Za rojstni dan je predsednik čestital prevajalcu DSLZJAP Francu Wakounigu in celotna večerna družba mu je zapela pesem v pozdrav.
Velika zahvala velja Nadji Kollman (italijanščina), Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza in Francu Wakounigu (slovenščina) za strokovno prevajanje. S tem sta bistveno pripomogla k uspehu zasedanja. Obiska največje samostanske knjižnice na svetu in Naravoslovnega muzeja samostana Admont sta zaokrožila niz vtisov iz kraja zasedanja.
Lovska zveza Slovenije je 12. oktobra organizirala dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v novih prostorih Lovskega centra Lovske zveze (LZ) Koper.
Foto: Gregor Bolčina
Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik LZ Koper Fabio Steffe in jim na kratko predstavil zvezo. Sledilo je predavanje lovske inšpektorice mag. Dolores Čarga na temo del in nalog lovskega čuvaja, nato pa predavanje dr. Srečka F. Kropeta o ukrepih lovskega čuvaja ob sumu nezakonitega lova. Na usposabljanju je bil prisoten tudi glavni lovski inšpektor Igor Simšič.
Foto: Gregor Bolčina
Predavanja se je udeležilo 70 lovskih čuvajev. Najbolj oddaljeni udeleženec je (v eno smer) prevozil 315 kilometrov, da se je lahko udeležil izobraževanja.
“Vljudno javno sprašujem oba kandidata za predsednika Lovske zveze Slovenije, ali bosta funkcijo predsednika opravljala poklicno ali nepoklicno. Iz predstavitve v Lovcu to namreč ni razvidno,” je zastavil pisno vprašanje dr. Marjan Toš, prof., lovski mojster.
Vsi poznamo prakso, da vodstva lovskih družin pred delnimi občnimi zbori z njihovo vsebino marsikje ne seznanijo članstva, zato te informacije najširši krog lovske javnosti ne bo imel, pravi Toš, ki verjame, da bosta kandidata na vseh delnih občnih zborih to pojasnila.
Kandidat za predsednika LZS Darko But je povedal, da je na vseh predstavitvah na kandidacijskih konferencah, te so potekale v juliju in avgustu po volilnih okoliših, javno navedel, da bo v primeru izvolitve funkcijo opravljal nepoklicno.
Tudi kandidat za predsednika LZS Alojz Kovšca je na vseh predstavitvah po območnih zvezah pojasnil, da bo v primeru izvolitve za predsednika LZS funkcijo opravljal poklicno. Odločitev je utemeljil na dveh dejstvih: ekonomičnosti in operativnosti. “Za lovsko organizacijo je ceneje, če predsednik opravlja funkcijo profesionalno, ker mu kot funkcionarju ne pripadajo vse zakonsko določene bonitete iz delovnega razmerja, kot pripadajo direktorju. V operativnem smislu delovni čas profesionalnega predsednika tudi ni omejen in je po potrebi lahko 24/7. Menim, da za učinkovito vodenje lovske organizacije ne zadošča le predsednikova delna razpoložljivost, temveč se mora tako zahtevni nalogi posvetiti v celoti,” je povedal Kovšca.
Kovšca je dodal še, da ga vprašanje preseneča, saj so prav vse območne lovske zveze prejele njegov dopis s predstavitvijo in programom, v katerem je aktualno vprašanje obrazloženo, poleg tega je na vseh predstavitvah namero o profesionalnem opravljanju funkcije v primeru izvolitve podrobno argumentiral. “Očitno obstaja komunikacijska pomanjkljivost med območnimi zvezami in lovskimi družinami ter članstvom, ki jo bo v prihodnosti potrebno odpraviti,” še dodaja Kovšca.
Tradicionalno, že 20. mednarodno srečanje v lovskem strelstvu v kategorijah Compak in »A« trap med ekipama Lovske zveze Slovenije in Hrvaške lovske zveze je potekalo 14. in 15. oktobra na strelišču Lovskega društva Šljuka Bjelovar.
Foto: dr. Srečko F. Krope
Našo ekipo strelcev so sestavljali Miha Finkšt, Marijan Sadek, Leon Sadek, Dušan Urankar, Miha Travner in Boštjan Sadek. Ekipo smo spremljali predsednik LZS mag. Lado Bradač, predsednik Komisije za lovsko strelsko in lovsko orožje Matija Janc in podpredsednik LZS dr. Srečko Felix Krope.
Tekmovanje s predhodnim treningom je potekalo 14. oktobra. Za razliko od ostalih srečanj tokrat ni bilo discipline streljanja s kroglo. V vseh srečanjih do letošnjega je vedno zmagala naša ekipa, tokrat pa se je sreča prvič nasmehnila ekipi Hrvaške lovske zveze. Njihov spletni prispevek je tako nosil zanimiv naslov: “Zgodovinsko pomembna zmaga na meddržavnem srečanju.” Razlika je bila sicer majhna, vendar pa je za zmago dovolj že točka prednosti.
Foto: dr. Srečko F. Krope
Ob podelitvi, na kateri so sodelovali tudi predsednik Hrvaške lovske zveze Ivica Budor s svojimi najožjimi podpredsedniki, smo po tej prijateljski tekmi izročili tudi priložnostna darila tekmovalcem in njihovemu vodstvu. 15. oktobra je sledilo delovno srečanje med vodstvi obeh zvez, na katerem je tekla razprava o ukrepih glede pojava afriške prašičje kuge (APK) na Hrvaškem, o evropski orožni direktivi in o vodenju projektov v okviru različnih programov. Po delovnem srečanju, ki je bilo končano pred kosilom, smo se prijateljsko razšli ob najboljših obojestranskih željah.
Z učenci prvih treh razredov Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci smo se 6. oktobra že zjutraj peš odpravili proti lovskemu domu v Prosenjakovcih, kjer so nas pričakali lovci, predstavniki ZLD Prekmurje.
Foto: Peter Novak
Po prijaznem pozdravu Ludvika Rituperja, predsednika Lovske družine Prosenjakovci in dr. Arpada Köveša, predsednika ZLD Prekmurje, so nam lovci predstavili svoje delo. Izvedeli smo veliko novega o prostoživečih živalih, ki prebivajo v naših gozdovih, o skrbi za divjad in okolje. Spoznali smo tudi lovskega psa in od njegovega vodnika izvedeli veliko zanimivosti o lovskih psih.
Foto: Peter Novak
Dan je bil nadvse poučen, obrobje gozda ob prosenjakovskem lovskem domu pa smo zapustili polni novih izkušenj in znanj. Ena izmed teh je nedvomno drugačen pogled na lovce in njihovo delo, saj smo izvedeli, da v njihov delokrog spada med tudi varovanje okolja, prizadevanje za izboljšanje življenjskega prostora živali ter prizadevanje, da mladim pomagajo privzgojiti čut odgovornosti do narave.
Društvo slovenskih lovk je 10. oktobra z odprtjem razstave fotografij v Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije praznovalo prvo desetletje delovanja.Razstava je na ogled do 10. novembra 2023.
Fotografska razstava ob 10. obletnici Društva slovenskih lovk. Foto: Urša Kmetec
Predsednica Društva slovenskih lovk Ivica Kocjančič je kratko predstavila delovanje društva: “V desetih letih smo sodelovale na okroglih mizah, družabnih srečanjih doma in v tujini, se predstavile na lovskem sejmu v Gornji Radgoni z nošami lovk iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške, stkale stike z lovkami iz Slovaške, Romunije, Srbije in Hrvaške ter organizirale mednarodne love … Letos smo prvič organizirale lovski tabor za otroke, ki zagotovo ne bo zadnji. Članice društva smo ponosne na prehojeno pot, naj se zdi kratka ali dolga.”
Za prihodnost slovenske lovske organizacije je pomembno, da se število lovk dvigne na raven skandinavskih držav, je v nagovoru poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “Upam, da boste smele, drzne in učinkovite pri uresničevanju vašega poslanstva,” je zaključil. Društvu slovenskih lovk je ob tej priložnosti podelil priznanje – listino Lovske zveze Slovenije in jim zaželel še dolgo uspešno delovanje.
Za glasbeno popestritev praznovanja 10. obletnice Društva slovenskih lovk so poskrbeli Brkinsko-Kraški rogisti.
*******10. obletnica Društva slovenskih lovk. Foto: Marijana Mačinkovič (*) in Urša Kmetec
Na pobudo Lovske družine Dole smo učitelji in učenci podružnične osnovne šole (POŠ) Ledine izkoristili prijetno jesensko vreme in si pričarali izjemno doživetje.
Foto: arhiv POŠ Ledine
Za dva dni smo odšli v lovsko kočo v Dole. Ker smo vsi polni energije in vajeni raznovrstnih izzivov, smo se odločili, da bomo pot od Ledin do Dol premagali kar peš. S hojo nihče ni imel težav, pa čeprav najmlajši od njih še ni dopolnil šest let.
V Dolah smo bili deležni velikega gostoljubja lovcev. V popoldanskem času so pripravili pester program. Drago Klavžar in Bojan Breitenberger sta nam predstavila osnove lovske organizacije in njihove dejavnosti. Nadaljevali smo s spoznavanjem narave v bližnji okolici. Emil Miklavčič, tudi upokojeni gozdar, nam je pokazal in predstavil vrste dreves, ki rastejo v bližini koče. Z njim smo se pogovarjali tudi o pomenu gozda za vse nas. Da pa so se učenci tudi razmigali in poigrali, je poskrbel Breitenberger mlajši, ki je pripravil različne gibalne igre na dvorišču pred domom. Za zaključek dneva sta nas obiskala še dva lovca rogista, ki sta nam zaigrala na lovski rog. Učenci so se tudi sami preizkusili v igranju nanj in bili so navdušeni.
Ker smo v lovski koči prespali, smo prosili našega hišnika, da nam je tja poleg hrane pripeljal tudi blazine, ki smo jih položili po tleh sejne sobe in na njih pripravili ležišča. Čez dan je bilo polno dogajanja, zato nas je zvečer utrujenost hitro ujela in ob pravljici ponesla v sen.
Foto: arhiv POŠ Ledine
Naslednji dan smo se po zajtrku zbrali in se razdelili v skupine. Učitelji smo v okolici koče pripravili orientacijo. Naloge so bile različne: od prepoznavanja živalskih sledi, poznavanja parkljaste divjadi, orientacije na zemljevidu, pa tudi iz vsebin prve pomoči, s katerimi smo spoznavali učence dan prej. Najbolj zanimiva jim je bila zadnja naloga, ko so morali imobilizirati ponesrečenca in ga s pomočjo taborniške šotorke prinesti na cilj in tam poklicati še številko 112. Naloge so vse skupine uspešno rešile.
Učitelji na POŠ Ledine si želimo, da bi bili naši učenci pri svojem odraščanju deležni tudi različnih življenjskih izkušenj »izven učilnic«. Zavedamo pa se, da določenih idej ne bi bilo mogoče uresničiti, če ne bi imeli širše podpore. Tako se zahvaljujemo staršem, ki nam zaupajo svoje otroke, vsem delavcem na matični šoli Spodnja Idrija, ki so nas oskrbeli s hrano (kuharji, hišnik), tabornikom, ki so nam posodili svoje šotorke ter predvsem lovcem LD Dole Bojanom Breitenbergerjem na čelu, ki so poskrbeli, da je bilo naše bivanje v njihovi lovski koči prijetno in zabavno.
Lovci LD Dole – najlepša hvala za gostoljubje, ki ste nam ga nudili na dvodnevnem bivanju v vaši koči v Dolah.
Letošnje, že 49. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov je potekalo 7. oktobra, pred dvorcem Visoko, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja. Letošnje leto je namreč Tavčarjevo leto in organizatorka srečanja Občina Gorenja vas – Poljane se je odločila, da tako počasti spomin na Tavčarja, ki je bil tudi lovec.
Foto: Urša Kmetec
Srečanja se je udeležilo enajst lovskih pevskih zborov in dvanajst skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, skupaj skoraj 200 nastopajočih. Udeležence sta pozdravila župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež in podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc.
Dogodek so popestrili tudi Janez Čadež, ki se je prelevil v Ivana Tavčarja, člana KD Ivana Tavčarja Frenk Dolenc in Silvo Potočnik, ki sta uprizorila skeč “Lov na divjega petelina” in skupina Suha špaga, oponašanje jelenjega rukanja pa je predstavil Vital Šuligoj.
Zaključna beseda je pripadla predsedniku Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Janiju Šalamonu. Zaključek prireditve pa sta oznanili pesem “Mi smo lovci” združenih pevskih zborov, ki jih je vodil dirigent Milan Bajželj, in skladba “Konec lova” združenih skupin lovskih rogistov, pod vodstvom dirigenta mag. Janija Šalamona.
Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo, tako kot prvo srečanje, organiziral Lovski pevski zbor Globoko, ki je ob koncu letošnjega dogodka že prevzel prapor srečanja. Datum in lokacija jubilejnega srečanja sta že znana: sobota, 8. junij 2024, v športni dvorani v Brežicah. Na slišanje prihodnje leto!
Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko po počitniškem premoru že ogledate septembrsko oddajo Dober pogled.
Septembrska oddaja lovstvu se začenja s praznovanjem 70-letnice delovanja Lovske družine Kanal, nadaljuje se s predstavitvijo dveh lovskih taborov za otroke in zaključuje z razvitjem novega prapora Lovskega kinološkega društva (LKD) Maribor. Vabljeni k ogledu!
Lovska zveza Slovenije (LZS) je pripravila Javni nagradni natečaj za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2024. Razpisni pogoji so bili objavljeni v reviji Lovec (5/2023).
Izbrane fotografije za koledar LZS za leto 2024.
Na LZS smo v okviru natečaja skupno prejeli kar 270 fotografij 31 različnih avtorjev. Komisija za izbor najboljših fotografij Javnega nagradnega natečaja za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2024 v sestavi doc. dr. Srečko Felix Krope, Igor Pičulin in Urša Kmetec je opravila izbor najboljših fotografij nagradnega natečaja skladno z razpisnimi pogoji.
Na natečaj so svoje fotografije poslali Andrej Tomažin, Miha Predalič, Marjan Cigoj, Luka Prebil, Oton Naglost, Martin Šolar, Elo Mihevc, Luka Kirn, Boštjan Klemenčič, Vid Vnuk, Alexander Voda, Miha Robar, Janez Papež, Mihaela Cepec, Milan Cerar, Slavko Prijatelj, Boris Kozinc, Sebastjan Zelič, Aleš Zbašnik, Darjan Vesenjak, Miran Krapež, David Knez, Jakob Flere, Aljaž Nerat, Iko Krašovec, Zvonko Pavlič, Miran Kačič, Ana Nascivera, Ajda Steiner, Roman Jerič in Natalija Pišec.
Osnovni izbor fotografij je opravil Igor Pičulin, ki je ocenil tehnično kakovost in možnost izreza fotografij. Komisija je nato na dopisni seji, ki je potekala med 17. in 21. junijem 2023, izbrala 13 fotografij, in sicer fotografijo za naslovnico koledarja in 12 najustreznejših fotografij prostoživečih živali, ki jih je uvrstila v koledar LZS za prihodnje leto.
Komisija je 1. nagrado v višini 500 evrov podelila Slavku Prijatelju za fotografijo kune zlatice, 2. nagrado (300 evrov) je prejel Elo Mihevc za fotografijo poljskih zajcev, 3. nagrado v višini 200 evrov si je po izboru komisije zaslužil Oton Naglost za fotografijo risa.
Za naslovnico koledarja LZS za leto 2024 je komisija izbrala fotografijo poljskih zajcev, katere avtor je Elo Mihevc, za koledarski del pa so bile izbrane naslednje fotografije (po mesecih): volk Mirana Kačiča, ris Otona Naglosta, kuna zlatica Slavka Prijatelja, divji petelin Zvonka Pavliča, ruševec Andreja Tomažina, srnjak Andreja Tomažina, gams Otona Naglosta, rjava medvedka z mladičem Ela Mihevca, navadni jelen Otona Naglosta, divji prašič Andreja Tomažina, lisica Alexandra Vode in kozača Alexandra Vode.
Avtorjem čestitamo za odlične fotografije, vsem pošiljateljem pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na letošnjem natečaju.
Državna Vzrejna komisija Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev in koroških žigcev, ki bo v soboto, 4. novembra 2023, ob 9. uri, pri Gostilni Rogina, Podgorje pri Slovenj Gradcu.
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti: originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes predpisano cepljen proti steklini.
Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Lovska zveza Slovenije je 3. oktobra izvedla dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v Novem mestu. Še eno tovrstno izobraževanje bo v četrtek, 12. oktobra, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, 6274 Šmarje.
Foto: Gregor Bolčina
Lovskim čuvajem v Novem mestu je predaval podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) dr. Srečko F. Krope, ki je tudi predsednik Komisije za lovskočuvajsko službo LZS in Komisije za lovskočuvajske izpite ter sodni izvedenec za lovskočuvajsko službo. Sledilo je predavanje lovskega inšpektorja na izpostavi v Celju Iana Martina Koštomaja.
Na izobraževanje je bilo prijavljenih 98 čuvajev, a se ga je udeležilo kar 95 slušateljev, kar kaže na dejansko potrebo (izobraževanje je za aktivne čuvaje zakonsko predpisano na vsakih 5 let) ter na resen odnos čuvajev, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Iskrena zahvala tudi obema predavateljema.
Evropska komisija je obvestila o novem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču na Hrvaškem. Divji prašič je bil najden povožen ob lokalni cesti v Zadarski županiji. APK je bila potrjena 26. septembra 2023.
Foto: Pixabay
Takoj po potrditvi so hrvaški pristojni organi določili okuženo območje v polmeru 20 kilometrov okrog najdenega poginulega divjega prašiča. Zaradi naravne prepreke – morja, bližnji otoki niso vključeni v območje. Znotraj okuženega območja je 14 lovišč z nizko gostoto divjega prašiča. V celotni Zadarski županiji je gostota divjega prašiča od 0 (otoki) do 0,01/km2 (celina).
Od 1. januarja 2023 so v Zadarski županiji v okviru aktivnega spremljanja testirali 29 divjih prašičev – vsi vzorci so bili negativni in v okviru pasivnega spremljanja 2 najdena poginula divja prašiča – 1 vzorec pozitiven. Do danes so na Hrvaškem APK potrdili pri 9 divjih prašičih v 4 županijah (Karlovška – 1, Vukovarsko-sremska – 5, Siško-moslavška – 2 in Zadarska – 1).
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Koristne informacije o bolezni, razširjenosti, biovarnostnih ukrepih, itd. najdete na spletni strani o APK.
Vir: UVHVVR
Zemljevid 1: Lokacije pozitivnih divjih prašičev na Hrvaškem.Zemljevid 2: okuženi območji – Siško-moslavška in Karlovška županija.Zemljevid 3: novo okuženo območje – Zadarska županija.
Poskrbimo za varno izvajanje jesenskih skupinskih lovov ter za upoštevanje vseh načel in ukrepov varnega ravnanja z orožjem!
Foto: Andrej Miklavčič
Lovovodja je odgovoren za pripravo in izvedbo skupinskih lovov, vsi udeleženci skupinskega lova pa moramo dosledno upoštevati njegova navodila. Zaradi varnosti naj gonjači nosijo signalne telovnike in/ali odsevne trakove na klobukih, tako da so dobro vidni tudi v slabših vremenskih pogojih in na daljše razdalje.
Nesreč z lovskim orožjem je v Sloveniji relativno malo, a je vsaka, ki se zgodi, preveč. Zato opozarjajmo, če opazimo nepravilnosti. Vsak, ki ima pravico do nošenja lovskega ali drugega orožja se mora zavedati, da takšna pravica pomeni veliko odgovornost. Vedno se moramo zavedati, da je lahko zgolj trenutek neprevidnosti dovolj, da drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo smrt. Pri tem ne pozabimo, da se nesreče lahko zgodijo ne le na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi ali doma pri čiščenju in spravljanju orožja.
Objavljamo predstavitev programov kandidatov za predsednika Lovske zveze Slovenije. Vrstni red obeh objavljenih besedil predsedniških kandidatov je urejen po abecednem redu začetnic priimkov kandidatov.
Foto: Urša Kmetec
Kandidat za predsednika LZS: Darko But
Enotni in povezani – a brez fige v žepu – bomo izpolnili pričakovanja
Ključno vodilo mojega programa za prihodnji štiriletni mandat je dosledno uresničevanje nalog s področja lovstva, divjadi in varstva narave, olajšanje dela vodstvom na vseh ravneh lovske organizacije ter spoštovanje določil Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Slovenski lovci smo vtkani v okolje, iz katerega izhajamo in lovimo ter opravljamo svoje delo in aktivnosti strokovno, nepoklicno, neplačano in prostovoljno, ker to želimo in ker to lahko. V 116 letih organiziranega lovstva na Slovenskem smo dokazali, da imamo bogate izkušnje in potrebno strokovno znanje, saj smo prav zato tega uspeli ohraniti veliko živalskih vrst in biotsko raznolikost v naših loviščih. Vse naše delovanje je, bo in mora tudi v prihodnje temeljiti na trajnostni rabi, ohranjanju vrstne pestrosti in na varstvu domorodne divjadi kot izjemnega obnovljivega naravnega vira (bogastva) naše države. Toda brez varstva habitatov tega ni mogoče dosegati. Naša pomembna naloga v kontekstu zapletenega varstva narave je ohranjanje zdravega in ljudem prijaznega okolja. To je naša pomembna odgovornost, katere se moramo globoko zavedati, saj je človek s svojo dejavnostjo že zdavnaj porušil naravno ravnovesje. Zato moramo biti pozorni in kritični do vseh načrtovanih posegov v prostor, ki lahko prizadenejo pestrost domorodnih živalskih in rastlinskih vrst oziroma njihovih habitatov. Vsi, ki smo povezani z zeleno barvo pod lovskim klobukom, se moramo zavedati, da je lovec v tretjem tisočletju tudi naravovarstvenik. Moje delo, če bom izvoljen za predsednika Lovske zveze Slovenije (LZS), bo usmerjeno tudi k vrnitvi k izvirnim etičnim in varstvenim načelom in zaobljubam slovenskega lovstva, katera pa bo, ob široki razpravi in konsenzu, treba prilagoditi sodobnemu času in zakonskim novostim. Zgodovinska in kulturna dediščina lovstva, ki jo ohranjamo in jo moramo tudi v prihodnje ohranjati za naše zanamce, je izjemna in je nihče nima pravice tajiti ali zavračati. Obstajajo vrednote, mimo katerih v lovski organizaciji ne moremo in ne smemo – lovsko tovarištvo, lovska pravičnost, lovska kultura in vse drugo, kar smo zapisali že v našem etičnem kodeksu. Torej ga spoštujmo!
V programu dela sem se osredotočil samo na ključna, predvsem organizacijska področja. Glede na siceršnjo zaznavno togost naše organizacije moj program sledi ideji razvojne nadgradnje dozdajšnjega razvoja v štirih temeljnih podmenah: (1) proaktivno sodelovanje pri pripravi zakonodaje, da bodo rešitve ciljno usmerjene, smiselne, koristne, legitimne in praktično izvedljive ter tako dolgoročno uporabne; (2) sprotno prilagajanje lovske organizacije družbenim in okoljskim spremembam ter sistematična in hitra odzivnost na vse izzive na področju lovstva, trajnostnega upravljanja divjadi in varstva narave; (3) pomoč vodstvom lovskih organizacij na terenu (LD, ZLD oz. LZ); (4) informiranje in čim hitrejši informacijski pretok z vsemi mediji – vključno z našim lovskim glasilom Lovec, ki mora slediti toku časa, se grafično prenoviti in vnovič postati mnenjsko bolj odprt (pluralen), s popolno uredniško avtonomijo. Doseči je treba še boljšo skladnost s spletno stranjo LZS, ZLD/LZ in čim prej tudi z lovskimi družinami na terenu.
Na področju zakonodaje moramo biti prepoznani kot verodostojni partner in sodelovati pri pripravi predpisov že v fazi osnutka. Na tem področju moramo dejansko (v praksi) s še večjo proaktivnostjo LZS in ob zavedanju njenih nalog v strokovni in laični javnosti ustvariti večjo težo in pritisk, seveda z argumenti in na znanju temelječimi dejstvi. In tu bo odigralo ključno vlogo sporazumevanje (komuniciranje) in odnosi z javnostmi. Glede sprotnega prilagajanja družbenim in okoljskim spremembam, s ciljem sistematičnega in odzivnejšega uresničevanja nalog s področja lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave, se je treba nujno poenotiti glede vizije razvoja naše lovske organizacije do leta 2030 ter pripraviti tudi dolgoročno strategijo, v kateri bodo jasno določeni cilji razvoja. Temu mora slediti priprava akcijskega načrta, v katerem bo razčlenjeno uresničevanje strategije (na kakšen način, kdo in do kdaj – zelo konkretno in brez primesi populizma), saj je mogočih več poti do uresničitve posameznega cilja. Zato se moramo vsi odgovorni predhodno dogovoriti in poenotiti ter nato uresničevanje tudi neprestano spremljati. Strategija in akcijski načrt morata biti pripravljena do leta 2025. Za uresničevanje ciljev bodo vzpostavljene projektne skupine, ki morajo slediti osnovnemu cilju, to je boljši organiziranosti, učinkovitosti in hitrejši odzivnosti lovske organizacije, predvsem zaradi bližajočega se roka podeljevanja novih koncesij (leta 2029). Ob tem je nujno povezovanje z obema resornima ministrstvoma, z Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije z vsemi tremi združenji občin ter z drugimi nevladnimi organizacijami s področja varstva narave. Seveda pa sprotno prilaganje terja tudi delno drugačno organiziranost LZS, in sicer na način projektne organiziranosti, proaktivnega delovanja in povečane operativnosti ter s tem učinkovitosti, vzpostavitve odgovornosti in prožnejše menjave članov. Ker je uresničevanje ambicioznih ciljev vedno pogojeno z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev, je treba zelo odgovorno in podrobno proučiti možnosti zagotavljanja dodatnih virov financiranja tako iz proračunskih kot tudi evropskih virov (projektno financiranje) in morebitno ustanovitev namenskega sklada (fundacije), ponovno razmisliti o ideji ustanovitve Zavoda za lovstvo ter oceniti potrebo po uvedbi solidarnostne pomoči lovskim organizacijam v stiski. Naša pomembna naloga bo nenehna strokovna in druga pomoč našim članicam, v prvi vrsti lovskim družinam in njihovim vodstvom, da se bodo lahko v svojih okoljih hitro in učinkovito odzvali na vsa odprta vprašanja in žgoče težave. Doseči moramo, da bodo lovske družine neposredno vplivale na sprejemanje odločitev o vseh pomembnih zadevah lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave. To pa lahko dosežemo samo z neposrednim medsebojnim informiranjem, standardiziranjem postopkov in funkcionalnimi usposabljanji, z izvedbo neposrednih volitev s pomočjo sodobnih tehnologij (i-volitve) ter vzpostavitvijo sistema evidentiranja in izmenjave dobrih praks. V najkrajšem času moramo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije urediti problematiko prenosa lastništva zemljišč, ki jih uporabljajo lovske družine. To poglavje mora biti eno od prednostnih nalog novega vodstva LZS in sam se bom temu primerno tudi takoj osebno zavzel, da to dolgoletno težavo spravimo z dnevnega reda v dobro lovskih družin.
Naše znanje, ob sočasni množičnosti in motiviranosti, je naša velika prednost, ki se jo zavedamo, a moramo kljub temu raziskovalni dejavnosti in strokovnemu izobraževanju ter usposabljanju na vseh ravneh nameniti še več skrbi. Nujno je treba posodobiti sistem opravljanja temeljnih in obnovitvenih usposabljanj na hibridni način klasičnega in e-izobraževanja z uvedbo enotnejših gradiv in certificiranih predavateljev – vse tudi s ciljem zmanjšanja stroškov in potrebnega časa. S ciljem boljše informiranosti je treba pripraviti namensko aplikacijo za pametne telefone in starejšim članom pomagati pri uporabi. Ključni poudarek je treba dati tudi neprestanemu delu z mladimi, saj zagotavljajo nadaljnji obstoj lovske organizacije. Nenazadnje pa je treba, predvsem zaradi uresničevanja javne službe in javnih pooblastil, vzpostaviti enotno standardizirano nezgodno zavarovanje članov in uporabnih (predpisano preizkušenih) lovskih psov, zavarovanje odgovornosti ter pravnega varstva.
Izzivov in priložnosti je torej veliko. Ko se bomo notranje utrdili in trdno povezali za uresničevanje vseh nalog in našega plemenitega poslanstva, bomo vse programske cilje novega mandata lahko tudi dosegli. Poenotiti je treba različne interese in brez držanja »fige v žepu« podpreti vse dobre rešitve – v naše skupno dobro. Če bomo vlekli vsak na svoj konec, bomo samo še lažja tarča nasprotnikov sodobnega lova in lovstva! Tega pa nočemo in ne želimo postati.
LZS je doslej delovala uspešno v interesu družbe kot celote, narave in lovcev, za kar velja zahvala dosedanjemu vodstvu. Dobre prakse je treba nadaljevati, čas in novonastale razmere pa terjajo tudi nekatere spremembe in izboljšave, ki sem jih strnil v sklope.
Nadaljevanje vseh potrebnih aktivnosti za sprejem zakona, s katerim bodo lovskim družinam vrnjena zemljišča, ki so bila v nasprotju z ustavnim redom prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč.
Proučitev lastninskih in uporabniških razmerij v povezavi z Zlatorogovo vilo in vseh novonastalih ekonomskih okoliščin po katastrofalnih poplavah na Koroškem in Gorenjskem, posvetovanje z vsemi članicami LZS ter skupno oblikovanje odločitve glede izgradnje nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
Vsebinska in pravno-organizacijska prenova informacijskega sistema Lisjak, s katero si bo lovska organizacija zagotovila enakovreden položaj z uporabniki podatkov ter materialno nadomestilo za uporabo in obdelavo zbranih podatkov.
Oblikovanje in udejanjanje zahtev pri vzpostavljanju aktivne vloge LZS pri uvrščanju živalskih vrst med lovno divjad, oblikovanju gojitvenih načrtov in izvajanju ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Začetek dialoga za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije na podlagi katerih bo LZS lahko aktivno sodelovala kot partner v nacionalnih in razvojnih projektih ter na tak način tudi pridobivala javna sredstva.
Začetek dialoga za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Zvezo občin Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije ter Zvezo mestnih občin Slovenije na podlagi katerih bodo lahko območne zveze lovskih družin sklepale sporazume o sodelovanju z občinami pri lokalnih, državnih in mednarodnih razvojnih projektih.
Krepitev vloge območnih lovskih zvez in njihovega vpliva na delovanje LZS.
Oblikovanje programov na podlagi pozitivnih izkušenj posameznih območnih zvez lovskih družin za sodelovanje z organizacijami, ki tradicionalno privabljajo mlade, kot so taborniki, skavti, športna društva, in z izobraževalnimi inštitucijami (šolami), ki izvajajo biološke in naravovarstvene izobraževalne vsebine, ter usposabljanje lovskih družin za sodelovanje z navedenimi organizacijami, da bi se lovska dejavnost lahko predstavila čim širšemu krogu mladih, s čimer je mogoče večletni negativni trend staranja in osipanja članstva obrniti v pozitivno smer.
Poenotenje sistema izobraževanja na OZLD, pravičnejša razdelitev stroškov izobraževanja (izenačevanje stroškov na posameznega izobraževanca).
Uvedba izobraževanja za bodoče starešine, gospodarje, tajnike in blagajnike.
Reševanje neurejenosti pravnega statusa lovskih objektov vseh članic LZS, ki so večinoma vpisani v zemljiške knjige, vendar nimajo ustreznih uporabnih dovoljenj.
Natančnejša zakonska opredelitev statusa lovskih čuvajev, ki dejansko opravljajo javno službo, vendar ne prejemajo materialnih nadomestil in nimajo ustreznega zavarovanja.
Zakonska opredelitev statusa lovskega psa kot službenega psa in vodnika lovskega psa kot oblike opravljanja javne službe zaradi zagotavljanja njune pravne in materialne varnosti ter posledično večjega interesa lovcev za posedovanje in urjenje lovskih psov.
Oblikovanje dogovora, na podlagi katerega bi zavarovalne pogodbe za člane LZS, lovske goste in lovske pse sklepali na ravni LZS in ne več v posameznih LD.
Prihaja čas obnove koncesijskih pogodb, ki lahko prinese negativne spremembe, če sistem LZS ne bo ustrezno pripravljen. Odpreti nameravam dialog z lastniki in upravljavci zemljišč, državnimi organi in nevladnimi organizacijami, razreševati obstoječe konflikte ter se pripraviti na pogajanja glede višine koncesijskih dajatev, načina plačila in potencialnimi upravičenci.
Krepitev sodelovanja z okoljevarstvenimi organizacijami pri skupnih projektih, kot so prehodi in podhodi za divjad čez avtoceste in železnice.
Oblikovanje novih pristopov v odnosih z javnostjo, tudi z vključevanjem strokovnih zunanjih izvajalcev.
Programska izhodišča izražajo moj osebni pogled na stanje in morebitne razvoje dogodkov. Verjamem, da jih je v sodelovanju z UO in komisijami LZS ter s pomočjo območnih lovskih zvez in lovskih družin mogoče udejanjiti. Če mi bo zaupano vodenje lovske organizacije, se zavezujem, da bom deloval transparentno, zavzeto in etično.
Članice Lovske zveze Slovenije (LZS) so v skladu s sklepom o razpisu volitev organov in predsednika LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028, ki ga je sprejel Upravni odbor LZS na 26. seji 13. 6. 2023, kandidirale svoje člane za organe LZS in za predsednika LZS. Kandidacijska konferenca LZS, ki je bila 31. avgusta 2023 v Lukovici, je določila liste kandidatov za predsednika LZS in za člane Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa, ki jih bodo predstavniki članic LZS volili na Občnem zboru LZS v decembru 2023, ter listo kandidatov za člane Upravnega odbora LZS, ki jih bodo predstavniki članic LZS izvolili na delnih občnih zborih po volilnih okoliših v oktobru in novembru 2023.
Foto: Andrej Miklavčič
Kandidata za predsednika sta Darko But in Alojz Kovšca, ki sta v skladu z 32. členom Pravil LZS predložila tudi program dela LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028.
Po abecednem vrstnem redu priimkov so bili na kandidacijske liste za organe LZS uvrščeni naslednji kandidati; kandidati za člane Nadzornega odbora LZS so: Dušan Čubej (volilni okoliš Gorica), Milan Jakomin (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Milan Jurkovič (volilni okoliš Koper), Peter Kovačec (volilni okoliš Ptuj – Ormož), Sandi Kranjc (volilni okoliš Novo mesto), Dušan Leskovec (volilni okoliš Koroška), Anton Lukančič (volilni okoliš Ljubljana), Franc Pintarič (volilni okoliš Prlekija), Milan Šajn (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Matjaž Mlinar (volilni okoliš Notranjska), Marjan Vernik (volilni okoliš Maribor).
Kandidati za člane Razsodišča so: Slavko Gomboc (volilni okoliš Prekmurje) Alojz Hvala (volilni okoliš Gorica), Jožef Jenko (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Marjan Malek (volilni okoliš Maribor), Danimir Rebec (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Mirko Urbas (volilni okoliš Notranjska), Joško Verač (volilni okoliš Prlekija).
Kandidati za člane Odbora etičnega kodeksa so:Albert Lagoj (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Ivan Lah (volilni okoliš Notranjska), Rudolf Majer (volilni okoliš Maribor), Lambert Pate (volilni okoliš Novo mesto), Jože Sivec (volilni okoliš Ljubljana), mag. Martin Smodiš (volilni okoliš Prekmurje), Marijan Sotlar (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Niko Šuštarič (volilni okoliš Bela krajina), Viljem Tomat (volilni okoliš Gorenjska), Jakob Zorko (volilni okoliš Prlekija) in Samo Žerdoner (volilni okoliš Celje).
Kandidati za člane Upravnega odbora LZS: Miroslav Hudak (volilni okoliš Bela krajina, voli se en član), Andrej Sila (Brkinsko-Kraški volilni okoliš, voli se en član), Miroslav Freitag, Miha Finkšt, Zdravko Mastnak, Stevo Romanić, Florijan Rojnik, Janez Šumak volilni okoliš Celje, voli se tri člane), Peter Belhar, Drago Goričan, Janez Logar (volilni okoliš Gorenjska, voli se dva člana), Silvo Batagelj, Miran Štrukelj (volilni okoliš Gorica, voli se dva člana), Goran Šuler (volilni okoliš Gornje Posočje, voli se en član), Bojan Breitenberger (volilni okoliš Idrija, voli se en član), Branko Zlobko (volilni okoliš Kočevje, voli se en član), Vedran Prodan (volilni okoliš Koper, voli se en član), Tomaž Pinter, Jure Skobir, Samo Vončina (volilni okoliš Koroška, voli se dva člana), Alojz Albreht,mag. Lado Bradač, Boštjan Plaznik, Miran Zupančič (volilni okoliš Ljubljana, voli se dva člana), Marjan Gselman, Franc Krivec, Ivan Žižek (volilni okoliš Maribor, voli se tri člane), Rajko Kovačič (volilni okoliš Notranjska, voli se en član), mag. Darja Gros, Franc Jarc (volilni okoliš Novo mesto, voli se dva člana), Franc Butara, Janez Krivec, Niko Marn ml., Branko Tucovič, Slavko Zakšek (volilni okoliš Posavje – Krško, voli se dva člana), mag. Aleš Klemenc, Danjel Saftič (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš, voli se dva člana), dr. Arpad Köveš, Ludvik Rituper (volilni okoliš Prekmurje, voli se en član), Milan Kolarič (volilni okoliš Prlekija, voli se en član), Katka Kovačec, doc. dr. Srečko F. Krope (volilni okoliš Ptuj – Ormož, voli se dva člana), Ivan Malešič, Miloš Roglič, Tomaž Trotovšek (volilni okoliš Zasavje, voli se dva člana).
Branko Reisman, predsednik Kandidacijske komisije LZS
Ministrstvo za naravne vire in prostor je 26. 9. 2023 prejelo sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 780/2023-52, v kateri je Upravno sodišče razsodilo, da se tožba tožeče stranke Alpe Adria Green zoper Republiko Slovenijo zoper dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor št. 35606-93/2022-2550-90 z dne 13. 4. 2023 in sklep o popravi pomote št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odstrel 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), zavrne.
Foto: Barbara Ložar
Sodba je pravnomočna, kar pomeni, da je z njeno izdajo potrjeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor in je prenehala veljati izdana začasna odredba za zadržanje odstrela. Na podlagi navedenih dejstev se lahko nadaljuje izvrševanje odvzema iz narave z odstrelom do 31. 12. 2023.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ceni mnenja in izkušnje lovcev, zato vse slovenske lovce vabi k sodelovanju v kratki raziskavi oz. anketi o poznavanju problematike afriške prašičje kuge (APK). Vaše povratne informacije bodo pomagale izboljšati obveščanje javnosti o APK.
Foto: Pixabay
Vprašalnik je anonimen, izpolnjevanje ankete vam bo vzelo največ 10-12 minut. Če želite v raziskavi sodelovati, prosimo sledite spodnji povezavi (dostopna bo do 13. 10. 2023):
Četrto leto je namenjeno druženju lovcev s pobudniki ter prikazu javnosti dela lovca v javnem interesu. Dogodek smo organizirali Brkinsko-Kraški rogisti s pomočjo Brkinsko-Kraško zvezo lovskih družin (BKZLD) Sežana.
Foto: arhiv Brkinsko-Kraških rogistov
Zaželeno je bilo, da pohodniki spotoma pobirajo vse vrste stvari, ki ne sodijo v naravo. Za odvoz je poskrbela BKZLD Sežana. Ob koči je bila informacijska točka, na kateri je bilo predstavljeno: slovenski lovec, divjad Primorske, prepoznavanje sledi divjadi, skrb lovcev za divjad in varstvo narave ter vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja divjadi.
Po uvodnem pozdravu predstavnikov Lovske zveze Slovenije in predstavnika BKZLD Sežana je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili Brkinsko-Kraški rogisti, Štajerski rogisti, Lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave in Lovski pevski zbor Doberdob iz Italije. Po končani prireditvi je sledil še tradicionalen lovski golaž, ki ga je pripravila Lovska družina Videž Kozina.
Na spodnji povezavi je povezava do ankete 1KA, kjer študent Fakultete za varnostne vede, sicer tudi lovec, pripravlja zaključno nalogo z naslovom: «Vloga lovskočuvajske službe pri preprečevanju kaznivih dejanj nezakonitega lova«.
V novembru in decembru lani je bil izveden cel niz dopolnilnih izobraževanj za lovske čuvaje v osrednjem in zahodnem delu Slovenije (Gornje Posočje, Gorenjska, Postojnsko Bistriška, Kočevje, Ljubljana, Bela krajina, Idrija in Brkinsko Kraška) v okviru projekta LIFE Lynx. Junija letos je sledilo je tovrstno usposabljanje v Mariboru.
Foto: Gregor Bolčina
Zaradi perečih potreb po tovrstnem izobraževanju Komisija za lovskočuvajsko službo letos organizira še dve usposabljanji:
3. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, Sevno 13, 8000 Novo mesto
12. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Lovskega centra Lovske zveze Koper, Srgaši 38b, 6274 Šmarje pri Kopru
Prijave potekajo preko aplikacije Lisjak. Plačilo kotizacije v višini 20 €/udeleženca z DDV. Lovske družine kotizacijo poravnajo najkasneje do enega dneva pred izobraževanjem na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja.
Državna vzrejna komisija za goniče pri KZS, LKD Bela Krajina in LD LOKA organizirajo državno tekmo goničev CACT 2023 in specialno tekmo koroških žigcev. Tekmovanje bo v soboto, 11. 11. 2023, z začetkom ob 8. uri pred lovsko kočo LD LOKA, Loka Črnomelj, Bistrica 4, 8340 ČRNOMELJ.
Prijave je treba poslati do srede, 11. 10. 2023 na e-naslov: jure.rihtarsic@gmail.com
Informacije: Jure Rihtaršič, gsm: 040 624 078
Državna tekma CACT 2022 v LKD Zasavje. Foto: arhiv Državne vzrejne komisije
Društvo slovenskih lovk (DSL) si je zadalo ciljno nalogo, da šolsko mladino s Krasa in širšo javnost seznani z delom lovcev na področju ohranjanja naravnega okolja, vzdrževanja ravnovesja med divjadjo, varstva divjadi in prostoživečih živalskih vrst.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Tabora se je udeležilo štirinajst deklic v starosti od 6 do 13 let in deset dečkov od 7 do 13 let. Vabile smo tudi šolarje s poplavljene Koroške. Žal se je vabilu odzval le en deček.
Kot vodja tabora in odgovorna oseba sem imela vso podporo in vsestransko pomoč članic DSL Anje Bradelj, Katke Kovačec, Marijane Mačinkovič, Jane Mravljak in Magde Sluga, starešine LD Trstelj- Kostanjevica na Krasu Jelka Lapajneta inBrkinsko-Kraške zveze lovskih družin.
Ob prihodu smo otrokom in staršem predstavili program tridnevnega tabora. O vsem potrebnem smo jih že predhodno pisno seznanili. Jelko Lapajne je otrokom in staršem predstavil svečani lovski kroj, klobuk in smrekovo vejico. Prisotnim je povedal kdaj in v katere namene oblečemo lovski kroj, in kako smo oblečeni, ko gremo v lovišče.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Tabor je bil zasnovan projektno, saj so otroci morali opraviti določena dela. Imeli so predavanja na temo: seznanitev z drevesi, zelišči in ekosistemom; zgodovino lova in njenim pomenom, varstvo narave, predstavili smo jim veliko in malo divjad.
Pred zajtrkom smo 15 minut telovadili pod vodstvom lovke Anje Bradelj.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Otroci so s pomočjo lovcev izdelovali valilnice; ki jih bodo lovci razporedili po lovišču; za material je poskrbel član LD Trstelj-Kostanjevica na Krasu Robert Peras.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Ogled lovišča
Otroke smo razdelili v pet skupin, ki smo jih v spremstvu lovcev Denisa Čebrona, Jordana Godniča, Darija Spačala, Zdravka Zoretiča inRoberta Perasa s terenskimi vozili odpeljali v lovišče, kjer so si lahko ogledali preže, kaluže, krmišča …. Skupina Roberta Perasa z Jano Mravljak je imela največ uspeha, saj so na poti do preže na jasi opazili srno, ki se je pasla, povzpeli so se na prežo in z nje opazovali okolico, pri kaluži pa so našli različne stopinje divjadi. Otroci so okusili gozdne sadeže, lovec pa jim je pokazal tudi užitna zelišča in jim predstavil njihove zdravilne učinke. V tabor so se vrnili z novim znanjem in izkušnjami.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Streljanje z zračno puško
Pod nadzorom lovcev so se udeleženci tabora preizkusili v streljanju z zračno puško. Med dečki sta se najbolj izkazala Tilen Kosmina in Gal Pipan, ki sta dosegla po 24 točk, med deklicami pa Alma Zotti z 10 točkami.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Dopoldanski čas sta otrokom popestrila tabornika Veronika Kopačin in Maj Repek, ki sta opisala pomen in vlogo taborništva – učenje skozi delo, sobivanje z naravo, spoznavanje in spoštovanje narave, simbolni okvir z običaji, življenjem s taborniško prisego in zakoni. Otroci so se naučili pripraviti več vrst ognjev. Že prej pripravljena ognjišča z lovko Katko Kovačec so otroci popravili in postavili po taborniškem zaporedju. Zvečer so zakurili kres, si spekli krompir in ‘marshmallow’ penice.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Obiskali smo domačijo lovca in dobrega oponašalca jelenjega rukanja Martina Frančeškina,ki je bil žal odsoten, zato nas je sprejela njegova žena Ivana. Pokazala nam je lovsko sobo, opremljeno z lovskimi trofejami, v vrtu pa smo si ogledali velike in male želvice ter limono velikanko.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Jelenje rukanje
Po kosilu je Robert Peras otrokom razkazal rogovje jelenov, najdeno v gozdu, trofeje jelenov in jim razložil o jelenjem rukanju. Povedal je, kako se jeleni oglašajo v času paritvene sezone. Oglašanje jelena je odvisno od teh okoliščin in starosti jelena. Mladi jelen ima tanjši glas, starejši pa zelo mogočnega, ki v naravi doni in odmeva. Veliko lovcev gre čez dan ali ponoči poslušati rukanje, saj je tako zanimiv. Jeleni so v času parjenja kar malo slepi in precej neprevidni. V roke je vzel različna rukala in otrokom uprizoril jelenje rukanje.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Lovske šege in navade
Udeležencem tabora je lovske šege in navade prikazala starešina LD Velika Nedelja Katka Kovačec. Razložila je kdaj in v katere namene se uporablja smrekovo vejico, kaj je zadnji grižljaj, na kratko je opisala tudi lovski ropot. S pomočjo skupine otrok so uprizorili lovski krst. Dogodek je bil posnet tudi za oddajo Dober pogled.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Kinologija in pasme psov
Po kosilu so se otrokom pridružili lovci Berto Bavčar z brak jazbečarjem, Denis Čebron z barvarskim barvarjem, Robert Peras s slovaškim goničem, Darijo Špacal z žimavcem in Zdravko Zoretič s prepeličarjem in otrokom podrobno opisali vlogo in pomen njihovih štirinožnih prijateljev. Pogovarjali so se o šolanju psov, iskanju ranjene divjadi po krvni sledi, obnašanju psov na lovu ter odnosu lovca do svojega psa kot lovskega tovariša.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Kulinarika
Za učenje, kako se skuha dober divjačinski golaž je poskrbela Ivica Kocjančič. Pri rezanju mesa sta ji pomagala Berto Bavčar in Jelko Lapajne. Otroci pa so se potrudili in sami olupili krompir.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Podelitev priznanj in zahvale
Vsem udeležencem tabora smo podelili praktične nagrade in majčke z logom: 1. LOVSKI TABOR VEVR`CE ter zahvale za udeležbo. Nato pa so otroci staršem in drugim udeležencem postregli z golažem.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Zahvaliti se moramo Lovski zvezi Slovenije, ki nam je stala ob strani in nas pri delu spodbujala, pripravila izobraževalni material in darila za otroke.
Brez Lovske družine Trstelj tabora ne bi izpeljale, saj ne razpolagamo z loviščem. Zato jim gre iskrena zahvala, še posebej starešini Jelku Lapajnetu,lovcem za sodelovanje in skrbniku koče Bertu Bavčarju, za nesebično pomoč ter njegovi ženi za izvrstne palačinke. Zahvala gre tudi Lidiji Lapajne, ki je spekla pecivo, s katerim so se posladkali otroci in vsa ekipa. Pomagala nam je tudi v kuhinji, ob zaključku pa pri pospravljanju koče.
Zahvala gre šeMagdi Sluga za izdelavo zahval in vsega potrebnega materiala ter Jani Mravljak za donirani pribor. Hvala tudi staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Tako nam je uspelo izpeljati začrtano vsebino 1. lovskega tabora otrok in ga uspešno zaključiti. Na zaključni slovesnosti je spregovorila vodja tabora Ivica Kocjančič in Jelko Lapajne,ki sta staršem podala svoje vtise o taboru in vtise otrok. Zbrali smo tudi 145 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bo Društvo slovenskih lovk skupaj s sredstvi članic, zbranimi v ta namen, nakazalo na poseben račun LZS za odpravo posledic poplav.
Prišel je čas slovesa
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
S starši in vsemi sodelujočimi se je ob večerji razvila živahna debata. S strani staršev smo bili deležni pohval, kar je bilo za nas največje darilo za delo, ki smo ga opravili. Bili smo enotnega mnenja, da se ponovno vidimo prihodnje leto.
Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk
»Območno združenje upravljavcev lovišč Primorskega LUO in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, v sodelovanju z LD Videž – Kozina, Slavnik – Materija in Žabnik – Obrov, vabita na razstavo trofej jelenjadi, najkvalitetnejših srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih iz lovišč Primorskega LUO v letu 2022. Odprtje razstave bo v petek, 8. septembra 2023 ob 18. uri, v vaškem domu v Hrpeljah. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo …«
Foto: Franc Černigoj
Tako je pisalo na vabilu. Ker sem o takem dogodku v Hrpeljah že pisal[1] in se sporočilo podobnih prireditev bistveno ne spreminja, sem v tem zapisu katero misel morebiti tudi ponovil …
A še nekaj je, kar nas vleče, ko se zbiramo ljudje v zelenem: druženje je to! In – beseda druženje je sestra ene najbolj slovenskih starih besed! Iz besede drug – je izvedena …
V Primorsko lovsko upravljavsko območje (LUO) – ki sega od morja čez Slovensko Istro, Brkine in čez Kras ter Vrhé do Vipavske doline in Goriške – se na 133.678 hektarjih lovnih površin povezuje trideset lovišč.
Ob razstavi trofej so organizatorji izdali tudi posebno knjižico z analizami gospodarjenja z divjadjo v Primorskem LUO. V njej predsednik izvršnega odbora (IO) Primorskega OZUL-a Danimir Rebec poudarja, da naj bi po še ne sprejetem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu prešli z enoletnih na dvoletne načrte lovišč.
Predsednik IO Primorskega OZUL-a še piše: »Zavedamo se različnih interesov posameznih uporabnikov prostora, še posebej lastnikov kmetijskih in gozdnih površin, zato je še bolj pomembno, da zaradi ohranitve primerne številčnosti divjadi nadaljujemo s strpnim dialogom in usklajevanjem medsebojnih interesov. Bojimo se, da se bodo z načrtovano spremembo Zakona o divjadi in lovstvu obveznosti upravljavcev lovišč še povečale …«
V priložnostni knjižici lahko preberemo še misli starešine LD Videž – Kozina Andreja Opare in natančno oceno uspešnosti upravljanja z visoko divjadjo Primorskega LUO v lovskem letu 2022 Aljoše Žnidaršiča z ZGS OE Sežana.
Predsednik komisije Primorskega LUO Marjan Paljk je tudi povedal, da sta med jelenjimi rogovji dve ‘zlati’ trofeji (LD Videž – Kozina, LD Jezero – Komen), srebrnih in bronastih pa je na pričujoči razstavi več kot druga leta, kar je tudi svojevrsten in zgovoren pokazatelj …
LD Videž – Kozina – ‘zlato’ rogovje. Foto: Franc Černigoj
Na proslavi, ki je bila slavnosten uvod v odprtje razstave – vodila jo je bivša članica LD Raša Štorje Meri Hreščaka – so sodelovali tudi rogisti Brkinsko-Kraške LZ (od skladb, ki so jih izvedli, je v meni na vrhu zaznave ostal Lovski valček) ter LPZ Dekani pod vodstvom dirigenta Antona Baloha. Na koncu uvodnega dela prireditve so pevci zapeli še neuradno primorsko himno ‘Vstajenje Primorske’, s katero se konča skoraj vsaka javna prireditev na Primorskem. Vsi smo peli z njimi – če ne na glas, pa v srcih, kot je tudi že zapisano, saj velja za zmerom …
Z živimi besedami so nas pozdravili: podpredsednik LZS Aleš Klemenc, predsednik IO OZUL-a Danimir Rebec, vodja Zavoda za gozdove OE Sežana Boštjan Košiček, starešina LD Videž – Kozina Andrej Opara ter podžupanja Hrpelje – Kozina Irena Stropnik.
Ustavljal sem se pred silnimi čekani uplenjenih merjascev, pred tršatimi rogovji srnjakov in pred mogočnimi rogovji jelenov, in je šlo skozi mene – vsaka trofeja ima svojo zgodbo: na eni strani izpolnitev lovskega gona v nas, na drugi kri …
Tudi tokrat sem čutil podobno kot pred leti …
Na vidnem mestu je obvladovala del prostora preparirana glava divjega prašiča. Kot bi se smejala obiskovalcem, se je zdelo. Mož v zelenem[2] je z roko kazal nanjo in povedal: »Našel sem jo na smetišču, kamor jo je odvrgla žena umrlega lovca. Vzel sem jo, jo očistil in zdaj je moja …«
Trofeja prašiča: “Našel sem jo na smetišču …”. Foto: Franc Černigoj
Ob tej v življenje obujeni trofeji sem se spomnil tudi že zapisanega[3] …
Lovec je iz kota potegnil zaprašeno škatlo. Bila je polna – lovskih trofej!
»To so trofeje umrlega lovca. Njegovim niso pomenile nič in so jih dali meni. A tudi jaz ne vem, kaj bi z njimi. Zame so le mrtvi predmeti brez svojih zgodb.« – »Ja,« sem povzel, »otroci nekega drugega umrlega lovca so po njegovi smrti naročili kontejner in trofeje so z drugo šaro končale na smetišču. /…/ Si ti kdaj pomislil, kaj bo po tvoji smrti s tvojimi lovskimi trofejami?« – »In s tvojimi?« mi je vrnil. »Nimajo vsi lovci svojcev, ki bi v sebi našli prostor za življenje umrlega.« – »Trofeje zaprav niso last uplenitelja, so last lovske družine. Če domačim ne pomenijo nič, bi sodile v lovski dom …« – »Stene lovskih domov bi bile kmalu premajhne,« je prijatelj obrnil moje besede v šalo. – Jaz pa sem misel nadaljeval: »Če so trofeje last lovske družine in jih ima uplenitelj le v hrambi, ali ne bi bila lovska družina po njegovi smrti dolžna, da poskrbi zanje?« – »Zanimiva misel,« je povzel prijatelj, »a hudič je v podrobnostih. /…/ Bi ohranili le najmočnejše, vse druge pa le popisali in zapečatili ali komisijsko uničili?« – »Bolje bi že bilo, kot da se znajdejo na smetišču ali na bolšjem sejmu! /…/«
Tako je to … Trofeja uplenjene divjadi se v mislih in željah in sanjah spočne, rodi, živi in umre s tistim, ki divjad upleni. Lahko spremeni svoj namen in pomen, postane lahko okrasni ali tržni predmet, a potem v njej ni več lovčeve duše, hrepenenj, želja in pričakovanj, doživetij juter pred soncem in večerov po njem, naporov in tveganj, strahu in poguma, življenjske moči in veselja do življenja, pa tudi krvi in boli, žalosti in obžalovanja …
Tako sem občutil in morebiti tudi izrekel …
Odsev. Foto: Franc Černigoj
Naj zaključim še z eno resnico: Zgledno pripravljena slavnostna prireditev je bila letos v krajevnem domu v Hrpeljah. Razstava najbolj vidnih sadov odgovornega dela lovcev iz 30-ih lovskih družin OZUL-a Primorskega LUO bo še živela v nas …
Franc Černigoj
[1] Franc Černigoj: Pregled upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO, Lovec 2015, št. 7/8
[2] Mitja Dodič, lovec in veterinar, član LD Slavnik – Materija. Njegova je bila tudi zamisel, da obiskovalcem lovske razstave pri odprtju postrežejo tudi s ‘pohanim’ mesom enoletnega jelena …
[3] Franc Černigoj: Vidova skala, Lovec 2015, št. 12
Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) je letos, sedmič zapored, od 8. do 9. septembra organizirala in izvedla lovski tabor – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
Foto: Aleš Klemenc
V lovski organizaciji si namreč intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu.
Cilj taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznani z aktivnostmi in dejavnostjo lovske organizacije na področju ohranjanja naravnega okolja, s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem ter ohranjanju pestrosti vseh živalskih vrst, varstvu divjadi in prostoživečih živalskih vrst. Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni samo lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim.
S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju, na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos je pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekal lovski tabor 8. in 9. septembra, na območju LD Črna jama in LD Gradišče Košana. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Igor Urh. Udeležilo se ga je 17 tabornikov, od tega kar sedem deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Košana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje, od 1. do 8. razreda.
Foto: Aleš Klemenc
Za potek izvedbe taborov je skrbelo 12 lovcev, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz lovske družine (LD) Gradišče Košana in LD Črna jama, Komisije mladi in lovstvo PBZLD in strokovne službe PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran divji prašič, predvsem zaradi pojava afriške prašičje kuge in izvajanja biovarstvenih ukrepov. Podoba divjega prašiča je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Udeleženci tabora so v večini videli srnjad, jelenjad in divjega prašiča, seznanili so se tudi s postopkom zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev iz iztrebkov rjavega medveda, ki služi oceni številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023.
Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi pravi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine. Tabor se je zaključil v Krpanovem domu v Pivki z ogledom in predstavitvijo vsebin Centra o velikih zvereh DINA Pivka. Sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitvijo potrdil o udeležbi in nagrad.
Mladinski lovski tabor PBZLD 2023 se je zaključil z ogledom Centra o velikih zvereh DINA Pivka. Foto: Aleš Klemenc
Udeleženci taborov, kot tudi starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino tabora zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Črna jama in Gradišče Košana. Obema lovskima družinama velja še zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d.d. za donacijo ter Centru velikih zveri DINA Pivka za gostoljubje ob zaključku tabora in več kot odlično predstavitev centra ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
V ljubljanskem Kinodvoru so včeraj premierno prikazali nov dokumentarni film Skupaj za rise, ki govori o prizadevanjih projekta LIFE Lynx za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem. Skupaj s filmom so predstavili tudi novi knjigi o risih za otroke, Huda risinja in Pogumni Maks, avtorjev Boštjana Gorenca Pižame in Dese Muck.
Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko smo v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. V njem so skozi zgodbe risov prikazane vse ključne aktivnosti projekta, ki so prispevale k reševanju te vrste pred ponovnim izumrtjem. Tako kot že leta 1973, ko so lovci in gozdarji rise ponovno pripeljali v naše gozdove, imajo tudi tokrat ključno vlogo prav lovci, ki s svojim doprinosom in terenskimi aktivnostmi prispevajo k uspešnosti projekta.
S pomočjo lovcev, znanstvenikov in naravovarstvenikov iz petih različnih držav smo na območje Slovenije in Hrvaške uspeli pripeljati 18 risov, ki bodo osvežili kri našim domačim risom ter pomagali vzpostaviti povezovalno populacijo z Alpami. »Film prikazuje le del truda, ki je potreben za revitalizacijo nekoč iztrebljene vrste, zato si želim, da v prihodnje taki projekti, kot je LIFE Lynx, ne bi bili več potrebni,« je poudaril koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.
Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma Timotej Vrtnik in Gregor Šubic, ki sta prav tako zaslužna za nastanek filma Risova pot (2018), ki v ospredje postavlja protagoniste ponovne naselitve risov v Sloveniji iz leta 1973. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.
V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo.
Na premieri smo gostili tudi dva pisatelja, Deso Muck ter Boštjana Gorenca – Pižamo, ki sta v sodelovanju s projektno skupino LIFE Lynx napisala knjigi o prigodah in pustolovščinah risov v gozdu, ki temeljita na resničnih zgodbah risov in prikazujeta življenje teh skrivnostnih živali. Knjiga Huda risinja je namenjena bralkam in bralcem prve triade, knjiga Pogumni Maks pa otrokom druge triade.
Širše območje Slovenije so v avgustu prizadela neurja z močnimi nalivi, vetrom in točo, velik del države pa so prizadele še uničujoče poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo. Z namenom sprejetja ukrepov za pomoč lovcem in lovskim družinam za odpravo posledic poplav so člani Upravnega odbora LZS na 28. izredni seji, 11. avgusta, obravnavali pobude in predloge, podane s strani Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Zelenega sklada LZS. Seznanili so se z aktivnostmi, ki so jih lovske družine in območne zveze lovskih družin na posameznih območjih že sprejele.
Foto: Urša Kmetec
Po razpravi je Upravni odbor LZS soglasno sprejel naslednje sklepe:
SKLEP 28.2.1.: Izvede se humanitarna akcija lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Za nakazilo finančnih donacij se odpre poseben podračun. Solidarnostna pomoč se izplača na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
SKLEP 28.2.2.: Lovska zveza Slovenije za odpravo posledic poplav:
prerazporedi znesek 25.000 EUR iz rezervnega sklada, ki ga je oblikoval Upravni odbor LZS (sklep 25.3.2.),
prerazporedi znesek 5.000 EUR iz sredstev na SM 1 (1.1. Strokovne službe) in SM 7 (1.3. Delo organov in delovnih teles).
SKLEP 28.2.3.: Članice LZS, ki v poplavah niso utrpele škode, se poziva, da za odpravo posledic poplav donirajo določen znesek v skladu s svojimi zmožnostmi. Če poslovni rezultati članice LZS dopuščajo, se priporoča, da donirajo znesek 10 EUR/člana.
Vsi, ki bi radi pomagali, tako lovske družine, upravljavke lovišč (članice LZS po prvem odstavku 4. člena Pravil LZS) kot tudi območne zveze lovskih družin in druga društva (članice LZS po drugem odstavku 4. člena Pravil LZS) ter posamezniki lahko svoj prispevek nakažejo na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d).
Na voljo je osnutek donatorske pogodbe, ki jo dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na direktorja Strokovne službe LZS mag. Boža Zakrajška, bozo.zakrajsek@lovska-zveza.si ali na 041 815 206.
Koroška lovska zveza, ki jo vodi predsednik Janez Švab, je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, naslovila tehtno opozorilo o hudih posledicah poplav v koroških loviščih.
Divjad se bo še znašla, a upravljanje z lovišči in doseganje planov bo izjemno težko. Foto: Marjan Toš
Te se že in se še bodo odražale na stanje po loviščih, s katerimi upravljajo koroške lovske družine (LD). Na najbolj prizadetem območju po avgustovskih poplavah na Koroškem so največje opustošenje in trajno škodo doživele LD Koprivna-Topla, Bistra, Pogorevc, Peca-Mežica in Podgorje, deloma pa še LD Strojna in Jamnica.
Kot so zapisali v izjavi, pričakujejo od pristojnega ministrstva in od inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo razumevanje in upoštevanje izrednih razmer, ki so se zgodile v loviščih omenjenih lovskih družin. Vse te lovske družine bodo namreč imele težave pri uresničevanju letnih načrtov odvzema divjadi iz lovišča in to zlasti zaradi izredno težke dostopnosti do lovišč. Lokalne in regionalne ceste, vključno s potmi v lovišča, so prizadeli številni plazovi in nanosi mulja, ki še vedno niso odstranjeni. Zaradi tega bodo mnoge lokalne ceste in poti še lep čas zaprte in neprevozne. Zato lovci ne bodo mogli v vse predele lovišč, da bi v njih opravili vse zakonsko določene obveznosti in naloge.
Poleg vsega tega ni zanemarljiva velika škoda, ki so jo lovci utrpeli tudi na lastnem premoženju. Zaradi vsega tega je vodstvo Koroške lovske zveze prepričano, da je treba nastale razmere še kako upoštevati in lovskim družinam omogočiti, da izvajajo načrtovane odstrele divjadi in vse druge ukrepe v zvezi z odvzemom divjadi, v okviru nastalih razmer in možnosti.
Letos bodo odstreli izredno težko dosegljivi, kar naj Inšpektorat za lovstvo in ribištvo upošteva pri letnih pregledih odvzema divjadi iz lovišč v letu 2023. In to kljub temu, da dveletni načrti upravljanja z divjadjo (in s potrjenim odvzemom posameznih vrst iz lovišča) omogočajo seštevek odvzema dveh let. To preprosto ne bo izvedljivo, je v imenu koroških lovcev sporočilo vodstvo Koroške lovske zveze.
Podobne so razmere tudi v loviščih na prizadetih območjih Savinjske doline in na Gorenjskem. V nižinskih loviščih Slovenskih goric pa so hude poletne poplave močno prizadele malo – poljsko divjad.
Mariborski lovski kinologi so minulo soboto na poligonu za šolanje psov v Zg. Polskavi slovesno razvili novi društveni prapor in odprli novo brunarico.
Pripenjanje trakov na novi prapor. Foto: Božidar Kunej
Slovesnosti so se poleg praporščakov lovskih družin (LD) Lovske zveze (LZ) Maribor na čelu z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom, udeležili tudi predstavniki lovsko-kinoloških društev (LKD) Celje, Ptuj – Ormož, Koroška in Društva ljubiteljev ptičarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi župan občine Rače -Fram Samo Rajšp in edini še živeči ustanovni član LKD Maribor Milan Krajnc iz LD Duplek, ki je sodeloval na ustanovni skupščini 8. junija 1979. Vse je nagovoril in pozdravil predsednik Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor Zdravko Brezovšek in se zahvalil za pomoč in podporo pri delovanju društva vsem članom in članicam še posebej pa darovalcem žebljičkov in trakov za novi prapor. Skupaj so zbrali kar 95 žebljičkov in 38 trakov.
95 žebljičkov in 38 trakov na novem praporu je dokaz ugleda LKD Maribor med štajerskimi kinologi in lovci. Foto: Božidar Kunej
Štajerski kinologi so že leta 1907 podprli ustanovitev slovenske lovske (in kinološke) organizacije.
Potem ko je praporščak LKD Maribor Milan Pehar ob zvokih lovskih rogistov LZ Maribor slovesno zavil stari prapor in ga predal za arhiv tajniku LKD Božidarju Kuneju, je novi prapor slovesno razvil predsednik LKD Brezovšek in ga izročil praporščaku. Ta se je zaobljubil, da bo za prapor zgledno skrbel in ga častno nosil na vseh njegovih poteh. Z novim praporom so se nato slovesno pobratili navzoči prapori LD in s tem je bilo slovesno razvitje končano.
Novi prapor je razvit. Foto: Božidar Kunej
Po njem sta predsednik LKD Maribor in predsednik strokovnega sveta LKD Maribor Anton Selinšek v navzočnosti blagajničarke LKD Vlaste Ciringer in ob zvokih lovskih rogistov slovesno prerezala trak pred vhodom v novo brunarico na poligonu v Zg. Polskavi. S tem dejanjem so poligon za šolanje psov tudi uradno predali v uporabo.
Lovsko obarvan kulturni program so oblikovali lovski rogisti LZ Maribor, ki so se skupaj s številnimi lovci, lovkami, kinologi in gosti dlje zadržali na živahnem družabnem srečanju, ki so ga skrbno pripravili gostitelji iz LKD. Na njem ni manjkalo tradicionalnega lovskega golaža in sproščenega obujanja spominov starejših kinologov, ki so veseli mlajše generacije, saj bo bogata kinološka tradicija očitno ostala.
Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega lovskoupravljavskega območja (LUO) in Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana, v sodelovanju z Lovskimi družinami Videž Kozina, Slavnik Materija in Žabnik Obrov vabijo na ogled razstave trofej jelenjadi, najkvalitetnejših srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2022.
Foto: arhiv OZUL Primorskega LUO
Otvoritev razstave bo v petek, 8. septembra, ob 18. uri, v vaškem domu v Hrpeljah (Na Gorici 2 a, Hrpelje).
Razstava bo odprta še:
v soboto, 9. 9., od 9. do 19. ure,
v nedeljo, 10. 9., od 9. do 18. ure,
v ponedeljek, 11. 9. bo po predhodnem dogovoru možen ogled šolskih skupin.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje sta 1. in 2. septembra izvedli Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca na strelišču Gaj Pragersko.
Foto: Bojan Gorenc
V petek, 1. septembra je potekal uradni trening in tradicionalna razstava orožja in lovske opreme, na kateri so sodelovala podjetja Optics Trade d.o.o., Lab Commerce d.o.o., Slovarms d.o.o. , Puškarstvo Vute, Hamex d.o.o., RWS Ammunition, Carl Zeiss d.o.o., Artemis FSH d.o.o., Varnost Shop d.o.o. in Swarovski Optik. Razstava se je zaključila s predstavitvijo Swarovski Optik ter s praktičnim preizkusom te optike na orožju Sauer in s strelivom RWS.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 je potekalo v soboto, 2. septembra. Na prvenstvu je sodelovalo 80 strelcev iz petnajstih območnih zvez. Tekmovanje je otvoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca. Foto: Bojan GorencOtvoritev Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca. Foto: Bojan Gorenc
Zdaj gre zares! 1. septembra, po osmih letih premora, začenjamo s ponovno izvedbo genetskega monitoringa medveda. Izvajali ga bomo lovci, ki bomo na terenu zbirali neinvazivne genetske vzorce, ki jih je najlažje pridobiti iz medvedjih iztrebkov.
Pri organizaciji dogodka je na pomoč priskočila tudi LD Plešivica Žužemberk in nam ponudila svoje prostore. To je bila tudi ena od številčno bolj zastopanih delavnic. Foto: Miha Predalič
Rjavi medved je vrsta, ki zadnja leta v družbi povzroča precejšen razdor in je pogosto vir sporov. Upravljavske odločitve so pod nenehnim drobnogledom javnosti in v nedavni preteklosti tudi pereča tema na upravnem sodišču. Poznavanje številčnosti medveda je osnova za ustrezno upravljanje s to zavarovano vrsto. Zgolj s pomočjo genetskih analiz lahko individualno prepoznamo medvede na podlagi njihovih iztrebkov, tako da bomo lahko preprosto prešteli, koliko različnih medvedov smo zaznali. Cilj ponovnega ‘štetja’ medvedov je torej postavitev trdnih temeljev za strokovno utemeljeno upravljanje s to vrsto.
Prva delavnica je bila organizirana na Mostu na Soči. Foto: Urša Fležar
Lovci v svojih loviščih v letu preživimo na stotine ur in dobro poznamo živalske vrste na območju. Zato nam prepoznavanje znakov prisotnosti medveda ne predstavlja težav, kar je ključno za uspešno genetsko vzorčenje. Hkrati smo edina organizacija v Sloveniji s kapacitetami in potrebnim znanjem za izvedbo tako obsežne akcije. Pri izvedbi monitoringa smo zato lovci nepogrešljiv del, saj s svojim terenskim vložkom zagotavljamo vhodne podatke za vse nadaljnje analize.
V avgustu je Lovska zveza Slovenije izvedla deset delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda. Odziv lovskih družin je bil zelo pozitiven, na vseh delavnicah je bilo preko 330 udeležencev iz več kot 150 lovskih družin. Na delavnicah so se predstavniki seznanili z novostmi pri vzorčenju in prejeli potrebne materiale, ki so jih nato razdelili zainteresiranim lovcem v svojih lovskih družinah. Torej je vse pripravljeno, da se jutri lahko akcija prične.
Imamo priložnost, da stopimo skupaj in izkažemo podporo, pripadnost in zaupanje stroki ter s tem dvignemo ugled slovenskega lovstva. Jutri se akcija prične, skupaj zmoremo!
Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS
Avgustovskih delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda, se je udeležilo več kot 330 udeležencev. Foto: Urša Fležar
Študij lovstva je mogoč na Višji strokovni šoli (VSŠ) Postojna, v kombinaciji s področjem gozdarstva. Vas mika, da bi postali študent, pridobili znanje in izobrazbo? Vabljeni na informativni dan, ki bo v Postojni, 12. septembra, ob 16:30.
V okviru dvoletnega študija lahko poslušate dva obsežna lovska strokovna predmeta, in sicer: Lovstvo, ki ga predava Igor Simšič, in Lovsko načrtovanje, ki ga predava dr. Matija Stergar.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2023 je potekalo od 26. do 27. avgusta v Lovski družini (LD) Prosenjakovci.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Državno prvenstvo je svečano odprl župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Strelce so pozdravili Prekmurski rogisti in starešina LD Prosenjakovci Ludvik Rituper. V dveh dneh tekmovanja, ki se je odvijalo na visokih temperaturah, ob prisotnosti nadležnih komarjev, je sodelovalo 86 strelcev, ki se jim zahvaljujem za kulturno in športno obnašanje, LD Prosenjakovci pa za lepo in kakovostno tekmovanje na dobro pripravljenih streliščih in dobri kulinariki.
kombinacija: 1. mesto Marko Jelen, 2. mesto Janez Škrlj, 3. mesto Evgen Makuc
golobi: 1. mesto Marko Jelen, 2. mesto Dušan Krajnik, 3. mesto Evgen Makuc
MK: 1. mesto Dušan Zupan, 2. mesto Jurij Žohar, 3. mesto Janez Škrlj
Najboljši veterani posamično. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
VETERANI EKIPNO
kombinacija: 1. mesto Koroška, 2. mesto Ljubljana, 3. mesto Maribor
golobi: 1. mesto Koroška, 2. mesto Maribor, 3. mesto Ljubljana
MK: 1. mesto Celje, 2. mesto Ljubljana, 3. mesto Koroška
Veterani ekipno. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
SUPERVETERANI
kombinacija: 1. mesto Anton Hudernik, 2. mesto Vladimir Hace, 3. mesto Anton Weiss
golobi: 1. mesto Anton Hudernik, 2. mesto Andrej Marhold, 3. mesto Anton Weiss
MK: 1. mesto Vladimir Hace, 2. mesto Slavko Prah, 3. mesto Božo Masnec
Najboljši superveterani. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
SUPERVETERANI EKIPNO
kombinacija: 1. mesto Kočevje, 2. mesto Maribor, 3. mesto Bele krajine
golobi: 1. mesto Maribor, 2. mesto Kočevje, 3. mesto Bela krajina
MK: 1. mesto Celje, 2. mesto Kočevje, 3. mesto Ljubljana
Superveterani ekipno. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Naziv MOJSTER STRELEC so dosegli:
golobi
Marko Jelen
Dušan Krajnik
Evgen Makuc
Janez Škrlj
Robert Markič
Darjan Vesenjak
Igor Horvat
Bojan Urbančič
Dušan Puš
Milan Drofenik
Dušan Zupan
Milan Zajamšek
Tomaž Kočan
Franci Koncilja
Anton Hudernik
Andrej Marhold
Anton Weiss
MK
Dušan Zupan
Jurij Žohar
Janez Škrlj
Evgen Makuc
Ivan Curl
Jožko Strosar
Marko Jelen
Milan Drofenik
Dušan Krajnik
Tomaž Korošec
Marijan Krevh
Dušan Urankar
Dušan Puš
Vladimir Hace
Slavko Prah
Božo Masnec
Ljubiša Pavlovič
Miroslav Freitag
Anton Zupan
Marjan Burjan
Franc Pavlovič
Anton Hudernik
Janez Pavli
Stanislav Francelj
Darko Pahor
Vladimir Vrabič
Anton Željko
Franc Kušter
Tone Koprivšek
Vojko Miklavžina
Na tekmovanju v kategoriji superveteranov je v streljanju z malokalibrsko puško Vladimir Hace dosegel 100 točk, sedaj je to tretjič na državnih prvenstvih, iskrene čestitke.
Državno prvenstvo v lovskem streljanju za veterane in superveterane 2023. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Lovska zveza Slovenijevabi ponudnike, da podajo svojo ponudbo za izvedbo GOI del na objektu Nacionalni lovski center (NLC) Zlatorog Lukovica.
Zemljišča za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Foto: Urša Kmetec
Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene do petka, 22. septembra 2023, do 10. ure, na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, v vložišču. Odpiranje ponudb bo na sedežu Lovske zveze Slovenije v petek, 22. septembra, ob 12. uri. Odpiranje ponudb ne bo javno.
V Šentilju v Slovenskih goricah bo vse do 23. septembra praznično. Občina namreč praznuje tradicionalni praznik – Ilgovo. Uvod v letošnje praznovanje je bil obarvan »zeleno«. Tamkajšnja zelena bratovščina je namreč organizirala tradicionalno srečanje s kmeti in ostalimi domačini pri lovskem domu.
Lovski dom LD Šentilj je na stežaj odprl vrata množici domačinom. Foto: Marjan Toš
Kot je povedal starešina Lovske družine (LD) Šentilj Marjan Vernik, je bilo srečanje dobrodelno, saj so ves izkupiček, vključno s prostovoljnimi prispevki udeležencev, namenili za humanitarno pomoč na poplavljenih območjih. S to gesto so še enkrat dokazali, da je med lovci veliko srčnosti in tudi oni priskočijo na pomoč vsem, ki so pomoči potrebni. Domačini so pobudo lepo sprejeli in se srečanja pri lovskem domu množično udeležili.
Šentiljska LD že vrsto let dobro sodeluje tako z domačini kot tudi z mnogimi drugimi društvi in organizacijami. Še posebej tvorno je sodelovanje lovcev z osnovno šolo, vrtcem in z občino Šentilj. Na letošnjem srečanju je bilo poleg dobre volje v izobilju tudi kulinaričnih dobrot, saj so lovci gostom ponudili divjačinske salame, okusni srnjakov golaž in redko kulinarično posebnost – divjega prašiča izpod peke. V pasje vročem dnevu ni manjkalo niti osvežilnih napitkov in rujne kapljice.
Mojstri lovske kulinarike so imeli polne roke dela. Foto: Marjan Toš
Gre za cerkveni praznik, saj cerkev v Šentilju nosi ime po svetniku sv. Ilju. Sveti Egidij, pri nas bolj poznan kot Tilen ali Ilj, s katerim se začenja svetniški koledar meseca septembra, se je kot puščavnik hranil z zelišči in z mlekom košute, ki je prihajala k njemu. Po legendi je gotski kralj na lovu zasledoval košuto, toda puščica je zadela puščavnika. Ko je videl njegovo svetniško življenje, mu je sezidal samostan, v katerem je Egidij umrl kot opat.
Lovci in domačini so si imeli veliko povedati. Foto: Marjan Toš
Srečanje pri lovskem domu je bilo odlično pripravljeno in je v celoti doseglo svoj namen. Lahko je zgled mnogim lovskim družinam, da se da brez nepotrebne slabe volje ali konfliktov dobro sodelovati z vsemi, s katerimi se soočajo na terenu pri skupnih nalogah varovanja okolja in prostoživečih živali. Šentiljski lovci to pač znajo in za njihov ugled v javnosti se ni treba bati. Tega jim priznava tudi lokalna skupnost, ki jim je namenila uvodni dan praznovanja občinskega praznika. To pa se ne dogaja povsod.
Športna strelska zveza Slovenije v nedeljo, 3. septembra, na strelišču Gaj Pragersko razpisuje državno prvenstvo v streljanju v disciplini lovski compak po pravilih FITASC. Prijave sprejemajo po e-pošti do vključno četrtka, 31. avgusta.
Foto: Bojan Gorenc
V petek, 1. septembra, med 9. in 18. uro, bo uradni trening na streliščih št. 3, 4, 5, in 6. V soboto, 2. septembra, ob 12. uri, bo žrebanje štartnih številk. Tekmovanje se začne v nedeljo, 3. septembra, ob 8. uri, na streliščih 3, 4, 5 in 6. Sledi razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Zmagovalna ekipa in posameznik prejmeta prehodni pokal, pokali do tretjega mesta in praktične nagrade. Prijavnina: 100 tarč 10,00 EUR. Prijavnina se poravna ob prijavi na strelišču, najkasneje do 1. septembra, do 14. ure.
Informacije na številki 051 399 734 in po e-pošti:info@shootingrange-gaj.eu, info@sssf.si
Tako kot prejšnja leta smo tudi letos s sodelovanjem prizadevnih članov Lovske družine (LD) Rečica pri Laškem izvedli že 9. tabor mladih, ki je potekal od 16. do 19. avgusta.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Na tabor je bilo prijavljeno 20 otrok. Dva se zaradi objektivnih razlogov tabora nista mogla udeležiti. Otroci so bili iz različnih krajev celjske regije. Tudi letos smo bili nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju, kjer nas je oskrbnica Breda razvajala ves čas nastanitve.
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga. Popoldanski čas pa je bil namenjen seznanitvi z različnimi vrstami lovskih rogov, ki jih lovci uporabljamo pri lovu in drugih lovskih prireditvah. Konec sklopa predavanj prvega dne je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so se otroci seznanili, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli je predstavil član Sokolarske zveze Slovenije Herbert Goriup.
Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo. Vreme za čakanje in opazovanje je bilo idealno, saj so praktični vsi, ki so bili na prežah, videli divjad. Od velike divjadi predvsem srnjad in muflone. Od male divjadi pa so videli lisice, jazbeca in zajce. Glede na dober večerni izhod divjadi je bil na koncu tudi primeren ulov. Uplenjeni so bili jagnje muflona, jazbec in lisica. Po zaključku lova smo pred planinskim domom izvedli še pozdrav lovini.
Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju lovsko tehničnih objektov in njihovem namenu. Na kraju Fižolovo je bila predvidena postavitev nove preže in odstranitev stare že dotrajane. Na Kolesjakovem pa je bilo načrtovano čiščenje krmne njive. Zato smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je pod vodstvom strokovnega tajnika zveza odšla na krmno njivo, kjer smo jo pograbili.
9. tabor mladih SKZLD Celje. Foto: arhiv SKZLD Celje
Druga skupina pod vodstvom gospodarja LD Rečica pri Laškem Jožeta Gašperčiča pa je s pomočjo lovcev Boštjana Šmerca, Roka Goloba in Jake Lavrina odstranila staro prežo ter se lotila gradnje nove. Ker je bil les že pripravljen, je tudi delo hitro steklo. Prav tako so na mestu, kjer bo stala nova preža, zaradi lažjega pregleda očistili še gozdni rob. Zaradi obilice dela (odstranitev stare preže, priprava gozdnega roba) nam preže ni uspelo dokončati v celoti, zato jo bodo do konca naredili domači lovci.
Po kosilu je sledilo predavanje, namenjeno spoznavanju divjadi, ki živi na območju Slovenije. Otroci so se seznanili tudi z vrstami in načini lovov, ki jih lovci izvajamo. Popoldanski sklop predavanj smo zaključili s spoznavanjem drevesnih vrst na področju Šmohorja. V ta namen jih je revirni gozdar Rok Golob peljal še v gozd, kjer jih je seznanil s tukajšnjimi drevesnimi vrstami in gozdnim ekosistemom. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je sledil ob spremstvu lovcev še večerni izhod v lovišče. Tudi tokrat nam je bila Diana naklonjena. Uplenjena sta bila dva muflonja jagnjeta. Zato smo tudi ta večer imeli pozdrav lovini.
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu je sledil prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi. Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki so ga otroci vzeli zelo resno, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali.
Na strelišče so odhajali v parih, da je bilo zadoščeno vsem varnostnim ukrepom. Vendar ta dan, kar se streljanja tiče, za fante ni bil najbolj primeren. Po izjavah, ki so jih dajali po streljanju, je skoraj vsem nagajala svetloba in pihal je rahel vetrc. Skratka, po njihovem mnenju pogoji niso bili najboljši, zato so tudi slabše streljali kot lani. Dekleta se na vremenske pogoje niso ozirala in so suvereno opravila nalogo. Zato se je zgodilo, kar fantje niti v sanjah niso pričakovali. Z daleč najboljšim rezultatom je zmagala Kaja Smole. Eli Maček pa se je ponesrečil zadnji strel za drugo mesto. Tako je bil končni vrstni red:
mesto: Kaja Smole,
mesto: Tarik Mateuš in
mesto: Tim Mastnak Gričar.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Po končanem streljanju smo se vrnili na planinski dom, kjer so jih že čakali starši. Sledil je zaključek tabora. Kot prvi je vse prisotne pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Darko Kolar. V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže je starešina Gregor Horjak pohvalil vse udeležence tabora za disciplino in zavzetost, ki so jo na taboru pokazali. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil vse dni tabora z njimi, in skrbel, da je bilo vse tako kot mora biti, se jim je zahvalil za udeležbo na taboru in zavzetost, ki so jo pokazali vse tri dni. Na koncu so vsi prejeli priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju pa so prejeli pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo je skupno kosilo, s katerim smo tudi zaključili letošnje druženje.
Da smo lahko uspešno izvedli tabor, se na tem mestu zahvaljujem vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.
Lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj je obvestil vodstva Savinjsko-Kozjanskega, Pohorskega in Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO), da je vodna ujma povzročila škodo tudi v loviščih.
Plaz je zasul in zaprl pot v lovišče Komaterna do lovske koče, v Pečovnik, Ruš in Virnikov Grintavec do državne meje v LD Jezersko. Foto: Franc Ekar
Njegovo obvestilo je prišlo ob pravem času in sta ga Lovska zveza Maribor in Savinjsko-Kozjanska zveza lovskih družin Celje takoj posredovali lovskim družinam (LD) na njihovem območju. Ujma in poplave so prizadele tudi lovišča na prleškem, prekmurskem in gorenjskem območju.
Kot je zapisal lovski inšpektor Koštomaj, so tudi lovišča omenjenih območij doživela donedavnega za marsikoga izmed nas “povsem nepredstavljivo in nesluteno silo Narave. Mnoge napovedi in svarila so se žal uresničila. Apokaliptični prizori, ki smo jih bili doslej vajeni zgolj iz filmov, so se dobesedno razlili po naših domovih, dvoriščih in nenazadnje loviščih. Uničenje je ogromno in obsežno. Nedavne ujme so prav tako globoko zarezale tudi v lovišča in divjad v njih. Šele, ko boste tako poskrbeli za svoje najnujnejše in se bo narava toliko umirila, se boste lahko odpravili v lovišča in si ustvarili pregled nad škodo, ki jo je utrpela divjad in njen življenjski prostor v vaših loviščih. Pri tem vam bo v veliko oporo tudi dobro organizirana lovsko-čuvajska služba, ki je po zadnjih pregledih znova močan in preverjen steber kakovostnega upravljanja z lovišči in divjadjo. Ravno tovrstne ocene stanja na terenu bodo ključne pri iskanju optimalnih, strokovnih rešitev pristojnih državnih organov za sanacijo škode na populacijah divjadi in v njihovih habitatih. Nikar teh informacij ne zadržujte zase, temveč jih posredujte pristojnim, saj ključ do kakovostnih rešitev, kot navadno, leži v skupnem, usklajenem delovanju vseh deležnikov. Inšpekcija za lovstvo vam je, kot vedno, na voljo za pomoč in odgovore na vprašanja iz njene pristojnosti”.
Izjemno narasla voda je grozila tudi vodni in obvodno perjadi na Trojiškem jezeru v Slovenskih goricah. Foto: Marjan Toš
Lovci na vseh prizadetih območjih, tudi na Gorenjskem, kjer so marsikje onemogočeni dostopi do lovskih koč, tudi do lovske koče LD Jezersko, bodo pomagali pri odpravljanju omenjenih težav, nam je povedal njihov član Franc Ekar. Lovci kot poznavalci terena, dolgoletni in skrbni varuhi narave in divjadi v njej, bodo dogajanje skrbno spremljali in izvajali vse potrebne strokovne ukrepe. Predvsem bodo v času takojšnjega odpravljanja posledic ujme in poplav poskrbeli za olajšanje trpljenja prostoživečih živali. V tem kontekstu bodo poskušali storiti vse za izboljšanje njihovega življenjskega prostora. Hkrati je lovski inšpektor iz celjske območne enote Inšpekcije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvoKoštomaj opozoril upravljalce lovišč, da zaradi še vedno zelo negotovih in ponekod izredno nevarnih razmer v naravnem okolju, poskrbijo za lastno varnost in varnost drugih ljudi, s katerimi se bodo srečevali v loviščih na prizadetem območju.
Lovska družina (LD) Vinski vrhovi je izvedla svoj prvi lovski tabor za šolsko mladino. Ob prisotnosti staršev so se tabora lahko udeležili tudi predšolski otroci. Za našo družino je bil to prvi tabor, najverjetneje ne zadnji.
Foto: Srečko F. Krope
Predlog o organizaciji tabora je podala tajnica LD Nina Malec, ki je v sodelovanju donatorskega podjetja FAGUS GIS d. o. o. »privlekla na dan idejo«, da to izvedemo. Takoj je bila ustanovljena delovna skupina, ki je začela priprave, izdelala predlog in ga na posvetu članstva tudi predstavila. Ideja je bila sprejemljiva za vse člane in zadeva je v fazi priprav in kasnejše izvedbe stekla.
Pripravili smo več delovnih točk, na katerih so lovci pripravili vsebine za »lovske tabornike«. Delovne točke so bile: lovski dom, krmišče za malo divjad, drevesne vrste v gozdu, prostostoječa in premična preža. Vse delovne točke so bile na poti od lovskega doma do lovske brunarice, kjer so se nadaljevale naslednje vsebine: divjad v našem lovišču, zveri v Sloveniji, sledi divjadi v našem lovišču, vsebina lovskega nahrbtnika. Obširnejša tema je bila lovska kinologija, v okviru katere so bile predstavljene pasemske skupine in lovski psi v naši lovski družini. K navedeni temi se je pridružil tudi znani kinolog Stanko Lihtenvalner, ki je predstavil svoje mlado leglo psov.
Med taborom je nas obiskala ekipa oddaje Dober pogled, novinarka Radia Prlek in Štajerskega tednika. Lovci-taborniki, so tako imeli priložnost se pokazati tudi v smislu javnega nastopanja pred mediji, čeprav to ni bila načrtovana vsebina tabora, je pa vsekakor bila koristna zanje in za nas.
Enodnevni lovski tabor v LD Vinski vrhovi. Foto: Srečko F. Krope
Tabor smo začeli 19. avgusta, ob 9. uri, z zbiranjem v lovskem domu. Starši so uredili formalnosti tabora (podpis izjav o privolitvi za snemanje …), taborniki so prejeli majice tabora in čakala jih je obložena miza dobrot ob začetku tabora. Staršem in tabornikom je bil predstavljen celoten program tabora, pozdravne besede vsem je namenil starešina LD Anton Šnajder, župan občine Ormož in predstavnik podjetja FAGOS GIS d. o. o.
Kot prvo so lovci-taborniki zaslišali lovski rog, ki je oznanil zbor za začetek tabora in postavljanje v vrsto. Lovski rog je zapel vsakič, pred novo vsebino in je bil to znak za konec odmora, ki so ga imeli med posameznimi temami. Ob zaključku tabora so udeleženci upihnili prvo svečko na torticah, ki so pošle v trenutku. Vsak udeleženec je prejel potrdilo o udeležbi na taboru, nahrbtnik podjetja FAGUS GIS z darili podjetja in promocijskim materialom LZS.
Za vstopnico na lovski tabor za naslednje leto pa je bilo treba zaigrati oziroma pridobiti čisti lovski zvok iz lovskega roga brez ustnika. Preizkusilo se je vseh 33 udeležencev in večini je uspelo pridobiti bolj ali manj čist zvok. Prisotni lovci so se po njihovem odhodu preizkusili na lovskem rogu, vendar veliko manj uspešno kot naši lovci-taborniki.
Že pred začetkom tabora so udeleženci dobili domačo nalogo. Vsak, ki bo poslal zgodbo tabora ali risbo tabora, bo za prispevek nagrajen, mi pa bomo najboljšo risbico ali prispevek objavili v glasilu Lovec.
Hvala vsem udeležencem, staršem za zaupanje in lovcem za izvedbo.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane bo v soboto, 26. avgusta, in v nedeljo, 27. avgusta 2023 v Lovski družini Prosenjakovci. Državno prvenstvo za veliko kombinacijo bo v soboto, 2. septembra na strelišču Gaj-Pragersko.
Foto: Tilen Hvala
Otvoritev državnega prvenstva za veterane bo v soboto, 26. avgusta, ob 8. uri, državno prvenstvo za superveterane bo v nedeljo, 27. avgusta, ob 8. uri. Treningi za državno prvenstvo za veterane in superveterane bodo potekali:
ponedeljek, 21. 8. 2023, od 15. do 18. ure
torek, 22. 8. 2023, od 15. do 18. ure
sreda, 23. 8. 2023, od 15. do 18. ure
četrtek, 24. 8. 2023, od 10. do 18. ure
petek, 25. 8. 2023, od 10. do 18. ure
Državno prvenstvo v veliki kombinaciji se bo odvijalo 2. septembra na strelišču Gaj-Pragersko, z otvoritvijo ob 8. uri. Treningi bodo potekali po urniku strelišča. Uradni trening bo v petek, 1. septembra, s pričetkom ob 9. uri.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Člani zelene bratovščine Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu so se tudi letos odzvali povabilu učiteljic iz podružničnih osnovnih šol Sv. Duh na Ostrem vrhu in Gradišče na Kozjaku.
Lovec Slavko Štiberc z Vurmata v družbi mladih radovednežev. Foto: arhiv LZ Maribor
Z obema šolama lovci že vrsto let dobro sodelujejo in se z njimi družijo v lovišču in lovskem domu. Podružnično Osnovno šolo Gradišče na Kozjaku obiskujejo le trije učenci, zato jih je njihova učiteljica Nataša pripeljala kar na sosednjo šolo na Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tam sta jih pričakali učiteljici Damjana in Viktorija s svojimi 12 učenci. Toliko jih namreč še obiskuje šolo v tem lepem kraju na Kozjaku ob avstrijsko – slovenski meji.
Tema letošnjega predavanja je bila lisica, njeno življenje, obnašanje in vloga v naravnem okolju. Izkušeni vurmaški lovec Slavko Štiberc, tudi dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zvez (LZ) Maribor, je šolarjem zelo nazorno predstavil to zver, ki ji otroci radi ljubeznivo rečejo zvitorepka. Učence so na srečanju z lovcem Slavkom presenetile članice ženskega pevskega zbora Lipa, s katerim so skupaj zapeli nekaj lepih lovskih pesmi. Za zaključek najbolj znano in ponarodelo Lisička je prav zvita zver.
Spoštovani lovski in strelski prijatelji, dragi ljubitelji narave!
Foto: Urša Kmetec
V teh težkih časih, ki so prizadeli našo prelepo Slovenijo, se puškarji združujemo in ponujamo pomoč tistim, ki so bili prizadeti zaradi nedavnih poplav. Kot enotna skupnost se želimo združiti in pomagati pri obnovi ter olajšati breme, ki ga nosite in ki ga bo prinesla obnova katastrofe.
Razumevajoč, da je ohranjanje in obnova orožja pomembna, smo pripravljeni ponuditi BREZPLAČNO čiščenje orožja tistim, ki so utrpeli škodo zaradi poplav. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, je ključno, da se orožje čim prej razstavi in očisti. S svojim strokovnim znanjem in predanostjo želimo olajšati proces obnove in prispevati k ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev za vse prizadete.
Puškarji, ki so pripravljeni svoje storitve ponuditi BREZPLAČNO, so:
Puškarstvo Vute, Jernej Vute, Vute d.o.o. Naslov: Kremplova ulica 2, 2000 Maribor Tel: 070 666 429
Puškarstvo Skobir, Simon Skobir Naslov: Šmartno pri Slovenj Gradcu 236a, 2380 Slovenj Gradec Tel: 041 639 799
V teh kritičnih časih se zavedamo, kako pomembno je povezovanje in solidarnost med nami. Skupaj bomo pomagali obnoviti, podpreti in okrepiti našo skupnost.
Puškarji, ki s srcem prispevamo k tej plemeniti akciji, Vas vabimo, da se obrnete na nas in izkoristite našo ponudbo. Skupaj bomo stopili korak bliže k obnovi in ustvarili boljši jutri za vse.
Na spletni strani Lovske zveze Slovenije so v zavihku zakonodaja objavljena posodobljena navodila za izdajo lovske izkaznice.
Poleg navodil za izdajo lovske izkaznice so v zavihku zakonodaja (4. Lovska izkaznica) dostopni tudi obrazci: vloga za izdajo lovske izkaznice, zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc – za fizične osebe ter obrazec naznanitev pogrešane, izgubljene, ukradene in neuporabne lovske izkaznice.
Vlogo za izdajo lovske izkaznice lahko tajnik ali administrator lovske družine izpiše tudi neposredno iz evidenčnega kartona člana LD v Lisjaku.
Strošek izdelave lovske izkaznice je za člane članic 7,00 €, za ostale upravičence 24,40 €. Plačilo na TRR LZS št.: SI56 0201 0001 5687 097 s pripisom – za lovsko izkaznico ter ime in priimek lovca.
V Lovski družini (LD) Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organizirajo tekmovanje v trapu.
Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Letošnje tekmovanje, na katerega je bilo prijavljenih štirinajst ekip in 228 posameznikov, je potekalo od 8. do 19. ure. Streljalo se je na 15 golobov.
Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Maksimalno število golobov je uspelo zadeti štirim tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu:
Robert Nagy
Simon Kočar
Jan Lešnik
Nejc Garmut
Tekmovanje v trapu v LD Prosenjakovci 2023. Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Tekmovanje je potekalo tudi ekipno, prvo mesto je osvojila ekipa LPN Pohorje II, drugo mesto ekipa LD Videm ob Ščavnici in tretje mesto ekipa LD Križevci.
Lovsko kinološko društvo (LKD) Maribor bo razvilo nov društveni prapor. S tem simbolnim dejanjem se želijo zahvaliti vsem generacijam kinologov in lovcev, ki so sooblikovali sedanjo podobo društva, ki je bilo ustanovljeno 8. junija 1979. Slovesno razvitje novega prapora bo v začetku septembra.
Novi prapor LKD Maribor bo trdneje povezal lovske kinologe. Foto: Marjan Toš
Društvo uspešno vodi predsednik Zdravko Brezovšek, lovec in nekdanji starešina LD Šmartno na Pohorju, sicer pa dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor, kjer vodi komisijo za lovsko kinologijo. Tudi sam je uspešen vzreditelj in vodnik lovskih psov.
Danes društvo deluje na območju LZ Maribor, v društvo je včlanjenih 41 štajerskih lovskih družin, katerim nudi strokovno pomoč pri razvoju lovske kinologije. V zadnjih letih namenjajo posebno skrb in pozornost šolanju in pravilnemu usposabljanju lovskih psov za praktično delo v lovišču. Lovsko pravičnega lova namreč brez usposobljenega lovskega psa ni. Na tem področju imajo mariborski lovski kinologi dolgoletne praktične izkušnje in veljajo od nekdaj za dobre rejce in vodnike lovskih psov.
Že dalj časa razvijajo »malo šolo« za pse, v kateri izvajajo vaje poslušnosti in socializacijo mladih psov. Pred leti so kupili zemljišče na Zgornji Polskavi in na njem uredili vadbeni poligon za pse. Postavili so tudi lepo brunarico za društvene potrebe, ki jim dobro služi.
V LKD Maribor je letos dozorela večletna pobuda za razvitje novega društvenega prapora. Zdajšnji je star že 33 let in ga je načel zob časa. Za nakup novega prapora bodo poleg lastnih sredstev poskušali dobiti tudi sponzorske in donatorske prispevke lovskih družin, lokalnih skupnosti in podjetij. Finančno jih bo podprla tudi LZ Maribor, ki vneto podpira lovsko kinologijo.
Med 2. in 15. julijem se je odvijala počitniška dejavnost v naravi pod vodstvom ga. Nataše – Natin svet.
Foto: arhiv Luka Radič
Za popestritev doživetja v naravi, katerega glavna dejavnost je povezati otroke z lepoto narave, je udeležence obiskal Luka Radič, član Lovske družine (LD) Taborska jama s sinom Anžetom in lovsko štirinožno pomočnico Silo.
Foto: arhiv Luka Radič
Otroci so prisluhnili zanimivemu predavanju o divjadi, ki se nahaja v lovišču LD Taborska jama, o pasmi alpski brak jazbečar, lovski pomočnici Sili in o opremi, ki jo lovec nosi s seboj. Otroci so imeli možnost potipati, pobožati in si od blizu ogledati krzna gozdnih živali (lisice, poljskega zajca, kune zlatice, srne, divjega prašiča …).
Ob koncu obiska je vsak udeleženec v dar dobili šolski urnik z motivom lovstva, knjižico s podrobnejšim opisom divjadi, igro Spomin in karte Črni Peter ter revijo Lovec. Zahvala gre tudi Komisiji mladi in lovstvo, LZS in Usnjarni Grčar.
V teh dneh kroži po medijih posnetek Tine Gaber »Resnično ozadje poboja nutrij«. Našla je korupcijo! Spornih je pol milijona, ki jih sicer ni najti v razrezu proračuna! A so po njenem mnenju sporni. Natančneje: 539.929,70 evra. Študija sama ne predstavlja koruptivnega dejanja, je pa v njej izražen motiv za sistemsko korupcijo,” na začetku posnetka pove Tina Gaber. Neumnosti, ki jih poslušamo v teh posnetkih, kot predsednik LZS nisem želel komentirati. Žal so lovci vznemirjeni, razočarani in pozivajo k odločnejšemu odzivu LZS. Toda nemogoče je komentirati celo vrsto pavšalnih obtožb Gabrove na račun lovcev, ker jih v posnetku celo sama negira. Sam osebno razumem, da partnerica PV ne ve, da lovska družina ne deli dobička oziroma prihodkov! Smo neprofitna organizacija, ki prihodke vse od svoje ustanovitve vrača v naravo vse, kar je pridobila z upravljanjem v naravi. Že po Zakonu o društvih smo torej zgolj in le nedobičkonosna organizacija! Lovci letno opravijo ob tem okoli 600.000 evidentiranih volonterskih ur v naravi, v loviščih, s katerimi upravljajo!A dandanes lahko vsakdo govori kar povprek o sistemski korupciji in obtožuje lovce! Omenjena študija obravnava možne rešitve in problem invazivnih vrst (nutrije). Država je dolžna spoštovati usmeritve EU in jih tudi izpolnjevati in ne študija, temveč resorno ministrstvo bo moralo najti sredstva in določiti metode reševanja problema v skladu s smernicami EU. Pri čemer pa niti ni nujno, da bomo pri tem lovci sodelovali. Kje je torej teh 539.929,70 evra? Lovske družine niso prejele nobenega denarja, pa verjetno od vseh naredimo največ za reševanja problemov s to invazivno vrsto. Zato tudi lovce zanima, kje je ta davkoplačevalski denar!?Se pa v zadnjem času pojavlja svojevrsten način blatenja lovcev, ki sem ga bil deležen tudi sam, kot predsednik LZS. Ko teče beseda o lovu, upravljanju z medvedom, risom, volkom ali jelenjadjo lovec ne bi smel biti prisoten, kdo pa naj bo? Ko poslušamo te pavšalne obtožbe, ni nikjer nobenih argumentov, s katerimi bi se ovrglo katerokoli strokovna trditev. Nobena trditev iz študije ni ovržena! V primeru upravljanja z medvedom celo upravno sodišče potrdi, da vemo, kaj je trajnostno upravljanje in znamo strokovno in argumentirano obravnavati še tako zahtevne probleme. Zato sem prepričan, da se bo tudi v primeru nutrij potrdilo, da so bila strokovna izhodišča na projektih, pri katerih so sodelovali znanstveniki (tudi če so v svojem prostem času lovci) pravilna in temeljijo na znanstvenih izhodiščih. V demokratični svobodni družbi je pravica posameznika omejena s pravicami drugih ljudi, ki živimo v tej državi! Še posebej pa je v akademskih znanstvenih krogih prostor le za argumentiran strokovni dialog brez pavšalnih obtožb zgolj na podlagi dejstva, ali je posameznik član kakšnega društva, še manj pa, če je član znanstveno strokovnega sveta organizacije. V Strokovno znanstvenem svetu delujejo tudi strokovnjaki, ki niso lovci. Vsi pa so bili naprošeni, da nam s svojim znanjem pomagajo najti pravo pot pri trajnostnem upravljanju s prostoživečimi živalmi. Očitno je to za nekatere zelo moteče. Dejstvo je, da člani sveta s svojim znanjem pripomorejo k temu, da lahko odločitve organov upravljanja LZS temeljijo na strokovnih stališčih. Skratka gre za neodvisen in strokovno avtonomen organ, ki s svojim znanjem pripomore k trajnostnemu upravljanju. Na koncu pa glede sistemske korupcije, ker drugače ne moremo javno povedati. Ne rabimo nobenega neupravičenega denarja, le vrnite nam to kar je bilo lovskim družinam neupravičeno odvzeto! Vrnite nam in vsem društvom odvzete zemljišča. Zemljišča, ki so bila vpisana v zemljiško knjigo kot naša lastnina. Kmetijska zemljišča, na katerih smo imeli njive in travnike za prehranjevanje in krmljenje divjadi. Zemljišča, ki smo jih zakonito kupili in imamo zato dokazila, da smo jih plačali. Pa so bila vseeno odvzeta!V tej Vladi je nastal predlog spremembe zakonodaje, s katero nam naj bi vrnili neupravičen odvzeto zemljo, a se je pred odhodom v parlamentarno razpravo ta del zakonodaje črtal. Pa je celo sodišče v preteklosti napotilo, da je potrebno problem lastninjenja urediti v področni zakonodaji. Danes se upravičeno sprašujemo: Ali je bilo to črtano zgolj zato, ker gre za lovce oziroma društva? Ko smo skupaj z drugimi zvezami (ribiči, planinci, čebelarji ..) pozvali predsednika Vlade, da bi se z njim sestali in mu predstavili argumente, za nas ni imel časa.
Zato pozivamo, v imenu vseh oškodovanih društev, poslance, da nam ob sprejemanju zakona omogočijo, da nam bodo vrnjena vsa zemljišča, ki smo jih plačali, ali pa se nam vrne denar, s katerim smo jih plačali, upoštevaje seveda pri tem tudi vse naše delo, ki smo ga prostovoljno opravili zato, da smo na teh zemljiščih ohranili življenjski prostor vseh prostoživečih živali.Predsednik LZS
Ekipa projekta Step Change je nadgradila aplikacijo SRNA in s tem izboljšala uporabniško izkušnjo ter omogočila boljše sledenje in analizo opažanj prostoživečih živali.
Foto: Aplikacija Srna. Projekt Step Change
Nova orodja, dodana v aplikacijo so:
Možnosti zaznavanja prisotnosti živali – žival je bila zaznana preko: neposrednega opazovanja, fotopasti, iztrebka/stopinje
Stopnje zaupanja pri prepoznavanju – izberite stopnjo prepričanosti: lahko je karkoli; morda; verjetno; prepričan sem
Prikaz slike ob kliku na točko v statistiki – s klikom na statistične podatke oz. na temno modro obarvano piko na zemljevidu, se prikaže fotografija, povezana vnosom. Pike obarvane svetlo modro, ne vsebujejo pripete fotografije.
Ekipa projekta Step Change se zahvaljuje za vaše vnose v aplikacijo SRNA ter se veseli vaših nadaljnjih vnosov. Prepričani so, da bodo te nadgradnje izboljšale uporabniško izkušnjo ter omogočile natančnejše in celovitejše sledenje in analizo zaznanih prostoživečih živali.
Športna strelska zveza Slovenije od 5. do 6. avgusta 2023 razpisuje državno prvenstvo v streljanju v disciplini COMPAK po pravilih FITASC. Potekalo bo v Strelskem centru Gaj Pragersko.
Foto: Bojan Gorenc
petek, 4. 8. 2023: uradni trening od 10 h do 18 h, strelišče 3, 4, 5, 6; ob 18 h – žrebanje številk.
sobota, 5. 8. 2023: začetek tekmovanja ob 10 h – 100 tarč, strelišče 3, 4, 5, 6
nedelja, 6. 8. 2023: začetek tekmovanja ob 10 h – 100 tarč, strelišča 3, 4, 5, 6
Zmagovalna ekipa in posameznik prejmeta prehodni pokal, pokali do tretjega mesta in praktične nagrade, tekmovanje bo potekalo skupaj z GP Slovenije – COMPAK 2023. Rezultati državnega prvenstva se bodo šteli tudi v konkurenci tekmovanja GP Slovenija.
Prijavnina: 80,00 EUR (200 tarč) se plača ob prijavi na strelišču ali predhodno na TRR.
Lovska zveza Slovenije vabi zainteresirane ponudnike k oddaji zavezujoče ponudbe za izdelavo PZI dokumentacije za izvedbo začasnih parkirišč v času gradnje za potrebe parkirišč za delavce oziroma deležnike gradnje na parc. št. 800/5, k.o. Spodnje Koseze.
Zemljišča za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Foto: Urša Kmetec
Rok za predložitev ponudbe: Vašo ponudbo pričakujemo do vključno 18. 8. 2023, do 12. ure, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Posnetek spletnega izobraževanja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o aktualni situaciji glede afriške prašičje kuge (APK) je zdaj javno dostopen na spletni strani Afriška prašičja kuga.
