Začela se je četrta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana. Potekala bo do konca marca 2023.
Slovenski lovci ponovno dokazujemo pripravljenost “zavihati rokave” in darovati kri ter prispevati za skupno dobro. Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli posebno darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik – “buff”.
Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.
Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.
Vse članice Lovske zveze Slovenije imate na voljo licenco za brezplačni dostop do mobilne aplikacije I-Trophy za ocenjevanje lovskih trofej v okviru izvajanja nalog javne službe na področju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.
Pogled v aplikacijo I-Trophy. Vir: www.i-trophy.com
Kako do licence za I-Trophy? 1. V LIS Lisjak v modulu “Organizacija” vnesite v vpisno okence »I-Trophy e-naslov« e-naslov člana, ki bo uporabljal aplikacijo. Vnesete lahko le en e-naslov. 2. Na spletni strani https://www.i-trophy.com/ se lovska družina registrira za brezplačni dostop do mobilne aplikacije (e-naslov mora biti enak e-naslovu v Lisjaku). Aplikacijo namestite na telefon! 3. Vsaka prijavljena lovska družina bo po preverjanju e-naslova prejela 1 brezplačni premium dostop do mobilne aplikacije I-Trophy.
I-Trophy je pripomoček za ocenjevanje trofej divjadi po sistemu CIC na vašem telefonu. Mobilna aplikacija trenutno omogoča ocenjevanje trofej šestih najpogostejših vrst evropskih parkljarjev: evropske srne, navadnega jelena, damjaka, gamsa, muflona ter divjega prašiča. Zasnovana je tako, da ocenjevalca po izbiri vrste divjadi enostavno vodi od meritve do meritve.
Fotoklub Diana že pol stoletja združuje naravoslovne fotografe in se ob tem jubileju predstavlja z razstavo več kot 30 fotografij, ki si jih do marca lahko ogledate v Zlatorogovi galeriji, na sedežu Lovske zveze Slovenije.
Foto: Zdravko Turk
Fotografsko razstavo sta 19. januarja slavnostno odprla predsednik Fotokluba Diana Iko Krašovec in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Lovski pevski zbor Medvode.
Predsednik Fotokluba Diana je ob odprtju razstave podelil priznanja zaslužnim članom, Lovska zveza Slovenije pa je ob 50-letnici delovanja Fotoklubu Diana podelila plaketo za lovsko kulturo III. stopnje.
Podrobneje o razstavi v prihodnji številki Lovca.
Razstava je na ogled na sedežu Lovske zveze Slovenije vse do marca, vabljeni v času uradnih ur Strokovne službe LZS.
Odprtje razstave Fotokluba Diana ob 50-letnici delovanja. Foto: Zdravko Turk
Glede odvoza povoženih živali s cest in železnic lovske družine ponovno obveščamo, naj dosledno izvajajo 11. člen Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 17/2008).
Foto: Andrej Miklavčič
Ta v tretjem odstavku 45. člena določa: “Policija, upravljavci cest in veterinarsko higienska služba morajo o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.”
V Lovski informacijski sistem Lisjak naj lovske družine redno vnašajo morebitne spremembe o ‘predstavnikih ReCO’. Lovci, pooblaščeni za odstranjevanje divjadi, naj se odzivajo na klice Centra za regijsko obveščanje.
V e-izvedbi sta vam na ponovno na voljo dve izobraževanji, in sicer obnovitveni tečaj za usposobljeno osebo in dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje. Izobraževanji sta odprti od 26. januarja do 15. februarja.
Foto: Gregor Bolčina
Predavanje ne poteka v živo. Udeleženci poslušajo posneto predavanje, zato lahko k opravljanju tečaja pristopijo kadarkoli. VSAK UDELEŽENEC MORA IMETI V LISJAKU VNEŠEN VELJAVEN E-NASLOV!!
Po oddani prijavi preko informacijskega sistem Lisjak bo vsak udeleženec prejel na e-naslov uporabniško ime in geslo, s katerim se bo prijavil v sistem. Po prejemu uporabniškega imena in gesla do Moodla bo udeleženec imel sedem dni časa, da opravi izobraževanje oz. tečaj.
Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje sta se povezala in pripravila skupni projekt ‘Spoznaj lovca’, ki bo usmerjen predvsem v osveščanje mladih o pomenu lovstva za lokalno okolje in lokalno skupnost.
Foto: vir Mladinski center Celje
S projektom, ki se začne marca letos in zaključi marca prihodnje leto, bodo vključili mlade v aktivnosti, preko katerih bodo spoznali naloge in delo lovcev v naravi, okrepili zavedanje, da lovstvo ne pomeni zgolj lova na divjad, ampak predstavlja tudi vrsto aktivnosti za ohranjanje narave, njenega ravnovesja, skrb za varovanje gozdov in pestrosti živalskih vrst, skrb za pripravo krme za živali med zimo, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škod itd.
Namen projekta je doseči večje razumevanja vloge in pomena lovstva med mladimi v lokalnem okolju in krepitev povezanosti, sodelovanja in vključevanja skozi načrtovane delavnice in terenske aktivnosti, ki bodo potekale vse leto.
K sodelovanju bodo povabili strokovnjake s področja gozdarstva in lovstva in institucij, kot so Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije. Projektne aktivnosti bodo potekale v obliki delavnic, ki bodo razdeljene na več vsebinskih delov. Kot prvo bodo imeli uvodno predavanje o lovstvu kot dejavnosti, o zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad. Kot drugo bodo pripravili srečanje z mladim lovcem in prikaz lovske uniforme, opreme, lovskih pripomočkov. Sledila bo delavnica o pomenu ohranjanja raznovrstnosti živalskih vrst in ravnovesja v naravi: npr. prikaz konkretnega zanimivega projekta LIFE Lynx, ki prikaže, kako poteka ponovno naseljevanje risa v slovenske gozdove.
Ena od delavnic bo namenjena obisku gozda v Mestni občini Celje, kjer bodo v naravi izvedli delavnico o tem, kako varno in skrbno ravnati z gozdom in njegovim ekosistemom; spoznavanje raznovrstnosti funkcij gozda (gospodarske, ekonomske, varstvene); kako ravnati ob srečanju z gozdnimi živalmi. Zadnja delavnica bo namenjena predstavitvi lovskih dejavnosti v praksi: ogled krmišča, solnice, lovske opazovalnice.
Ob zaključku projekta bo Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje skupaj z mladinskim centrom lokalni skupnosti in širši javnosti predstavila rezultate projekta in projektnih aktivnosti. Seveda pa bodo med samo izvedbo projekta sproti javnost obveščali o aktivnostih preko družbenih omrežij. Pripravili so tudi logotip projekta, ki bo služil kot prepoznavni znak naših aktivnosti, ki jih bomo izvajali skupaj z mladinskim centrom Celje.
Zdravko Mastnak, Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje
So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.
Foto: Nuša Božičnik
“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.
Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.
Foto: Nuša Božičnik
Spremembe lovske zakonodaje
V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”
V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.
Vrnitev odvzetih zemljišč
Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.
Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni
“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.
“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.
Strokovna služba Lovske zveze Slovenije prejema številna vprašanja lovskih družin glede plačila članarine za tekoče leto. Zato objavljamo pojasnilo računovodstva.
Vila Zlatorog. Foto: Urša Kmetec
V kolikor se je stanje članstva v lovski družini (LD) med 1. decembrom in 30. aprilom spreminjalo in se stanje članstva NE ujema s prejetim računom, lahko lovska družina naredi sledeče:
LD lahko plača celoten znesek, ki je bil zaračunan na računu, in v mesecu maju prejme DOBROPIS ter VRAČILO PREPLAČILA ali
LD lahko samoiniciativno plača zmanjšan znesek in nato v mesecu maju prejme samo DOBROPIS, brez vračila denarja.
Računov v računovodstvu med letom NE popravljajo in stanje članstva urejajo z DOBROPISI na dan 30. april in 30. november leta, za katerega se zaračunava članarina.
Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so pred dnevi opravili pregled in oceno odstrela in izgub divjadi »kategorizacijo« za Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje (SOZUL).
Skrbni pregled trofej in čeljusti srnjadi. Foto: Jure Toš
SOZUL leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Pohorsko lovsko upravljavsko območje (LUO), na jugu in vzhodu na Ptujsko-Ormoško LUO, na severu pa deloma na Pomursko LUO, deloma pa na sosednjo Avstrijo. SOZUL ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem s fazanom in poljskim zajcem. S prisotnostjo ostalih vrst divjadi območje ne izstopa.
Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin, in sicer: Kungota, Šentilj, Paloma Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik-Košaki, Pesnica-Jarenina, Jakob, Velka, Sveta Ana, Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje-Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.
Pregleda sta se poleg članov strokovne komisije udeležila tudi lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. V vseh lovskih družinah so trofeje in čeljustnice uplenjene divjadi skrbno pripravili in podatke o odstrelu oziroma odvzemu (povoz, pogin) posameznih kategorij vnesli v statistične tabele.
Gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v tem območju je srnjad, v polovici lovišč pa je prisoten tudi divji prašič. Odvzemi divjih prašičev so bili lani na ravni leta 2021. Jelenjad je samo občasno prisotna vrsta. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik SOZUL Božidar Kunej, velja pri jelenjadi “temeljna usmeritev, da je ta vrsta divjadi na tem področju nezaželena in se zato regulira s popolnim odstrelom v skladu z veljavno zakonodajo, načeli lovsko pravičnega lova in lovske etike. Še posebej velja poudariti, da se mora odstrel jelenov v SOZUL prilagajati upravljavskim usmeritvam sosednjega Pohorskega LUO.” Povedal je še, da gre pri odvzemu oz. odstrelu damjakov za pobege teh živali iz slabo vzdrževanih obor za rejo divjadi.
Lanski skupni odvzem divjadi iz lovišč na območju SOZUL je 2.541 osebkov srnjadi, 3 navadni jeleni, 19 damjakov, 122 divjih prašičev, 950 lisic, 45 jazbecev, 551 fazanov, 83 poljskih zajcev, 197 rac mlakaric, 1429 sivih vran in 6 šakalov. Največ divjih prašičev so uplenili v LD Kamnica (37), LD Polskava (26), LD Kungota (23), LD Cigonca (10), je še povedal Kunej. Staleži male divjadi so skromni, sploh poljske jerebice, ki je v dobršnem delu lovišč v SOZUL že povsem izginila.
Lovec Marko Richter – Zeleni, član Lovske družine Kapla na Kozjaku, je bil pred dnevi na obisku med malčki v tamkajšnjem vrtcu.
Malčki iz vrtca v Kapli so z zanimanjem poslušali lovca. Foto: Marjan Toš
Predstavil jim je prostoživeče živali, ki živijo v tem delu Kozjaka in jim razložil, kako zanje skrbijo lovci. Sploh v zimskem času, ko je visoka snežna odeja in si divjad težko poiščejo hrano. Marko je velik naravovarstvenik in srčni lovec, ki zna zelo dobro oponašati oglašanje živali, sploh ptic.
Med obiskom v vrtcu na Kapli se je še posebej potrudil in ko je oponašal oglašanje ptic, so ga malčki poslušali z odprtimi usti, tako zanimivo je bilo. Predstavil jim je nekaj lovskih trofej, lovsko opremo in pripomočke. Otroci so bili zelo radovedni, kako se uporabljajo piščalke za klicanje jereba, lisice, vrane in srnjaka v času prska.
Obiski lovcev v vrtcih in šolah so del utečene prakse sodelovanja lovskih družin iz Lovske zveze Maribor s šolami in vrtci.
Projekt LIFE Lynx vstopa v zadnje leto in še je čas, da se pridružite projektu kot sodelavec v ekipi Zavoda za gozdove Slovenije. Na voljo je delovno mesto za določen čas (do 31. 3. 2024) s 3-mesečnim poskusnim delom, za izvedbo nalog na projektu »LIFE Lynx« – Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem.
Foto: LIFE Lynx
Izobrazba: specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba ali visokošolska univerzitetna izobrazba.
Delovne izkušnje: ne
Vozniško dovoljenje: B
Drugi pogoji: znanja iz projektnega vodenja
Posebne psihofizične zahteve: organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, natančnost, kreativnost in komunikativnost.
Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim lovskim izpitom in kandidati z izobrazbo s področja gozdarstva, veterine, biologije, agronomije, zootehnike in podobno.
Prijave do: 17. 1. 2023
Kontakt: Martina Močnik, telefon: 01/ 470 00 65, e-naslov: prijave@zgs.si
Lovska organizacija lahko v letu 2023 končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno proda do 20 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti, tako kot določa 12. člen Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 96/14).
Foto: Pixabay
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, sprejet 29. 5. 2020, je v 50. členu določal, da lahko upravljalci lovišč končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno prodajo do 50 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti.
50. člen (neposredna oddaja uplenjene divjadi) Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na predpis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, proda do 50 % planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.
Določbe 50. člena tega zakona so prenehale veljati z uveljavitvijo Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ) (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), objavljen 7.11. 2022 (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), začetek veljavnosti naslednji dan po objavi, torej 8. 11. 2022.
Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.
Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi
Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 9. 2022 javno zbiranje ponudb v kombinaciji z javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenijedo 31. 3. 2023.
Foto: Vila Zlatorog
Prodajalec v postopku javnega zbiranja ponudb, dajanja ponudb ne omejuje z izhodiščno ponudbeno ceno. Organizator bo v navzočnosti prodajalca pravočasno prispele ponudbe javno odpiral dne 7. 4. 2023, ob 10. uri. Javna dražba se bo vršila dne 14. 4. 2023, ob 12. uri, na sedežu Lovske zveze Slovenije. Na javni dražbi lahko sodeluje tisti, ki je v predhodnem postopku javnega zbiranja ponudb dal pravočasno in popolno zavezujočo ponudbo in je pravočasno vplačal varščino.
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.
Decembrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani.
Oddaja se začenja z nagovorom predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača o delovanju LZS v letu 2022. Avtorji oddaje so se udeležili premiere filma Čudovita narava Slovenije avtorja Silva Jelinčiča. V Škalah so praznovali 35 let delovanja Lovskega pevskega zbora LD Škale. Obiskali so tudi Štefana Gorenčiča, ki je predstavil svoje izdelke iz lesa in roževine. Za konec pa je o izobraževanju za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve živali spregovoril podpredsednik LZS dr. Srečko F. Krope.
Na rednem letnem občnem zboru Lovske zveze (LZ) Maribor so razpravljali o letošnjem delu in ocenili, da je bilo uspešno.
Delegati LD so bili zadovoljni z opravljenim delom LZ Maribor. Foto: Marjan Toš
Med največjimi zalogaji je bila organizacija in izvedba projekta Praznik lovske kulture in lovskega strelstva z 48. srečanjem slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov na Pragerskem. Kot je povedal predsednik štajerskih lovcev Marjan Gselman, so tudi letos dobro sodelovali s šolami, saj so imeli več lovskih taborov za mlade. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, z Zavodom za gozdove Slovenije, z organi kmetijskega ministrstva, inšpekcijskimi službami, z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter z Lovsko zvezo Slovenije. Dobro so sodelovali tudi z občinami, ki so jim pomagale pri urejanju ekološke učilnice s sodobno multivizijo za mladino. Večina ureditvenih del je že končanih, tako da bo učilnica v prvi polovici prihodnjega leta odprta za uporabo.
Delovno predsedstvo občnega zbora (od leve) Borut Mithans, Marjan Gselman in Dušan Ivičak. Foto: Marjan Toš
Kdaj bo konec divjih voženj v naravnem okolju?
Vnovič so izpostavili problematiko divjih voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, še posebej na Pohorju. Negativne posledice tega početja so iz leta v leto večje. O tem so pripravili več strokovnih posvetov vseh deležnikov, da bi skupaj oblikovali rešitve. Žal je ostalo bolj na ravni dogovorov, saj se divje in nenadzorovane vožnje z motorji, avtomobili, motornimi sanmi in drugimi vozili še naprej nadaljujejo, s tem pa se uničuje naravno okolje in vznemirja divjad. Na tem področju bo potrebna ostrejša zakonodaja in učinkovitejši nadzor, so poudarili udeleženci občnega zbora. Divjanju v naravi je treba narediti konec, so bili odločni lovci.
Podelili priznanja
Na zborovanju so sprejeli letošnji delovni program s finančnim načrtom in podelili več priznanj. Za sodelovanje na kulturnem področju sta prejela priznanji Lovske zveze Maribor pisatelj in dramatik Tone Partljič ter dramski igralec Bojan Maroševič. Priznanji LZ sta prejela še Mirko Draškovič z LD Polskava in Janez Golob iz LD Laporje, plaketo LZ pa Milan Dovnik iz LD Laporje. V krajšem kulturnem programu so z izbranimi melodijami nastopili mariborski lovski rogisti.
Priznanje LZ Maribor je Bojanu Maroševiču predsednik zveze Marjan Gselman. Foto: Marjan Toš
Oglejte si pogovor z Vedranom Prodanom, lovcem, naravovarstvenikom in podpredsednikom Lovske zveze Koper, ki kot ljubiteljski/državljanski znanstvenik sodeluje v projektu StepChange, v projektnem sklopu Varstvo in spremljanje prostoživečih živali.
Foto: Vedran Prodan
Vedran govori o tem, kako lovci aktivno pomagajo varovati okolje, zagotavljajo dragocene podatke o številu in vedenju populacij prostoživečih živali ter o tem, kako bi lahko raziskovalci bolje podprli svoje ljubiteljske/državljanske znanstvenike.
Za namene lažjega in bolj sistematičnega monitoringa izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo) v sklopu mednarodnega projekta StepChange.
Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.
Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države). V aplikaciji je tudi možnost nalaganja fotografij.
Strokovno-znanstveni svet LZS je objavil razpis za podelitev finančnih nagrad za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva, ki so bila izdelana in končana v obdobju 2021 – 2022.Prijave so možne do srede, 28. decembra.
Predvidena vrednost razpisanih sredstev po tem razpisu znaša 2.000 EUR. Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 EUR, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 EUR in za diplomsko delo 100 EUR.
Prejemniki finančnih sredstev iz tega razpisa bodo obvezani, da iz teme svojega dela pripravijo najmanj en znanstveni ali strokovni prispevek za objavo v Zlatorogovem zborniku, in sicer skladno z veljavnimi navodili za pripravo prispevkov v tej publikaciji.
Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta 13. decembra, v Zlatorogovi galerijiLZS pripravili skupno prednovoletno srečanje.
Foto: Andrej Miklavčič
Goste sta nagovorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl ter v dobri družbi nazdravila prihajajočemu letu.
Prednovoletno srečanje LZS in RZS. Foto: Andrej Miklavčič
V veliki dvorani lovskega doma Lovske družine Kidričevo na Hajdini je pred dnevi potekala predstavitev zbornika o 100-letnici organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko – ormoškem območju.
Avtorji prispevkov in člani uredniškega odbora zbornika. Foto: Matej Španinger
Ob tej priložnosti so avtorji prispevkov v zborniku – dr. Srečko F. Krope, dr. Marjan Toš, mag. Emilijan Trafela, Mirko Obran in Stanislav Frangež – na kratko predstavili svoje razprave in izpostavili nekatere važnejše zgodovinske mejnike v razvoju zdajšnje Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj Ormož, ki je naslednica podružnice Slovenskega lovskega društva Ptuj iz leta 1921.
Podružnica je opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo v letih po prvi svetovni vojni, od vsega začetka pa se je zavzemala za varstvo narave in ohranitev divjadi. Številne udeležence in goste je na predstavitvi v polnem kidričevskem lovskem domu pozdravil predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Krope, v kulturnem programu pa so nastopili ptujsko-ormoški lovski rogisti. Sceno so izvirno sooblikovali praporščaki vseh lovskih družin ZLD Ptuj-Ormož, ki združuje 24 lovskih družin z nekaj več kot tisoč člani.
Marjan Toš
Praporščaki LD so se poklonili spominu na stoletno zgodovino lovstva na ptujskem in ormoškem območju. Foto: Marjan TošPredstavitev so obogatili ptujsko – ormoški lovski rogisti. Foto: Matej Španinger
Kakšen je odnos različnih skupin do tujerodne nutrije je tema seminarske naloge pri predmetu Okoljski in družbeni vidiki trajnostnega razvoja na Fakulteti za poslovne in upravne vede na Univerzi v Novem mestu.
Nutrija. Foto: Barbara Ložar
Z nutrijo se pogosto srečujem na Ljubljanskem barju, kjer kot lovka in čebelarka preživim večino prostega časa. V nalogi bom uporabila različne metode, ena od teh je tudi anketa. Vprašalnik je kratek. Izpolnjevanje vam ne bo vzelo več kot 7 minut.
Zanimajo me vaše izkušnje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, s poudarkom na nutriji in na koncu še nekaj demografskih podatkov. Anketa je anonimna. Vaši podatki bodo ostali varovani pred nepooblaščeno rabo, podatkov ne bomo prikazovali na osebni ravni in se ne bodo uporabljali v reklamne namene.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 28. 11. 2022 na zahtevo Ribiške zveze Slovenije izdalo dovoljenje za vznemirjanje in odvzem iz narave z odstrelom do 139 osebkov vrste veliki kormoran (Phalacrocorax carbo) na leto, na določenih območjih.
Foto: Pixabay
Vznemirjanje in odvzem iz narave z odstrelom je dovoljeno upravljavcem lovišč, katerih lovišča se v skladu z Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah nahajajo na odsekih rek na določenih območjih. Dovoljenje je izdano za obdobje petih let od dokončnosti odločbe.
Dne 1. 12. 2022 je Lovska zveza Slovenije prejela zaprosilo Ribiške zveze Slovenije, da vse lovske družine, upravljavke lovišč, obvestimo o izdanem dovoljenju s prošnjo, da lovske družine, ki upravljajo z loviščem na območju rek, določenih z dovoljenjem, pristopijo k izvajanju dovoljenja.
Na naši spletni strani in na Youtube kanalu je na voljo nova, novembrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
Oddaja se začenja z obeležitvijo 100-letnice organiziranega lovstva v Prekmurju in 50-letnico Prekmurskih rogistov. Ogledate si lahko reportažo s 7. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije, ki jo je soorganizirala Zveza lovskih družin Prlekije v hotelu Radin, v Radencih. Po dveh letih premora je bilo v Zlatorogovi galeriji ponovno odprtje slikarske razstave, na kateri se do konca decembra predstavljajo ustvarjalci in udeleženci 5. likovnega tabora Zveze lovskih družin Novo mesto.
Na Lovski zvezi Slovenije so na voljo tri družabne igre za vse starosti: Črni Peter, Spomin in Ravnovesje v naravi. Naročila sprejemamo po e-pošti: lzs@lovska-zveza.si ali na številki (01) 241 09 10.
Foto: Gregor Bolčina
Karte Črni Peter
Karte Črni Peter so enostavne in majhne, zato se izkažejo tako v lovski sobi kot lovskem bivaku. Čeprav so videti povsem enostavne, vsebujejo številne poučne elemente. Podobe so naslikane umetelno in spodbujajo razmišljanje o vrstah živali, razlikovanju spola in njihovi prehrani. Cena kart Črni Peter: 2 evra.
Karte Črni Peter. Foto: Gregor Bolčina
Spomin
Najmlajši otroci imajo radi igre s podobami. Ta igra z izjemnimi podobami odpira večplastnost igre. Same ploščice so nekoliko manjše od kart, kvadratne oblike, in tako na mizi zavzamejo nekaj manj prostora. Med igranjem se lahko mimogrede pogovorimo o vrsti živali in njenem prehranjevanju ter življenjskem okolju. Zelo primerna je za medgeneracijsko povezovanje. Med igranjem utrjujemo spomin, kar je dobrodošlo za najmlajše in starejše. Cena igre Spomin: 2 evra.
Igra Spomin. Foto: Gregor Bolčina
Ravnovesje v naravi
Igra Ravnovesje v naravi sledi trendom razvoja namiznih iger. Nivo igranja je mogoče spremeniti: najmlajši igrajo osnovni nivo, starejši pa si lahko določene pogoje zelo spremenijo in naredijo igro miselno ter taktično bistveno zahtevnejšo. Tako igra ponuja lahkotno preživljanje večera ali pa večji izziv za deževne dni. V naravi so rastline in živali med seboj zelo povezane. Rastline omogočajo hrano rastlinojedom, živali pa rastlinam omogočajo prenos semen na dolge razdalje. Tu so še plenilci, ki lahko plenijo druge živali. Na vse pa delujejo vplivi nežive narave (temperatura, padavine …) in človekovi vplivi.
Igralci se lahko poučijo tudi o pomenu ohranjenosti narave, ker nekatere živali ne morejo preživeti v okolju, ki ga človek spreminja, saj se človeka bojijo. Druge živali se na človeka navadijo in prilagodijo. Pokazatelj ohranjene narave so ravno plenilci, ki so krona prehranskega spleta. V igri so to šakal, medved, ris in volk. Z znanjem o rastlinah in živalih, srečo pri kocki in pravilno izbiro poti mora igralec zbrati vse pogoje za obstoj svojega izbranega plenilca. Cena igre Ravnovesje v naravi: 30 evrov.
Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je zaradi velikega upadanja številčnosti male divjadi letos skupne jesenske love močno omejila. Izvedli so le dva, in sicer enega v okviru sodelovanja s sosednjo LD Vitomarci v Smolincih in drugega v Čagoni zaradi krsta lovskega zelenca. Lovu na fazane so se povsem odpovedali, na vsakem lovu so uplenili le po enega dolgouhca in to je bilo tudi vse. Zvitorepke so se jim na obeh lovih srečno izmuznile.
Pozdrav lovini pri čebelarskem domu. Foto: Marjan Toš
Lov v Čagoni so tamkajšnji revirni lovci pod vodstvom Ivana Ljubeca dobro pripravili in izvedli. Po krajšem lovu, ki je bil bolj sprehod skozi revir, so se zbrali na zadnjem pogonu v Čebelarskem domu v Čagoni, kjer so opravili lovski krst po starem običaju. Na zatožno klop so posadili zelenca Petra Zorka, ki je letos opravil lovski izpit.
Tožilec Matija Matko Hozjan ga je obtožil hudih kaznivih dejanj, med drugim celo hipnotiziranja modre sove. Njegov odvetnik Vlado Steinfelser pa ga je branil in izpostavil Petrovo skrb za naravo in divjad. Na koncu je sodni senat, ko je slišal še izvedensko mnenje psihiatra doc. dr. Ivana Turčina, ki ga je temeljito pregledal, vendarle pretehtal dokaze in ugotovil, da je zelenec vreden članstva v zeleni bratovščini.
Lovski krst zelenca. Foto: Marjan Toš
V imenu boginje Diane, za lovsko čast in poštenje ...
Naložili so mu nekaj kazni, potem pa ga je starešina LD Dobrava Franc Slekovec krstil: »V imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje, v imenu zelene bratovščine puške pravično nošenje in v imenu zbrane lovske družbe LD Dobrava složno življenje«. Mladi lovec, ki ga je bilo pred strogim senatom kar malo strah in je prejel po nekaj zdravilnih »baldrijanovih kapljic«, je za konec obreda prejel lepo spominsko krstno palico, na katero so se mu podpisali vsi udeleženci tega starega običaja, ki ga skrbno negujejo tudi v LD Dobrava. Sledilo je krajše družabno srečanje, z zdravicami novemu polnopravnemu članu (z levo roko seveda), s katerim se konča ta običaj.
Za konec letošnje sezone bo LD Dobrava organizirala le še krajši skupni lov na race mlakarice v Spodnji Senarski, v revirju Dobrava in s tem sezono končala. Izvaja se še lov za izpolnitev letnega načrta odstrela, kot jim je bil določen.
Marjan Toš
Starešina LD Dobrava Franc Slekovec krsti zelenca Petra Zorka. Foto: Jure Toš
Lovske družine obveščamo, da smo že pričeli z dostavo koledarjev LZS 2023 po območnih zvezah.Dostavo opravlja Pošta Slovenije.
Lovske družine boste na območnih zvezah sočasno s koledarji lahko prevzele tudi hologramske nalepke za lovske izkaznice za leto 2023. Knjiga iz zbirke Zlatorogova knjižnica letos ne bo izšla.
Savinjsko-Kozjanska zveza lovskih družin Celje je septembra lani za izjemnega strelca Frančka Gorazda Tirška, člana Lovske družine (LD) Gornji Grad, pripravila sprejem, na katerem je naš paraolimpijec, ki se ponaša kar s tremi olimpijskimi odličji, povabil predstavnike Lovske zveze Slovenije na jago v svojo lovsko družino.
Frančkova partnerka Lea Kočevar (LD Gornji Grad) je predstavnikoma LZS izročila kopiji medalj s paraolimpijskih iger v Tokiu. Foto: arhiv LZS
Franček je seveda držal besed in ob nesebični podpori solovcev iz LD Gornji grad 12. novembra 2022 organiziral lov. Žal na lovu ni mogel sodelovati sam osrednji akter – Franček Gorazd Tiršek,saj je udeležil svetovnega prvenstva v parastrelstvu v Al Ainu.
Lovsko zvezo Slovenije so zastopali podpredsednik dr. Srečko Felix Krope, Miran Zupančič kot član Upravnega odbora in direktor Strokovne službe mag. Božo Zakrajšek. Kljub temu, da lovine ni bilo, je bil lov lep. Lep zato, ker je med udeleženci vladalo pravo lovsko tovariško vzdušje, pa tudi lovišče ni skoparilo s pogledi na jelene, gamse in medveda.
Zadnji pogon je potekal v gostilni Pri Jošku, ki jo upravlja Frančkova mama. Po odlični hrani je Frančkova partnerka in lovska tovarišica Lea Kočevar, ki je tudi članica LD Gornji Grad, predstavnikoma LZS izročila kopiji srebrne in bronaste medalje s paraolimpijskih iger v Tokiu. Predstavnika LZS sta ji za Frančka izročila skromno darilo Lovske zveze Slovenije.
Klub prijateljev lova (KPL) iz Celovca že od same ustanovitve leta 1964 dobro sodeluje z Lovsko zvezo (LZ) Maribor. V okvir odličnega sodelovanja in lovskega prijateljstva sodijo tudi vsakoletna srečanja štajerskih in zamejskih koroških lovcev s skupnim lovom na fazane.
Pozdrav lovini. Foto: Božidar Kunej
Po enoletnem premoru zaradi epidemije covid-19 so se koroški in štajerski lovci vnovič srečali na Martinovo soboto, 12. novembra, v Lovski družini (LD) Polskava. Tam sta jih pozdravila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina LD Polskava Franc Ravnjak. Izrekla sta jim iskreno dobrodošlico in prijetno počutje na Dravskem polju. Srečanja se je udeležilo 14 članov Kluba prijateljev lova pod vodstvom predsednika Janeza Kaiserja in tajnika Jurija Mandla.
Po prijateljskem stisku rok in krajšem pomenku pred lovskim domom LD Polskava so se podali na skupni lov na fazane na zgornjem polskavskem polju. Lov je vzorno vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič. Letos je bila lovcem izredno naklonjena tudi boginja Diana, saj so uplenili kar nekaj fazanov. To je bilo skoraj več kot preveč, so menili koroški lovci, ki so bili z lovom izredno zadovoljni.
Janez Kaiser, predsednik KPL Celovec (levo) in Marjan Gselman, predsednik LZ Maribor (desno): »Naše sodelovanje bomo še okrepili in nadgradili.« Foto: Marjan Toš
Klub prijateljev lova iz Celovca in LZ Maribor napovedala še tesnejše sodelovanje
Po lovu so pripravili zadnji pogon v lovskem domu LD Polskava, kjer so izmenjali mnenja o gospodarjenju in upravljanju z divjadjo v štajerskih in koroških loviščih, v ospredju pa so bila vprašanja o krepitvi medsebojnega sodelovanja. Kot je poudaril Kaiser, sodelovanje ni bilo nikoli ogroženo in se počasi že približuje »Abrahamu«.
Zdajšnje vodstvo kluba si prizadeva, da bi medsebojne stike še utrdili in poglobili, tako na družabnem kot na strokovnem področju. S tem se je strinjal tudi Gselman, ki se je gostom iskreno zahvalil za udeležbo in jih povabil na prihodnje srečanje, ki bo čez leto dni, prav tako na Martinovo soboto. Ta dan je namreč tudi ena od tradicij tega sodelovanja, ki jo nameravajo ohraniti, sta na koncu zadnjega pogona ob slovesu poudarila oba predsednika.
Izpostavila sta še, da so vsakoletna srečanja s skupnim lovom tudi priložnost za spoznavanje sprememb v naravnem okolju, ki se dogajajo v loviščih na obeh straneh Karavank. Hkrati pa pomeni sodelovanje štajerskih in zamejskih koroških lovcev že od vsega začetka tudi uveljavljeno in hvalevredno obliko sodelovanja med matičnim narodom in slovensko manjšino na Koroškem.
Marjan Toš
Lov na fazane je bil zelo uspešen. Foto: Božidar Kunej
Češka lovska zveza je med 9. in 11. novembrom, v sklopu 100-obletnice svojega delovanja, v Pragi organizirala srečanje predstavnikov nacionalnih lovskih organizacij iz Češke, Slovaške, Madžarske, Vojvodine in Slovenije.
Foto: Urša Kmetec
Na dogodku je bilo govora o številnih temah, pomembnih za lovsko skupnost, kot so grajenje pozitivne podobe lovstva in naravovarstva, delo z mladimi, sodelovanje v programu Erasmus+ ter vpis lovstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Povabilu na srečanje v Pragi sta se odzvala tudi zaposlena v Strokovni službi Lovske zveze Slovenije. Gregor Bolčina je predstavil delo z mladimi – slovenski lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z lovstvom in njegovo naravovarstveno vlogo, organiziramo lovske tabore, sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov ter izdajamo plakate in različne publikacije za mlade. Predstavil je tudi primer uspešne slovenske prijave v programu Erasmus+, imenovano Varuhi narave, ki jo je izpeljala Lovska družina Velika Nedelja, v projektu so sodelovali udeleženci iz Srbije, Portugalske, Grčije, Poljske in Slovenije.
Na delavnici o vpisu lovstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in na delavnici o grajenju pozitivne podobe lovstva in naravovarstva je sodelovala Urša Kmetec. Predstavniki nacionalnih lovskih organizacij so predstavili, kakšen je družbeni status lovstva v njihovi državi ter strategije in kampanje, ki jih uporabljajo pri grajenju odnosov z javnostmi. Izmenjali so si izkušnje in dobre prakse ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
Ob zaključku srečanja so nas gostitelji povabili na ogled Narodnega muzeja kmetijstva, v katerem je razstavljena tudi lovska zbirka ter razstava ob 100-letnici delovanja Češke lovske organizacije. Foto: Češka lovska zveza
Bobri na desnem bregu Drave v Mariboru že lep čas niso več redkost, sploh v bližini železniškega mosta, kjer jih že dalj časa spremlja novinar in zgodovinar, lovec ter mestni viničar Stanislav Kocutar. Njihovo navzočnost redno dokumentira in beleži.
Foto: Stanislav Kocutar
5. novembra pa ni mogel verjeti svojim očem, ko je našel ostanke bobrove »pojedine« na levem bregu Drave, tik ob starem mostu, 30 metrov vstran od stare trte, ki raste na Lentu, in katere odgovorni skrbnik je kot mariborski mestni viničar.
Ostanke »pojedine« je brž dokumentiral in se obrnil na Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer mu bo svetoval, kako in kaj prof. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje, ugledni mednarodno priznani strokovnjak, ki znanstveno obvladuje tudi bobra. Kocutar, sicer član zelene bratovščine v LD Kamnica, se je odločil za preventivno zaščito debla stare trte, čeprav je po mnenju poznavalcev malo možnosti, da bi se te najstarejše trte na svetu lotil bober in jo poškodoval.
Ker je previdnost mati modrosti in se nikoli ne ve, kaj se lahko pripeti, preventiva ne bo škodila, je prepričan tudi Boris Leskovic, dolgoletni odgovorni urednik revije Lovec in strokovnjak za glodavce in male zveri. O pojavu bobra na levem bregu Drave je Kocutar takoj obvestil tudi mariborskega župana. Vsekakor zanimiv primer, ki zgovorno potrjuje, da je igra narave res nepredvidljiva. Mesto, kjer je »padla« vrba pod bobrovimi zobmi, je na tik ob pločniku, ki je vedno poln sprehajalcev, saj gre za priljubljeni del starega dela Maribora na Lentu, ob reki Dravi.
Lovska zveza Slovenije novembra in decembra v sodelovanju s projektno skupino LIFE Lynx in Komisijo za lovskočuvajsko službo organizira dopolnilna izobraževanja za lovske čuvaje na območju projekta LIFE Lynx.
Foto: TIlen Hvala
Ena od pomembnih akcij za dolgoročno ohranitev evrazijskega risa za prihodnje generacije v sklopu projekta LIFE Lynx je tudi preprečevanje nezakonitega ubijanja risov in ostalih prostoživečih živali. Ker so lovski čuvaji najpogosteje na terenu in običajno prvi, ki prijavijo sum na nezakonito odvzet osebek prostoživeče živali, bomo v sklopu projektne akcije C.8 za lovske čuvaje organizirali dopolnilna izobraževanja, na katerih bodo pridobili poglobljeno znanje o pravilnih postopkih in ukrepanju v primeru najdbe kadavra prostoživeče živali, za katero obstaja sum, da je bila žrtev nezakonitega dejanja.
Prav tako bodo pridobili znanje s področja zakonodaje na področju nezakonitega lova in nezakonitega ravnanja z zavarovanimi prostoživečimi živalmi in se seznanili o korektnem sodelovanju lovskih čuvajev, lovske inšpekcije in policije. Predstavljeni bodo tudi pretekli primeri nezakonitih odvzemov prostoživečih živali in možne izboljšave z učenjem iz preteklih primerov. Predavatelji prihajajo iz Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani, Generalne policijske uprave, Lovske inšpekcije in Lovske zveze Slovenije.
Tovrstna kazniva dejanja so na območjih lovskih družin pomembna tudi za gospodarje in starešine lovskih družin, ker so kot funkcionarji pomembno vključeni v dogajanje znotraj lovišč, zato so na tečaje vabljeni tudi oni.
Predvideni termini tečajev:
• ZLD Gornje Posočje – 8. 11. 2022, ob 17. uri
• ZLD Gorenjske – 9. 11. 2022, ob 18. uri
• Postojnsko-Bistriška ZLD – 15. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Kočevje – 22. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Ljubljana – 23. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Bela Krajina – 30. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Idrija – 6. 12. 2022, ob 18. uri
• Brkinsko-Kraška ZLD – 13. 12. 2022, ob 18. uri
Prijave za lovske čuvaje se bodo vodile preko razpisov v lovsko informacijskem sistemu Lisjak, evidenca prijavljenih starešin in gospodarjev brez opravljenega lovsko-čuvajskega izpita pa se bodo vodile posebej. Prijave so možne na e-naslov: tilen.hvala@lovska-zveza.si. O točnih lokacijah tečajev bodo lovske družine obveščene v vabilu na tečaje.
Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 6. 2022 javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenije. Javna dražba bo potekala 23. novembra 2022, na sedežu Lovske zveze Slovenije, Župančičeva ulica 9, Ljubljana, z začetkom ob 13. uri.
Foto: Vila Zlatorog
Javna dražba se bo vršila kot javna dražba z višanjem cene. Uspel bo dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno. Izklicna cena na javni dražbi je 4.000.000,00 EUR.
Ogled nepremičnin na naslovu Župančičeva ulica 9, Ljubljana zaradi preveritve in seznanitve s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin je možen v času od 14. do 16. novembra 2022, vsak dan od 9. do 12. ure, v terminih, dogovorjenih po predhodnem dogovoru z organizatorjem. Po ogledu nepremičnin oseba pisno potrdi, da je bila seznanjena s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin. Potrdilo izda organizator.
Prijavitelji morajo najkasneje 21. novembra 2022, do 24. ure, vplačati varščino, ki znaša 10 % izklicne cene, na TRR prodajalca Lovske zveze Slovenije št.: SI56 SI56 0201 0001 5687 097 pri NLB d.d., z navedbo »plačilo varščine – javna dražba za nepremičnine Vila Zlatorog«.
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.
Lovska zveza Slovenija in Zveza lovskih družin Prlekije sta 4. novembra v Radencih pripravili 7. Dobrodelni ples, ki je bil, tako kot vsa leta poprej, poleg prijetnega druženja, namenjen zbiranju sredstev za Zeleni sklad LZS.
Foto: Andrej Miklavčič
7. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije v hotelu Radin se je udeležilo kar 260 udeležencev, ki so se tudi tokrat izkazali, saj so z dobrodelno dražbo zbrali 8.708 evrov. Z donacijami podjetij pa je bilo za Zeleni sklad, po trenutnih podatkih, zbranih že več kot 2.000 evrov.
Začetek 7. Dobrodelnega plesa so slavnostno oznanili Križevski rogisti. Večer so popestrili še Tamburaško društvo Apače in Pevsko društvo prekmurskih lovcev, ansambel Opoj pa je poskrbel za dobro plesno vzdušje.
Udeležence plesa so pozdravili izvršna direktorica Zdravilišča Radenci Vesna Maučec ter župana občine Radenci Roman Leljak in občine Apače dr. Andrej Steyer. Nagovorila sta jih še podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc in predsednik Zveze lovskih družin Prlekije Milan Kolarič.
Predsednik organizacijskega odbora Dobrodelnega plesa in predsednik Zelenega sklada Ivan Malešič je predstavil delovanje Zelenega sklada in se zahvalil vsem, ki so prispevali umetniška dela in različne dražbene predmete. Zahvalil se je tudi lovskim družinam, ki so prispevala lovska doživetja: Lovski družini Kostanjevica na Krki, Lovski družini Apače, Lovski družini Gornja Radgona, Lovski družina Radenci, Lovski družini Negova, Lovski družini Videm ob Ščavnici, Lovski družini Križevci pri Ljutomeru, Lovski družini Mala Nedelja, Lovski družini Ljutomer, Lovski družini Raka in Lovski družini Prosenjakovci.
Za prispevke se je zahvalil sponzorjem: Eles, d.o.o., Gorenjska gradbena družba, d.d., Inox Center, d.o.o., Plamtex INT, d.o.o., Evrografis, d.o.o., Lipa-les, d.o.o., Prevent&Deloza, d.o.o., Puškarstvo Skobir, Arex d.o.o., Prendis d.o.o., Hamex, d.o.o., AT-Primožič Kranj, d.o.o., Orbis print, d.o.o., Mizarstvo Novak, d.o.o., Strojništvo Holc, d.o.o. ter Prašičeriji Pintarič Belak, Prašičeriji Bauman, Družinskemu posestvu Makovec, Kmetiji Furlan, Vinogradniški kmetiji Jamšek, Vinski kleti Prus, Vinogradništvu Kolarič ter Javnemu zavodu Triglavski narodni park.
7. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije, Radenci. Foto: Andrej Miklavčič
Oktobrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled je na voljo na naši spletni strani in na našem Youtube kanalu.
Oktobrska oddaja je v celoti posvečena 48. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo v okviru septembrskega Praznika lovske kulture in lovskega strelstva na Pragerskem. Vabljeni k ogledu!
3. novembra goduje lovski zavetnik sv. Hubert, ki velja tudi med slovenskimi lovci za zavetnika in s Hubertovimi mašami se ga posebej časti.
Foto: Spreobrnitev sv. Huberta, Wilhelm Rauber*
Sveti Hubert je tudi zavetnik matematikov, optikov in kovinarjev, do 20. stoletja pa so se obračali nanj tudi pri zdravljenju stekline s pomočjo tradicionalnega Hubertovega ključa. Hubert je bil splošno čaščen v srednjem veku. Ikonografija njegove zgodbe je tesno prepletena z zgodbo svetega Evstahija.
Hubert se je rodil leta 656 ali 658 verjetno v Toulousu, umrl pa leta 727 blizu današnjega Bruslja. Bil je plemenitega rodu, a se mu je življenje popolnoma spremenilo po ženini smrti. Posvetil se je oznanjevanju evangelija, postal je škof v Liegu in je znan kot apostol Ardenov. Kot škof je zelo dejavno širil evangelij med pogani, vse škofovske dohodke pa je običajno razdelil med reveže.
Njegova žena je pri porodu sina umrla, zato se je Hubert umaknil iz dvora v gozdove Ardenov in se popolnoma predal lovu. Toda velika duhovna preobrazba je že bila na vidiku. Zjutraj na veliki petek, ko so se verniki gnetli po cerkvah, se je Hubert podal ven na lov. Ko je zalezoval velikega jelena, se je žival obrnila in Hubert je od začudenja obstal kakor vkopan, ko je med rogovi zapazi križ in zaslišal glas: “Hubert, če se ne spreobrneš h Gospodu in si prizadevaš za sveto življenje, boš hitro pristal v peklu.” Hubert je razjahal, se vrgel na tla in rekel: “Gospod, kaj bi želel, da ukrenem?” Dobil je odgovor: “Pojdi in najdi Lamberta in on te bo poučil.” Ta zgodba o jelenu se najprej pojavi v eni od kasnejših legendarnih hagiografij (Bibliotheca hagiographica latina) in je bila prevzeta po zgodbi svetega Evstahija. Prvič je bila pripisana svetemu Hubertu v 15. stoletju.
Njegov god je 3. november, ki je verjetno datum prenosa relikvij v Amdain. Sveti Hubert je bil zelo čaščen v srednjem veku in zaradi njegovega plemiškega porekla se je nekaj vojaških redov poimenovalo po njem: bavarski, češki in red kölnskega nadškofa. Sveti Hubert je zavetnik lokostrelcev, gozdarjev, lovcev, kovinarjev, talilcev, Lièga in Saint Lamberga v Belgiji. Skupaj s svetim Kvirinom, svetim Korelijem in svetim Antonom Puščavnikom je bil v Porenju čaščen kot eden izmed štirih svetih maršalov (Vier Marschälle Gottes). Leta 1444 je bil ustanovljen tudi Red svetega Huberta, ki ga je ustanovil Gerhard V. iz Jülicha in Berga.
Pripravil:dr. Marjan Toš
*(Wilhelm Räuber – Eduard Engels: Hausbuch deutscher Kunst; Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart und Berlin 1913; self scanned from book)
V kinodvorani v Kobaridu je bila 20. oktobra premiera filma »Čudovita narava Slovenije«. Avtor Silvo Jelinčič – Pančo je sedem let snemal utrinke, ki jih je strnil v čudovit film.
Direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, avtor filma Silvo Jelinčič – Pančo, avtorjeva soproga in podpornica, avtorjev brat Ivo Jelinčič in Gregor Bolčina. Foto: Gorazd Černuta
Težko je prešteti ure, nemogoče je prešteti korake, ki jih je v svojem entuziazmu porabil avtor, da je uspel v objektiv kamere ujeti prizore, ki jih večina ljudi ne doživi nikoli. Posnetke, dostojne profesionalnih snemalcev, je uspel združiti v harmonično predstavitev prečudovite narave Posočja.
Silvo je že dobrih 52 let zvest svoji Lovski družini Kobarid. Poznamo ga tudi kot soavtorja filmov Evropska srna (2011) ter Garjavost pri gamsu in kozorogu (2012), ki je nastal pod okriljem osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči za Komisijo za izobraževanje Lovske zveze Slovenije.
Silvu želimo zdravja, da bo za nas ujel še prenekateri utrinek v naravi in nam ga predstavil v naslednjem filmu.
Pri organizaciji premiere filma je pomagala Lovska zveza Gornje Posočje.
Gregor Bolčina
Premiera filma Čudovita narava Slovenije. Fotografije: Gorazd Černuta
Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 22. oktobra na lokaciji športnega letališča Prilozje pri Metliki organizirala simulacijsko vajo afriške prašičje kuge (APK). Vabilo je bilo poslano tudi na Lovsko zvezo Slovenije, ki sta jo na vaji zastopala mag. Božo Zakrajšek in Gregor Bolčina.
Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete in mag. Božo Zakrajšek iz LZS pri ogledu kadavra divjega prašiča. Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza je bila lani prisotna na »suhi« simulacijski vaji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams, kjer je šlo za teoretičen prikaz usposobljenosti posameznih organizacij pri izbruhu APK pri divjih prašičih, letos pa za praktičen prikaz določenih aktivnosti na terenu. Organizator je poleg Zveze lovskih družin (ZLD) Bela Krajina in lovcev z že opravljenim usposabljanjem za iskalce poginulih divjih prašičev, ki so kasneje sodelovali pri aktivnem iskanju divjih prašičev v gozdu, povabil tudi predstavnike Zavoda za gozdove Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, civilno zaščito in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter številne druge udeležence, med drugim tudi tudi uradne veterinarje iz vseh območnih enot UVHVVR V Sloveniji.
Na prizorišču je bil postavljen šotor, kjer smo povabljeni poslušali pozdravni govor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka. Sledila je predstavitev vaje in njen namen, ki ga je pripravila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR ter predavanje Jedrt M. Wernig iz Sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR o afriški prašičji kugi pri divjih prašičih oziroma situaciji glede APK pri nas in po svetu.
Podrobno je bil predstavljen Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vezano na postavitev suma in potrditev bolezni ter aktivacijo strokovne skupine in Državno središče za nadzor bolezni ter določitev območja in ukrepov. Nato je mag. Ivan Ambrožič iz Sektorja za hrano in krmo pri UVHVVR predstavil postavitev, naloge in delovanje ter opremo zbirnega mesta. Pri tem mu je pomagala tudi Špela Vidrih, ki je zastopala NVI, v sklopu katerega deluje tudi Veterinarsko higienska služba.
Predstavnica podjetja Progrips, ki je edino specializirano podjetje v Sloveniji za zaščitno opremo proti APK je predstavila opremo za preprečevanje širjenja APK in visokokakovostni lovski program. Predstavnik naše največje farmacevtske družbe Krka je predstavil biocidni pripravek za razkuževanje Ecocid S. Sledila je še predstavitev praktičnega dela, kjer smo se udeleženci razdelili v skupine in – predstavitev delovnih »postaj«. Nato se je praktični del simulacijske vaje res pričel.
Praktični del je zajemal aktivacijo skupine za iskanje divjih prašičev (največ je bilo naših lovcev iz Bele krajine), biovarnost, odvzem vzorcev, razkuževanje vozil in opreme, prikaz delovanja dezinfekcijske točke in postopek od najdbe poginulega divjega prašiča v gozdu do obvestila NVI o tem in prikaza odvoza kadavra iz gozda, samega vzorčenja pri poginulih divjih prašičih ter prikaza odstranjevanja kadavrov in dezinfekcije udeležencev, opreme in vozil.
Lahko rečem, da je simulacijska vaja izvrstno uspela in lahko tudi pohvalim lovce za aktivno sodelovanje pri iskanju poginulih divjih prašičev v gozdu, ki ga je bilo mogoče vseskozi spremljati v živo na zaslonu računalnika v šotoru. Lovci smo še enkrat več dokazali svoje znanje, pripravljenost in odločnost pri nalogah za preprečevanje in izkoreninjanje APK pri divjih prašičih.
direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, dr. vet. med.
Vse fotografije: Gregor Bolčina
Registracija udeležencev.Pozdravni nagovor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka.Namen in predstavitev vaje – mag. Breda Hrovatin (UVHVVR).APK pri divjih prašičih – Jedrt M. Wernig (UVHVVR).Zbirno mesto – Špela Vidrih (NVI – VHS).Predstavitev opreme – Brigita Vodušek (Progrips).Razkuževanje – Krka.Aktivacija supine za iskanje.Raztovarjanje kadavrov.mag. Ivan Ambrožič (UVHVVR).Odvzem vzorcev – dr. Tomislav Paller.Prikaz območja iskanja in lokacij kadavrov na računalniku.Ogled kadavra divjega prašiča – dr. Gorazd Vengušt in mag. Božo Zakrajšek.Prikaz razkuževanja obutve.Odhod veterinarsko higienske službe po najdene kadavre.Raztovarjanje kadavrov.Vrnitev ekipe za iskanje.Pranje in razkuževanje.Pranje in razkuževanje.Razkuževanje.Nalaganje kadavrov v tovornjak.Razkuževanje z razkuževalnim lokom.
Zveza Lovskih družin (ZLD) Prekmurje pod vodstvom predsednika dr. Arpada Köveša je 21. oktobra v gledališki dvorani Park v Murski Soboti pripravila slovesnost ob visokem jubileju organiziranega lovstva na levem bregu Mure.
Foto: Marjan Gselman
Poleg članov zelene bratovščine ter njihovih lovskih tovarišev iz sosednje Madžarske so jo z obiskom počastili tudi mnogi prekmurski župani in poslanci Državnega zbora iz dežele štorkelj, kot radi poimenujemo naše lepo Prekmurje. Slovesnost je bila skrbno pripravljena in na visokem nivoju. Prekmurski lovci so vnovič dokazali, da so trdni člen v verigi slovenske lovske organizacije, in da globoko spoštujejo svoje zgodovinske korenine.
100 let organiziranega lovstva v Prekmurju in 50 let delovanja Prekmurskih rogistov
Prireditev je domiselno povezoval in vodil Edvard Jakšič, vse udeležence pa je pozdravil predsednik ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš. Njegove izbrane besede so sicer zvenele praznično, a sporočilno odmevno, saj je med drugim povedal, da »so obletnice lepi spomini na začetke delovanja, a da vendarle živimo v času hitro se spreminjajočih družbenih sprememb, na osnovi česar se stalno porajajo ideje o preoblikovanju po naši oceni dobro urejenega lovstva, kar nam zavidajo tudi v tujini. Ne zavračamo pozitivnih sprememb, saj je treba iti v korak s časom, vendar so med njimi tudi ideje, ki so za nas dostikrat nesprejemljive. V tem oziru ima območna zveza v navezi z našo krovno lovsko organizacijo, Lovsko zvezo Slovenije, pomembno nalogo, da zagovarja interese lovstva.«
Köveš je omenil prostovoljno delo slovenskih lovcev, ki je prav tako odlika lovcev v Prekmurju, saj izvajajo mnoge naloge in aktivnosti, ki so povezane s poslanstvom lovstva, a imajo tudi širši družbeni pomen. Ni pozabil poudariti, da prekmurski lovci dobro sodelujejo z državnimi organi in ustanovami, z lokalnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami in ustanovami, ko gre za vprašanja lovstva, varstva narave, rabe okolja, kulture in izobraževanja.
Foto: Marjan Toš
O bogati lovski tradiciji, o lovskem tovarištvu in prizadevanjih za ohranitev temeljnih vrednot slovenskega lovstva, je v kratkem pozdravnem nagovoru spregovoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Omenil je nekatera odprta vprašanja in opozoril, da je lovska organizacija odgovorni dejavnik na področju aktivnega varstva narave in divjadi, in da bodo temu primerne tudi pričakovane in napovedane spremembe ali dopolnitve lovske zakonodaje.
»V zadnjih nekaj letih smo na področju lovstva dosegli več vsebinskih sprememb, na katere se moramo še sami navaditi. Pri tem pa ne smemo pozabiti naše lovske etike, ki je ne glede na spremembe poglavitni ključ pri razvoju in poslanstvu lovstva«, je med drugim dejal mag. Bradač in dodal, da smo slovenski lovci lahko uspešni »samo združeni in enotni«.
V duhu tega sporočila je nastopil tudi slavnostni govornik, lovec in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Izpostavil je lovsko tradicijo, lovsko etiko in kulturo, običaje in lovsko tovarištvo, ki druži in povezuje slovenske lovce. »Kljub temu, da je možnosti za preživljanje prostega časa vse manj, smo lahko veseli, da v lovske vrste prihajajo mlajši ljudje in še bolj veseli, da imamo med nami tudi lovske tovarišice«, je slikovito dejal slavnostni govornik.
Po njegovih besedah je lovska tradicija na slovenskih tleh del dediščine, zato slovenskih lovcev in lovske organizacije ne morejo zamajati nobene politične spremembe. »Politični sistemi in politiki se menjavajo, slovenski lovci pa ostajamo. Zvesti smo zeleni barvi, našemu lovskemu kroju in privrženi načelom plemenitega delovanja v korist varovanja narave in divjadi«, je še izpostavil Kovšca. Lovcem iz Prekmurja je čestital ob stoletnem jubileju in temu voščilo dodal še čestitko prekmurskim rogistom ob njihovem »Abrahamu«.
Edini še živeči ustanovni član Prekmurskih rogistov Anton Vidonja. Foto: Marjan Toš
Društvo Prekmurski rogisti vodi predsednik Rudi Slogovič. Ob jubileju so posej pozdravili edinega še živečega ustanovnega člana Antona Vidonjo. Prekmurski rogisti so bili, so in bodo ostali veliki ambasadorji slovenske lovske kulture in to so potrdili tudi z nastopom na slovesnosti ob zlatem jubileju skupine, ki jo je vidno zaznamoval legendarni prof. Jože Grlec.
V bogatem, lovsko in rahlo prekmursko obarvanem kulturnem programu so nastopili Prekmurski rogisti pod umetniškim vodstvom prof. Staneta Peterke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev in mlada glasbena skupina Ethnotrip – »FALAJČEK«, ki je pričarala delček prekmurske glasbene dediščine in z nežnim prekmurskim melosom »pobožala« srca obiskovalcev.
Ob jubileju je ZLD Prekmurje iz rok predsednika slovenskih lovcev mag. Bradača prejela plaketo LZS ter veliko čestitk, daril in spominskih plaket mnogih slovenskih območnih lovskih zvez. Lepo prireditev so sklenili s prijetnim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. Ob jubileju so izdali tudi spominski zbornik in značko. Prekmurski lovski praznik, vreden vsega spoštovanja.
Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.
Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec
Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.
Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.
Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.
Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji ocenil, da so večino letošnjega obsežnega programa že izpolnili. Ostajajo jim še manjše obveznosti na področju izobraževanja in zaključna dela na projektu sodobne ekološke učilnice, ki jo urejajo v okviru obsežnega projekta “Zelena eko točkaŠtajerske“.
Predsednik Marjan Gselman (levo) podeljuje spominsko darilo strokovnemu tajniku Božidarju Kuneju. Foto: D. Muršec
Kot je povedal predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, jo je finančno podprlo veliko lokalnih skupnosti, saj je namenjena ekološkemu osveščanju in okoljski vzgoji mladine, predšolskih in šolskih otrok. Z nekaterimi občinami se za podporo še dogovarjajo. Upravni odbor LZ Maribor se je zahvalil vsem sodelavcem projekta Praznik lovske kulture, ki je potekal sočasno z Dnevi lovskega strelstva na Pragerskem.
Govora je bilo tudi o aktualnih temah, med drugim o spremembah in dopolnitvah Pravil Lovske zveze Slovenije in posledično tudi Pravil LZ Maribor. Dotaknili so se nekaterih odprtih vprašanj glede vodenja disciplinskih postopkov v lovskih družinah in se seznanili z novimi obveznostmi s področja veterinarsko-higienskih predpisov ravnanja z uplenjeno divjadjo v skladu z najnovejšimi navodili Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Upravni odbor je sklenil, da bo letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova Celovec potekalo 12. novembra v Lovski družini Polskava. Tam bodo za koroške zamejske lovce pripravili krajši skupni lov na fazane in prijateljsko lovsko srečanje.
Po seji Upravnega odbora pa je predsednik LZ Maribor podelil spominsko darilo strokovnemu tajniku zveze Božidarju Kuneju ob njegovem »malem Abrahamu«.
Konec oktobra se zaključi javni natečaj za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko za leto 2022, ki ga je v začetku leta razpisal Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije.
Foto: Barbara Ložar
Kakšna besedila so primerna za natečaj?
Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.
Najboljša besedila bodo nagrajena
Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.
Natečaj je anonimen
Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo do konca oktobra pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2022), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Podrobneje o pogojih razpisa lahko preberete v januarski številki Lovca (stran 30) ali TUKAJ.
V okviru projekta LIFE Lynx je pred kratkim izšla nova, spletna izdaja knjižice “Po sledeh risinje Male”, ki dopolnjuje Risovo pot, ki se začne in konča v bližini Koče pri Jelenovem studencu, jugozahodno od Kočevja.
Foto: naslovnica knjižice Po sledeh risinje Male
Otroci se s pomočjo knjižice lahko odpravijo na prav posebno dogodivščino z risinjo Malo in raziskovalko Uršo. Skupaj bodo opazovali gozd, spoznali sledi različnih živali in kotičke, kjer ris rad hodi ali počiva. Izvedeli bodo, kako poteka delo raziskovalcev, kakšne težave pestijo pestijo rise in kako jim lahko pomagamo.
Knjižica je v celoti dostopna tudi na naši spletni strani, v zavihku ‘druge publikacije’ oziroma TUKAJ.
Lovska zveza Slovenije in Zveza lovskih družin Prlekije vas vljudno vabita na 7. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije, ki bo v petek, 4. novembra 2022, ob 19. uri, v hotelu Radin, v Radencih.
Foto: Štefan Vesel
Za plesno vzdušje bo skrbel Ansambel Opoj, za okusno večerjo pa restavracija hotela Radin. Poleg prijetnega druženja bo dogodek tudi tokrat namenjen zbiranju sredstev za Zeleni sklad LZS, s katerim zagotavljamo solidarnostno pomoč lovkam in lovcem ter njihovim svojcem v izrednih življenjskih situacijah.
Cena vstopnice je 30 evrov. Naročila vstopnic sprejemamo najkasneje do 30. oktobra 2022 na e-naslov: ursa.kmetec@lovska-zveza.si. Znesek za naročene vstopnice, sponzorska ali donatorska sredstva za Zeleni sklad LZS sprejemamo na TR LZS SI56 0201 0001 5687 097 (NLB, d.d.), s pripisom Donacija za Zeleni sklad LZS.
Na svidenje na dobrodelnem plesu in lovski zdravo!
Kulturno društvo Lovski pevski zbor (KD LPZ) Zlatorog Vipava je svojo 45. obletnico delovanja obeležilo s slavnostnim koncertom 8. oktobra v Gočah pri Vipavi.
Foto: Aleš Klemenc
Na dogodku so nastopili skupaj z Moškim pevskim zborom Matije Vertovca in Rogisti Brkinsko-Kraške Zveze lovskih družin. Z njimi je nastopila sopranistka in solo pevka, sicer hčerka enega izmed pevcev, Beti Bratina.
Jubilejnega dogodka se je udeležil tudi župan Občine Vipava Goran Kodelja. Pevcem so bile podeljene bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Franjo Slejko, član in soustanovitelj Lovskega pevskega zbora Zlatorog Vipava, pa je za 45-letno udejstvovanje v pevski kulturi prejel častno Gallusovo značko.
Lovska zveza Slovenije je Lovskemu pevskemu zboru Zlatorog Vipava za izjemne zasluge pri uveljavljanju lovske kulture na regionalnem in medregionalnem nivoju in za prispevek na umetniško- ustvarjalnemu ter vzgojno-izobraževalnemu področju lovske kulture podelila plaketo za lovsko kulturo II. stopnje.
mag. Aleš Klemenc
Baritonist Albin Bratina in sopranistka Beti Bratina. Foto: Aleš Klemenc
Lovsko-kinološko društvo (LKD) Maribor, ki ga vodi Zdravko Brezovšek, uspešen kinolog, lovec in lovski funkcionar iz Šmartnega na Pohorju, ima lepo urejen poligon za šolanje psov na Zg. Polskavi.
Vodja male pasje šole Marjan Gselman je z delom vodnikov zelo zadovoljen. Foto: arhiv LKD Maribor
Tam med drugim več kot uspešno izvajajo mnoge kinološke prireditve in tudi šolanje ter vzgojo psov. Poleg tega poteka v okviru LKD Maribor na vadbenem poligonu nedaleč od mariborskega azila za živali na Teznem tudi »mala pasja šola«, ki jo vodi Marjan Gselman, kinolog in predsednik Lovske zveze Maribor. Poligon je v lasti člana KD Poetovio Dušana Travnikarja, sicer člana Lovske družine Duplek. Prvi rezultati in strokovne analize kažejo, da se je ta oblika začetnega usposabljanja psov in njihovih vodnikov lepo prijela in postala vse bolj zanimiva.
Prva generacija udeležencev male pasje šole je delala po posebnem programu, ki je vseboval šolanje psov teoretično in praktično. “Vse vaje so bile tečajnikom prikazane s preizkušenim psom. Inštruktorja sta tečajnikom dala vse napotke za pravilno šolanje psov, prav tako sta bila na voljo za vprašanja o njihovem šolanju in skrbi za pse nasploh. Na tečaju je vladalo dobro kinološko in prijateljsko vzdušje,” je povedal Marjan Gselman.
Gselman ocenjuje, da je bilo šolanje dobro in je potekalo v skladu z načrtom, tako da so vodniki pridobili dovolj uporabnih in koristnih informacij za šolanje psa. Zaradi številčnosti so se tečajniki razvrstili dve skupini: prva je izvajala vaje po programu VP-1, druga pa vaje po programu VP-2. Za skupino VP-1 se je prijavilo 18 vodnikov s svojimi psi, za skupino VP-2 pa 14 vodnikov s svojimi psi. Na koncu so opravljali še preizkus znanja.
Lovska zveza Slovenije (LZS) je tudi letos pripravila Javni nagradni natečaj za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2023. Razpisni pogoji so bili objavljeni v reviji Lovec (4/2022).
Izbrane fotografije za koledar LZS 2022
Na LZS smo v okviru natečaja prejeli 158 fotografij 21 različnih avtorjev. Komisija za izbor najboljših fotografij Javnega nagradnega natečaja za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2023 v sestavi doc. dr. Srečko Felix Krope, Igor Pičulin in Urša Kmetec je opravila izbor najboljših fotografij nagradnega natečaja skladno z razpisnimi pogoji.
Na natečaj so svoje fotografije poslali Nejc Komlanc, Tadej Klemenšek, Urška Štempihar, Miha Robar, Marcello Notersberg, Marjan Toš, Andrej Tomažin, Oton Naglost, Matej Podrekar, Adam Logar, Gabrijel Mihevc, Andrej Levar, Janez Papež, Alen Ploj, Gregor Vrabič, Žan Obreza, Urban Košir, Natalija Pišec, Miha Žnidaršič, Ajda Steiner in Urša Lavrič.
Osnovni izbor fotografij je opravil Igor Pičulin, ki je ocenil tehnično kakovost fotografij in možnost izreza. Komisija je nato na dopisni seji, ki je potekala med 14. 7. in 24. 7. 2022, izbrala 13 fotografij, in sicer fotografijo za naslovno stran koledarja in 12 najustreznejših fotografij prostoživečih živali, ki jih je uvrstila v koledar LZS za prihodnje leto.
Za naslovnico koledarja LZS za leto 2023 je komisija izbrala fotografijo lisice, katere avtor je Elo Mihevc, za koledarski del pa so bile izbrane naslednje fotografije (po mesecih): divja mačka Otona Naglosta, gams Tadeja Klemenška, poljski zajec Otona Naglosta, divji petelin Mateja Podrekarja, srnjak Otona Naglosta, rjavi medved Ela Mihevca, šakal Andreja Tomažina, jazbec Ela Mihevca, navadni jelen Mihe Žnidaršiča, mala podlasica Mihe Robarja, belka Mateja Podrekarja in divji prašič Andreja Tomažina.
Komisija je 1. nagrado v višini 500 evrov podelila Elu Mihevcu za fotografijo lisice, 2. nagrado (300 evrov) je prejel Matej Podrekar za fotografijo divjega petelina, 3. nagrado v višini 200 evrov pa si je po izboru komisije zaslužil Miha Robar za fotografijo male podlasice. Preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Avtorjem izbranih fotografij čestitamo, vsem pošiljateljem pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na natečaju.
Na spletni strani World Animal Day piše, da se je svetovni dan živali začel leta 1931 na shodu ekologov v Firencah, z namenom opozoriti na zaskrbljujoči položaj ogroženih živalskih vrst. Sčasoma je svetovni dan živali zaobjel vse živalske vrste, njegovo obeleževanje pa se je razširilo po vsem svetu.
To je brezhibna, tudi enciklopedična razlaga, lovcem pa je manj znano, da je v simboličnem pogledu k razglasitvi svetovnega dneva živali pripomogel tudi njihov svetnik, ki ni bil nihče drug kot sv. Frančišek Asiški.
Sveti Frančišek Asiški je bil tudi svetnik živali
Morda najkrajše o njem zgolj v tem kontekstu. Mladi lovci ne vedo, da je prav on svetnik živali, ne pa zavetnik ali zaščitnik lovcev, kot nekateri poskušajo napačno zavajati. Naš zavetnik, ali po domače »lovski patron« je seveda sv. Hubert, ki goduje 3. novembra. O tem ni nobenih dvomov. Poznavanje vloge sv. Frančiška v kontekstu modernega naravovarstvenega pogleda na funkcijo in pomen sodobnega lovstva, nam ne more škodovati.
Sv. Frančišek Asiški je italijanski svetnik, ki je bil ustanovitelj frančiškanskega reda, sester klaris in tretjega posvetnega reda v okviru svojega pastoralnega delovanja za katoliško Cerkev. Sv. Frančišku ni bila pomembna samo ljubezen do ljudi, ampak tudi skrb za živali. »To so moji bratje in sestre,« je govoril in se z največjim veseljem pogovarjal z njimi. Tako so ga videli na obali morja, kako se pogovarja z ribami ali na vrhu hriba, kako kramlja s pticami. Svojo ljubezen do narave in do vsega stvarstva je Frančišek malo pred smrtjo, skoraj že popolnoma slep, zapisal v svoji »Sončni pesmi«, ki še danes seže ljudem v srce. Jo slovenski lovci poznamo?
Na njegov godovni dan njegovi nasledniki, manjši bratje, blagoslavljajo živali in rastline in s tem sporočajo, da »smo vsi dragoceni v Božjih očeh, saj je skrb za živali in okolico nekaj, k čemur je poklican vsak kristjan«. Skrb za živo naravo pa seveda ni naloga zgolj kristjanov, pač pa vseh nas, ki smo odgovorni (lovci še posebej) za njeno ohranitev za bodoče rodove. V dar smo jo namreč dobili od naših vnukov.
In še za konec: zelo znana je legenda, kako je sveti Frančišek spreobrnil volka, ki je ogrožal mesto Gubbio, ki leži v delu italijanske pokrajine Perugia v Umbriji. Zver, ki je imela na vesti ljudi in živino, je Frančišek izsledil v naravi, jo pokrižal in rekel: “Pridi k meni, brat volk! Ukazujem ti v Kristusovem imenu, da nikoli več ne zagrešiš hudobije ne meni ne komurkoli drugemu.” Volk se je zaobljubil, da se bo spreobrnil, saj je to potrdil s taco, ki jo je potisnil v ponujeno roko svetniku. To je seveda legenda, a v vsaki legendi je (lahko) tudi kanček resnice, katero si pač razlagamo (in sprejemamo ali ne) vsak po svoje.
Zapis bo še najbolj koristil mladim lovcem, ki tega ozadja ne poznajo … upam, da jim ne bo odveč?
Lovska zveza Slovenije vas v četrtek, 6. oktobra, ob 18. uri, vabi v Zlatorogovo galerijo na odprtje razstave »Narava, divjad, lovstvo«. Goste bosta pozdravila predsednik LZS mag. Lado Bradač in predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc, za kulturno popestritev bodo poskrbeli Rogisti LD Trdinov vrh in Brane Praznik.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je poleti izvedla že peti likovni tabor, tokrat na temo “narava, divjad, lovstvo”. Tabora se je udeležilo 38 ustvarjalcev, ki so likovna dela izvedli kot olje na platnu, akril na platnu in slikarskem papirju, kar so kasneje poširali na trdo podlago, ustvarjali pa so tudi akvarele in perorisbe. Nekaj del bodo avtorji namenili za dražbo na dobrodelnem plesu Lovske zveze Slovenije.
Razstava bo na ogled do konca oktobra, od ponedeljka do četrtka, med 9. in 13. uro.
Po dvomesečnem premoru si lahko ogledate novo, septembrsko oddajo Dober pogled. Dosegljiva je na naši strani in na našem YouTube kanalu.
V novi oddaji o lovstvu si lahko ogledate prispevek o Dnevih lovskega strelstva in lovske kulture na Pragerskem in o pomoči helikopterja Slovenske vojske pri prevozu materiala za obnovo lovske koče Dobrenščica. Ustvarjalci oddaje so se udeležili tudi praznovanja 20-letnice Koroške lovske zveze na Muti, za konec pa so predstavili še Slovenski lovski kvintet.
V lovskem informacijskem sistemu Lisjak sta za prijave odprti dve izobraževanji za lovske čuvaje.
Foto: Gregor Bolčina
Predavanja v Ljubljani se bodo začela 11. oktobra in končala 11. novembra. Potekala bodo na Gimnaziji Šentvid (Prušnikova ulica 98, Ljubljana) ob torkih (1600 – 2000) in sobotah (800 – 1200). Izjema je sreda 9. novembra. V tednu krompirjevih počitnic (od 1. do 6. novembra) predavanj ne bo.
Predavanja v Postojni se bodo začela 12. oktobra in končala 4. novembra. Potekala bodo v prostorih Podjetniškega inkubatorja, na Velikem otoku 44B pri Postojni (1,5 kilometra naprej od ) ob sredah (1600 – 2000) in sobotah (800 – 1200).
Dva do štiri tedne po zaključku predavanj bodo izpiti pred izpitno komisijo, ki jo je imenoval minister.
Tečaj je plačljiv. Predvideni stroški so 200 do 300€ + DDV.
predmet
št. ur
Priprava in ocenjevanje trofej
2
Uporaba javno dostopnih evidenc: GERK, Lisjak…
2
Veterinarska zakonodaja
2
Uporaba lovskih psov
2
Vodenje izdelave lovskih objektov in biotehnična dela
3
Ukrepi za preprečevanje škod na divjadi
1
Pooblastila lovskega čuvaja in lik lovskega čuvaja
1
Varno ravnanje z orožjem
2
Gospodarjenje z divjadjo – načrtovanje
5
Ocenjevanje škod na in po divjadi gospodarjenje z divjadjo kot sestavni del gospodarjenja z gozdnim prostorom.** kmetijstvo in krajina
6
Naravovarstvena zakonodaja – poznavanje mednarodnih predpisov – konvencij in strateških dokumentov s tega področja
2
Osnovni postopki ZUP
1
Izvajanje skupnih lovov in varnost pri lovu
4
Osnovne biološke in ekološke značilnosti glavnih vrst divjadi
2
Lovska kultura in lovski običaji
2
Odnosi z javnostmi
1
Mentorstvo
2
Osnovne o preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni pri divjadi
2
Ocenjevanje zdravstvenega stanja in izredni odstrel, ravnanje s poginulo divjadjo, jemanje vzorcev bioloških materialov
Nesreč z lovskim orožjem je v Sloveniji relativno malo, seveda pa je vsaka, ki se zgodi, preveč. Zato poskrbimo za varno izvajanje jesenskih skupnih lovov, za red in disciplino na lovu in za upoštevanje vseh načel in ukrepov varnega ravnanja z orožjem.
Foto: Andrej Miklavčič
Za izvedbo skupinskih lovov je odgovoren lovovodja, ki lov pripravi in izvede. Vsi udeleženci skupinskega lova moramo upoštevati navodila lovovodje, saj se v nasprotnem primeru lahko lov izkaže za neuspešen in celo nevaren. Zaradi varnosti naj gonjači nosijo signalne telovnike in/ali odsevne trakove na klobukih, tako da so dobro vidni tudi na daljše razdalje.
Eden drugega, pa brez zamer, opozarjajmo na nepravilnosti. Opozoril ni nikoli preveč! Ne pozabimo, da se nesreče lahko zgodijo ne le na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi ali doma pri čiščenju in spravljanju orožja. Ob uporabi lovskega orožja se moramo vedno zavedati, da je lahko zgolj trenutek neprevidnosti dovolj, da drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo smrt. Naša dolžnost je skrbeti za dosledno upoštevanje pravil varnega ravnanja z lovskim orožjem.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je poleti izvedla že peto likovno kolonijo, tokrat s tematiko “Narava, divjad, lovstvo”.
Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Likovno kolonijo so izvedli 6. avgusta pri lovskem domu Velika Loka na Primskovem ter v nedeljo, 7. avgusta na “depandansi” Pod Toplerjem v Mačjem dolu, ki je v lasti slikarja Romana Kovačiča. Strokovno vodenje in izobraževanje sta opravila predsednik društva likovnikov Trebnje in slikar Brane Praznik (LD Velika Loka) ter slikar Roman Kovačič (LD Velika Loka).
Na obeh lokacijah je bilo skupno 38 udeležencev, ki so likovna dela na temo “narava, divjad, lovstvo” izvedli kot olje na platnu, akril na platnu in slikarskem papirju, kar so kasneje poširali na trdo podlago, ustvarjali so tudi akvarele in perorisbe.
Ustvarjalci bodo svoja dela predstavili na razstavi v Zlatorogovi galeriji, nekaj del pa bodo avtorji namenili za dražbo na dobrodelnem plesu Lovske zveze Slovenije.
Razvoj populacije medvedov v alpskem prostoru je bila tematika 68. zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki je v slovenščini, nemščini in italijanščini potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu.
Foto: Urša Kmetec
»Rjavi medved je v mnogih državah Evropske unije ogrožen ali izumrl in je v vseh državah strogo zavarovan. V Sloveniji pa njegova številčnost že presega 1.000 osebkov, populacijske gostote so med največjimi na svetu,« je v svojem predavanju na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO), ki je potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu, izpostavil dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete UL: “Populacija medveda v Sloveniji je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Dobro ohranjena populacija medveda je vrednota; deljena raba prostora z medvedi ljudem prinaša mnoge nematerialne in materialne dobrine, vendar tudi težave, konflikte in izzive pri upravljanju.”
Jerina je pojasnil, da je (bil) v Sloveniji medved tradicionalno cenjena lovna vrsta in se ga je tako tudi upravljalo. Stroga zakonska zaščita pa v splošnem prepoveduje vsako ubijanje zavarovanih vrst, čeprav je načrtovana regulacija vrst, ki povzročajo konflikte z ljudmi, lahko učinkovito, racionalno in kdaj tudi edino možno sredstvo prilagajanja gostot teh vrst družbeni nosilni zmogljivosti. “Zadnjih 15 let se je v Sloveniji izvajalo vrsto aktivnosti za zmanjševanje konfliktov z medvedom, kljub temu pa se je njihovo število večinoma povečevalo,” je opozoril Jerina.
Dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete UL je udeležencem zasedanja iz Avstrije, Italije in Slovenije predstavil slovenske raziskave o številčnosti in prostorski razširjenosti dinarskih medvedov s sodobnimi molekularnimi orodji. »Na ravni države smo vzpostavili genetski monitoring medvedov. Leta 2007 smo ocenili, da je v Sloveniji 434 medvedov. Njihova številčnost je do leta 2015, ko smo ponovili študijo, zrastla za okoli 41 odstotkov. Populacija se je nekoliko tudi prostorsko razširila proti Alpam, kjer pa avtocesta Ljubljana – Koper še vedno predstavlja precejšnjo oviro,« je povzel Skrbinšek in dodal, da se naslednja ocena številčnosti načrtuje v letu 2023.
»Pri informacijski in izobraževalni dejavnosti lahko lovci odigrajo pomembno vlogo – z monitoringom in raziskavami. Slovenski lovci aktivno sodelujejo z ustanovami in so zanesljivi partnerji akademskega sveta, varstva okolja in gozdnega gospodarstva ter odgovorno ravnajo z medvedom, v Italiji smo bolj zadržani in neusklajeni, v Avstriji pa v glavnem nasprotujoči in odklanjajoči,« je povedal dr. Paolo Molinari z Inštituta veterinarskih ved Univerze v Torinu.
Ali medvedu s pretirano zaščito bolj škodimo kot koristimo?
Predsednik komisije za organizacijska in pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Goran Šuler je pojasnil, da zaščita medveda v Sloveniji ne odgovarja stanju v naravi, zato bi bilo treba predpise, ki urejajo upravljanje z medvedom, spremeniti: »Slepo nasprotovanje odvzemu bo imelo za posledico stalno številčno povečevanje populacije, kar bo porajalo vedno več konfliktov med medvedom in človekom.«
“Ugotovili smo, koliko je medvedov v Sloveniji, sedaj nas čaka še večji izziv, in sicer, da bomo ugotovili, kakšna je številka, ki je razumna za sobivanje – torej koliko medvedov naj imamo v slovenskem prostoru, da bo mir in da bodo kmetovalci lahko uspešno kmetovali, ter da bomo hkrati imeli stabilno populacijo, ki jo bomo ohranjali za prihodnje rodove,” je izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije, letos obeležuje 70 let delovanja. Foto: Urša Kmetec
Na zasedanju na Bledu, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Bled Janez Fajfar in župan občine Bohinj Jože Sodja, so o medvedih spregovorili še predstavniki združenja iz drugih dežel.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Letos skupnost obeležuje že častitljivih 70 let, in kot je poudaril njen predsednik dr. Walter Brunner, ki je bil na zasedanju ponovno izvoljen za njenega predsednika: “govorimo različne jezike, z zvermi upravljamo na različne načine, kar zadeva lovsko kulturo pa smo usklajeni.”
Več o zasedanju Skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora v eni izmed naslednjih številk Lovca.
Predsednik DSLZJAP je Janezu Logarju podelil priznanje za dolgoletno dragoceno delo v Delovni skupnosti. Foto: Barbara Ložar68. Zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, 22. do 24. september 2022 na Bledu. Foto: Urša Kmetec
V prihajajočih mesecih lahko ponovno pričakujemo intenzivnejše kroženje virusa SARS-CoV-2 med populacijo, predvsem trenutno prevladujoče različice omikron, zato je pred težjim potekom bolezni pomembno čim prej zaščititi zlasti ranljive skupine prebivalcev. V Sloveniji se je že začelo cepljenje proti Covidu-19 z novimi cepivi, ki so prilagojena tudi koronavirusni različici omikron in registrirana za poživitvene odmerke.
Z virusom SARS-CoV-2 se lahko okuži vsak, bolezen Covid-19 pa predstavlja tveganje zlasti za določene skupine prebivalstva. Zato cepljenje s poživitvenim odmerkom cepiva proti Covidu-19 priporočamo predvsem osebam s tveganjem za težji potek bolezni – ranljivim kroničnim bolnikom, oskrbovancem domov za starejše občane oziroma socialnovarstvenih zavodov in starejšim od 60 let.
Osebam, ki so prejele prvi poživitveni odmerek, priporočamo cepljenje z drugim poživitvenim odmerkom. Tistim, ki so prejeli osnovno cepljenje, za podaljšanje zaščite priporočamo prvi poživitveni odmerek, osebam, ki še niso pristopile k cepljenju proti Covidu-19, pa svetujemo, da to storijo čim prej.
Ob intenzivnem kroženju virusa je za zaščito našega zdravja pred Covidom-19 še vedno pomembno upoštevanje ostalih samozaščitnih ravnanj, kot so dosledno nošenje zaščitnih mask, vzdrževanje medosebne razdalje, higiena kihanja in kašlja, skrb za pravilno umivanje in razkuževanje rok ter učinkovito prezračevanje zaprtih prostorov. Ker je zdravje skrb za vse, se v primeru suma na okužbo čim prej testiramo in ob potrjeni okužbi ostanimo doma. Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa vsekakor ostaja cepljenje.
Ker se zavedamo, da je pri odločitvi za cepljenje ključnega pomena zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv, so vse informacije o cepljenju proti Covidu-19 zbrane na spletni strani www.cepimose.si, kjer so z odgovori strokovnjakov naslovljena tudi najpogostejša vprašanja.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS in Koroška lovska zveza organizirata usposabljanje sodnikov v oponašanju jelenjega rukanja za pridobitev licence.
Usposabljanje bo potekalo v soboto, 8. oktobra 2022, ob 12:30, v Mislinji – Dvorana Lopan, Šolska cesta 55, 2382 Mislinja. Program usposabljanja bo obsegal:
teoretični del,
praktični del,
preverjanje znanja praktičnega in teoretičnega dela.
Strokovna mentorja usposabljanja bosta mednarodni sodnik Pavel Nared in sodnik Ivan Okrajšek. Usposabljanje bo potekalo pod vodstvom Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS. Gradivo za seminar bodo prijavljeni kandidati prejeli po elektronski pošti. Za udeležence bo organizirana prehrana in pijača. Kotizacije ni.
Kandidati se lahko prijavijo na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na številko 01 24 10 910 do petka, 30. 9. 2022.
Lovsko dobrodelno združenje Diana je 20. septembra prejelo plaketo Državnega sveta Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.
Foto: arhiv Dobrodelnega združenja Diana
Plakete Državnega sveta je najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2021 ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca.
“Priznanje nam je v veliko čast in ponos ter navdih za prihodnost,” so povedali predstavniki Lovskega dobrodelnega združenja Diana, ki se jim je na svečani podelitvi pridružil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Podelitev plaket Državnega sveta za dosežke na področju prostovoljstva. Foto: arhiv Dobrodelnega združenja Diana
Tretjega mladinskega lovskega tabora, ki ga je letos konec avgusta organiziralo vodstvo Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana v sodelovanju z lovsko družino Taborska Jama, se je udeležilo 28 mladih različnih starostnih skupin.
Foto: Luka Radič
Že ob prijavi na tabor so bili starši in mladi seznanjeni s potekom programa, ki smo ga dosledno izvedli. Vodja tabora je bil Alojz Albreht,pedagoški vodja Luka Radič,programski vodja Franc Kerin ter nadzorni mentor Jože Sivec. Po jutranjem zboru tabornikov sta nekaj uvodnih besed namenila zbranim predsednik Lovske zveze Slovenije in ZLD Ljubljana mag. Lado Bradač in starešina Lovske družine Taborska Jama Jože Sivec ter jim zaželela dobrodošlico in prijetno bivanje na lovskem taboru. Sledilo je podeljevanje enotnih zelenih majic z napisom LZS in lovskih čepic z napisom 3. lovski mladinski tabor 2022, LD Taborska Jama.
Udeleženci tabora so z velikim zanimanjem prisluhnili predavanju mag. Štefana Vesela o mali in veliki divjadi ter predavanju Janija Šivca o zgodovini in prikazu lovskega orožja. Po končanem predavanju so se preskusili v streljanju z zračno puško. Sledilo je predavanje mag. Janija Šalamona o lovskih šegah in običajih, prikaz jelenjega rukanja ter seznanitev z lovskim rogom in igranjem nanj. Mladi so se udeležili večernega izhoda v lovišče ter opazovali divjad ter ob povratku v tabor zakurili ogenj ter spekli koruzo in pokramljali o doživetju v taboru.
Mladi so na taboru spoznavali tudi lovske šege in običaje. Foto: Luka Radič
Naslednji dan so mladi prisluhnili temi o lovski kinologiji, pasmah lovskih psov in si ogledali praktični prikaz dela psa po umetni krvni sledi, ki ga je pripravil kinolog Rok Šešelj. Marjan Koščak je predstavil delovanje Društva Cer ter nas seznanil z novo tematsko potjo “Pot zelene rege v Vodomčevem gaju”. Sledilo je predavanje in praktični prikaz ulova ptic za namene obročkanja in sledenja ptic, pri katerem so sodelovali tudi udeleženci tabora.
Za zaključek tabora so otroci svoja doživetja strnili v obliki prostih spisov in risb, ki jih je komisija ocenila in podelila praktične nagrade. Na slavnostni zaključek tabora so bili povabljeni tudi starši in skupaj so prisluhnili Domžalskemu lovskemu oktetu ter zvokom rogista.
V zahvalo tabornikom so bila podeljena priznanja za udeležbo na 3. mladinskem taboru ter gradiva za mlade, s katerimi razpolaga Komisija Mladi in lovstvo na LZS. Sledila je zahvala starešine LD Taborska Jama Jožeta Sivca in zahvala Alojza Albrehta, vodje tabora ter podpredsednika Komisije Mladi in lovstvo za opravljeno prostovoljno delo ter tudi staršem, ki so jim v varstvo zaupali svoje otroke. Vse sp povabili na odličen lovski divjačinski golaž, ki so ga pripravili člani LD Taborska Jama.
Alojz Albreht, ZLD Ljubljana
3. mladinski lovski tabor ZLD Ljubljana. Foto: Luka Radič
Občina Bohinj je dobro seznanjena z varstvom narave, saj približno 66 % njenega ozemlja leži v Triglavskem narodnem parku, 82 % pa je vključenega v omrežje Natura 2000. Delo lokalne lovske družine Nomenj – Gorjuše in njihova prizadevanja na področju varstva narave so prepoznali z občinskim priznanjem za ponovno naselitev risa v Alpe.
Bohinjski župan Jože Sodja je podelil priznanje za posebne dosežke Petru Benediku, predsedniku LD Nomenj-Gorjuše. Foto: Maja Sever
Priznanje občine Bohinj za posebne dosežke je Lovski družini Nomenj – Gorjuše predal bohinjski župan Jože Sodja, prireditve pa se je udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.
Obrazložitev za podelitev priznanja: »Lovska družina Nomenj – Gorjuše deluje že 77 let v Bohinju in je edina LD na Gorenjskem, ki je pristopila k projektu ohranitve risa v Alpah. Člani lovske družine so v sodelovanju s projektom LIFE Lynx na Jelovici zgradili prilagoditveno oboro za karanteno doselitve ene samice in enega samca. Risi so naša avtohtona vrsta ki je v 19 stoletju izginila iz Dinaridov in Alp. Leta 1973 so v Kočevju naselili 6 osebkov s Slovaških Karpatov. Zaradi parjenja v sorodstvu je populacija začela izumirati in potrebna je bila človeška pomoč za ohranitev. Tako so iz Romunije v aprilu 2021 dobili prvi par risov, ki so ju člani LD Nomenj Gorjuše poimenovali Aida in Zois. Zanju so skrbeli do izpusta. Člani lovske družine Nomenj Gorjuše so ponosni, da so pripomogli k ponovni doselitvi risov, s tem pa ohranitvi populacije v Alpah in varstvu narave. Z njimi pa tudi soobčani, saj ima doselitev risa na naše območje pozitiven vpliv na lokalni in turistični ravni v Bohinju.«
povzeto po LIFE Lynx
Vsi občinski nagrajenci z bohinjskim županom in predsednikom Republike Slovenije. Foto: Maja SeverNagrada za posebne dosežke. Foto: Maja SeverPeter Benedik s predstavnicama projekta LIFE Lynx na podelitvi nagrad. Foto: Pavel Korošec
V Postojni je 4. septembra potekal projekt Po-stoj na živi ulici v organizaciji Regijskega stičišča nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije.
Foto: Aleš Klemenc
V okviru projekta je razširjena sestave Komisije mladi in lovstvo Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin skupaj z Lovskim kinološkim društvom (LKD) Postojna predstavila lovstvo – trajnostno gospodarjenje z divjadjo in svoje delovanje z učinkovitim komuniciranjem z mlado nelovsko javnostjo.
Mladi obiskovalci tržnice NVO so v obliki vprašanj in kviza spoznavali prostoživeče živali, s poudarkom na risu in dejavnosti lovstva ter različne pasme lovskih psov in njihove naloge pri upravljanju z populacijami divjadi v lovišču. S pravilnimi odgovori so si prislužili nagrade: igro Spomin, karte Črni Peter, knjižico Stopinje in sledovi živali v naravi, ki je najprej pošla, ter knjižico z Lovcem na lovu, ki jih je izdala Lovska zveza Slovenije.
Povod projekta je bila pridružitev občine Postojna mreži otrokom prijaznih Unicefovih mest. Gre za dogovor, ki občini nalaga odgovornost za konkretna dejanja za izboljšanje razmer in razvoju vsebin za otroke in mlade.
Postojnsko Bistriška zveza se zahvaljuje vse sodelujočim lovcem in LKD Postojna za učinkovito in nazorno predstavitev lovstva mladim obiskovalcem tržnice nevladnih organizacij.
mag. Aleš Klemenc
Tržnica nevladnih organizacij v Postojni. Foto: Aleš Klemenc
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 8. oktobra, ob 13. uri, v Mislinji, v dvorani Lopan.
Foto: arhiv LZS
Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Kriteriji tekmovanja:
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja in časovnica bodo objavljeni na spletni strani LZS od 20. 9. 2022 dalje.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do petka, 30. septembra 2022, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
V Krajevni skupnosti Šentilj v Slovenskih goricah, ki je del istoimenske občine, so ob krajevnem prazniku 2. septembra, pripravili bogat program prireditev pod skupnim naslovom Ilgovo 2022. Farni zavetnik njihove župnijske cerkve je namreč svetnik sv. Ilija.
Šentiljski lovci so se z domačini množično družili pri lovskem domu v Dobrenju. Foto: arhiv LD Šentilj
V teden dni trajajočem bogatem dogajanju so vključili množico kulturnih in športnih dogodkov, pohodov, glasbenih večerov in koncertov. Predstavila so se tudi vsa krajevna društva in tudi domača Lovska družina (LD) Šentilj pod vodstvom starešine Marjana Vernika. Šentiljski lovci so v okviru Ilgovega 2022 pripravili zelo uspešen Dan odprtih vrat lovskega doma in pritegnili preko 250 učencev tamkajšnje OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Mladi so temeljito spoznali vlogo in pomen lovstva danes. Po srečanju z mladimi so se šentiljski lovci pri lovskem domu v Dobrenju srečali še s številnimi krajani. Lovski dom je bil pretesen za vse, je povedal Vernik. LD Šentilj šteje 35 članov in gospodari z 2.233 hektari nižinskega slovenskogoriškega lovišča. V njem je največ srnjadi, pojavljajo pa se tudi divji prašiči, šakali, bobri in lisice. Mala divjad je tudi pri njih v velikem upadanju. Zato pa lovci tem bolj skrbijo za ohranjanje njenega življenjskega okolja in izvajajo mnoge ukrepe za njeno ohranitev.
K temu očitno znajo pritegniti tudi mlade, ki so se letos množično udeležili dneva odprtih vrat. Prišlo je kar 250 učencev z učitelji spremljevalci, ki so v petih delovnih skupinah dodobra spoznali celovito dejavnost, vlogo in poslanstvo LD Šentilj. Lovci so bili nad tolikšnim obiskom presenečeni, a hkrati veseli, da je med mladimi toliko zanimanja za delovanje zelene bratovščine. Dan odprtih vrat šentiljskih lovcev je podprl tudi župan občine Šentilj Štefan Žvab.
Marjan Toš
Mladi so izdelali krmišče za fazane in solnico za srnjad. Foto: arhiv LD Šentilj
V Kulturnem domu v Cerknici je 11. septembra potekal dobrodelni koncert za pomoč Lovski družini Trstelj-Kostanjevica in Lovski družini Fajti hrib Renče, prizadetima v nedavnem katastrofalnem požaru na Krasu.
Foto: Tine Šubic
Prisotne je nagovoril Rajko Kovačič, predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Notranjske, ki povezuje enajst lovskih družin v občinah Bloke, Loška dolina in Cerknica: “Konec julija me je klicalo več članov iz različnih lovskih družin s pobudo, da pomagamo v požaru prizadetim lovskim družinam na Krasu. Zato sem sklical sejo Upravnega odbora, na kateri smo sprejeli tri sklepe, s katerimi bomo pomagali obema lovskima družinama.”
Po podatkih Andreja Sile, z Zavoda za gozdove Slovenije, OE Sežana je v LD Trstelj-Kostanjevica v požaru zgorelo 65 % vseh gozdnih površin v lovišču, to je 2.395 hektarov, v LD Fajti hrib Renče 27 % vseh gozdnih površin, to je 1.020 hektarov. V drugih lovskih družinah, ki pa niso zaprosile za pomoč, je skupno zgorelo 8 % gozdnih površin.
Rajko Kovačič, predsednik ZLD Notranjske. Foto: Tine Šubic
Prvi sklep je, da se lovskim družinam ZLD Notranjske poveča članarina za višino donacije LD Trstelj-Kostanjevica in LD Fajti hrib Renče. “V oktobru, ko ZLD pobira članarino, se bo zbralo okoli 3.900 evrov, temu zneska bo ZLD primaknila že okoli 780 evrov, tako bomo skupaj zbrali okoli 4.700 evrov za obe družini.” Glede na dejstvo, da na pogorišču, kar nekaj let ne bo mogoče izvajati lova, je Upravni odbor ZLD Notranjske sprejel sklep, da posamezne lovske družine na skupne love povabijo po nekaj članov iz prizadetih lovskih družin. Prav tako bodo člani obeh lovskih družin povabljeni na tradicionalni lov ZLD Notranjske, ki bo 26. novembra v LD Iga vas. Na pobudo predsednika Kulturnega društva Notranjski rogisti Roberta Uleta, pa so organizirali tudi dobrodelni koncert.
Na dobrodelnem koncertu so poleg Notranjskih rogistov nastopili še Brkinsko-Kraški rogisti, Lovski pevski zbor Martin Krpan Bloke, Ansambel Jelen in oponašalci jelenjega rukanja. Program je povezovala Vesna Kovač. Koncerta so se udeležili tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc, predsednik Kluba prijateljev lovca Celovec Janez Kaiser ter predstavniki lovskih družin s Krasa, starešina LD Trstelj-Kostanjevica Jelko Lapajne in član nadzornega odbora LD Fajti hrib Renče Marjan Lasič.
Na dobrodelnem koncertu je bilo s prostovoljnim prispevki zbranih 880 evrov, ki so jih že predali predsednikoma LD Trstelj-Kostanjevica in LD Fajti hrib Renče.
Lovska zveza Slovenije je 8. septembra v sklopu projekta LIFE Lynx v sodelovanju s Policijo v Tacnu organizirala enodnevni delovni sestanek na temo nezakonitega ubijanja prostoživečih živali s ciljem uspešnejšega in učinkovitejšega zaznavanja, pregona in sankcioniranja tovrstnih kaznivih dejanj.
Foto: Tilen Hvala
Sestanka so se udeležile organizacije, ki so pristojne pri postopkih ugotavljanja nezakonitih dejanj na področju prostoživečih živali; tako divjadi kot zavarovanih prostoživečih živalskih vrst. Na dogodku je bilo 46 udeležencev iz policije, lovske inšpekcije in državnega tožilstva, prav tako pa sta se sestanka udeležili dve predstavnici iz naravovarstvenih organizacij BIOM in WWF Adria iz sosednje Hrvaške.
Vsi sodelujoči so prepoznali potrebo po sinergističnemu delovanju vseh institucij ter nadaljnjem sodelovanju in izkazali željo za izvedbo takšnih sestankov tudi v prihodnosti za pridobivanje poglobljenega znanja in izmenjavo izkušenj na področju nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalmi. Sestanek je bil uspešen, saj so bili podani dobri predlogi za učinkovitejše ugotavljanje in sankcioniranje storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.
Foto: Nera FabijanićFoto: Nera FabijanićFoto: Tilen HvalaLovska zveza Slovenije je v sklopu projekta LIFE Lynx organizirala delovni sestanek pristojnih institucij o nezakonitem ubijanju prostoživečih živali.
Na podlagi zbranih predlogov za izboljšave bo revidiran in prenovljen tudi leta 2020 izdelani protokol z navodili za ukrepanje v primeru nezakonite usmrtitve prostoživeče živali. Lovska zveza Slovenije bo tudi v prihodnosti sodelovala pri takšnih sestankih, saj smo lovci kot izvajalci odvzema odgovorni za legitimen odvzem divjadi v skladu z upravljavskimi smernicami in načrti, hkrati pa smo kot naravovarstveniki odgovorni za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper zavarovanih vrst prostoživečih živali za zagotavljanje biotske raznovrstnosti in dolgoročnega obstoja populacij teh vrst.
Zveza lovskih družin Novo mesto je že devetič organizirala tridnevni Lovski tabor mladih. Že četrtič v sodelovanju z Lovsko družino Mirna Peč, katere starešina Karol Zagorc podpira izobraževanje mladih in s tem širjenje ugleda lovstva med ljudmi, ki našega dela ne poznajo dovolj.
Del udeležencev tabora mladih s starešino LD, predsednikom ZLD in županom občine Mirana Peč, Andrejem Kastelicem. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Tabor je potekal na obronkih gozdov prelepe globodolske kotline, pri lovskem domu mirnopeških lovcev. Vodja tabora je bil dolgoletni tajnik ZLD Novo mesto Stane Gabrijel ter pomočniki Lambert Pate, Tone Perko, Janez Rajar, Sandi Slak in Srečko Lužar, vsi člani LD Mirna Peč.
Za fotografijo je skrbel Jure Pekolj, član LD Dobrnič, v kuhinji pa nas je razvajal najboljši kuhar na svetu Uroš Šporar-Uri, sicer član LD Toplice. Za prenočevanje smo postavili velik vojaški šotor, ki nam ga vsako leto brezplačno in dobrodušno posodi ter pomaga postaviti Božidar Jerčič, član LD Velika Loka. Za celodnevno varovanje so poskrbeli, prvi dan Rado Radović, policist, član LD Mirna Peč in Vinko Novak član LD Dobrnič, drugi dan pa Peter Lavrič, varnostnik, član LD Novo mesto in Janez Rajar, član LD Mirna Peč.
Program izobraževanja je bil naravovarstveno naravnan. Že na začetku je zdravnik Rok Mežnar, član LD Trdinov vrh poučil otroke o prvi pomoči pri poškodbah in še posebej, kako ukrepati ob piku insektov in kač. Pohvalil je otroke in bil kar malo presenečen nad njihovim znanjem v zvezi s predavano temo.
Učili so se preživetja v naravi
Učenci naj bi se navadili življenja v naravi, preživetja v naravi, znali zakuriti ogenj in si pripraviti nujen obrok. Spoznali so drevesne in grmovne vrste z Marjanom Grahom (ZGS). Živalske vrste gozdne in kulturne krajine ter sledi divjadi je poučeval Franc Jarc, predsednik ZLD Novo mesto. O lovskih napravah in objektih, ter delih v lovišču, ki jih opravljamo lovci, je predaval Lambert Pate, član UO ZLD.
Zgodovino lova na polhe in pomembnosti tega lova nekdaj in danes sta otrokom predstavila Lambert Pate in Branko Tolar, član ČR ZLD iz LD Toplice, ki si je na svojem domu ustvaril pravi polharski muzej. Posnetke iz muzejske zbirke, kakor tudi eksponate, kot so pasti vseh vrst in izdelke iz kožic polhov, je prinesel tudi s seboj, da so jih otroci lahko videli. Verjamemo, da bo jeseni veliko teh otrok želelo sodelovati na polharjenjih, ki je pri nas, še posebej v Suhi krajini, še kako živo.
Udeleženci tabora so se pomerili v streljanju z zračno puško in streljanju z lokom. Streljanje z zračno puško je vodil Franc Gačnik, član LD Mirna Peč, streljanje z lokom pa Nejc Henigman, član LD Toplice. Doseženi rezultati so bili izvrstni.
Predstavili lovske pse in sokolarjenje, otroci so se naučili izdelovati ptičje valilnice
Lovske pse, ki jih lovci uporabljamo za lov, ter posebej krvosledce je predstavil Peter Lavrič, član LD Novo mesto, ki s svojim krvosledcem dosega izvrstne rezultate. Otroci so si delo s krvosledcem lahko tudi ogledali v živo. Glede velikega zanimanja otrok za lovske pse je pričakovati, da si bodo kmalu želeli tudi sami imeti psa, če prej ne, ko bodo dovolj stari, da bodo stopili v lovske vrste.
Vsako leto otroci izdelujejo izdelke tudi praktično. V preteklih letih so izdelovali lovske preže, jasli za krmljenje divjadi, kaluže, ptičje krmilnice itd. Letos pa smo se odločili, da izdelamo ptičje valilnice kot pomoč pticam, ki v gozdovih ne najdejo več dovolj dupel. Stara drevesa namreč lastniki posekajo in gozd za njihove pojme nekako očistijo. Varovanje takšnih starih dreves z dupli, je zapisano le v gozdnih gospodarskih načrtih, resnica pa je povsem drugačna.
Material za ptičje valilnice nam je izdelal in podaril Robert Florjančič, mizar, član LD Trebelno, katerega trije otroci so se tabora tudi udeležili. Praktično delo sta vodila in nudila strokovno pomoč otrokom, Jože Zupančič in Marko Barle, oba mizarja in člana LD Dobrnič.
Za izjemno atrakcijo je poskrbel priznani in svetovno znani sokolar družine Nedanovski iz Šentjerneja, Robert Nedanovski, s svojimi sokoli in orli ter psi šarivci, kot pomočniki pri lovu sokolov. Predstavitev si je prišlo poleg otrok in lovcev, ogledati tudi večje število staršev in svojcev.
Ob zaključku smo z učenci, starši in njihovimi svojci, opravili analizo tridnevnega tabora. Obrazložili smo, da tabor financira Lovska zveza Slovenije iz sredstev članarin slovenskih lovcev, brez državne ali druge pomoči, kar se nam zdi zelo pomembno. Vodje tabora, predavatelji in vsi organizatorji pa delo opravijo brezplačno. Otroci in vodje ter predavatelji so prejeli spominske majice, potiskane z logotipom ZLD Novo mesto in napisom »lovski tabor mladih 2022 , ZLD Novo mesto. Otrokom smo podelili potrdila o udeležbi na taboru, kot tudi brošure Sledi, Z lovcem na lovu več reklamnega materiala ZLD in LZS, šolske urnike, slikovni material o živalih, ki jih bodo ponesli tudi prijateljem v šole ter družabno igro Spomin.
Zahvalili smo se vsem za brezplačno delo in staršem, da so nam zaupali otroke, ter vse povabili na skupno kosilo, ki ga je organizator tabora tako kot vsako leto pripravil za vse otroke in njihove svojce, kakor tudi za vse sodelujoče lovce. Starši so nam posebej dovolili objaviti fotografije s tabora, kjer njihovi otroci ustvarjajo in se veselijo. Hvala vsem staršem in lovcem za pomoč ter dobrodelno sodelovanje.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje sta od 3. do 4. septembra izvedli Dneve lovskega strelstva 2022 na strelišču Gaj pri Pragerskem.
Foto: Bojan Gorenc
V soboto, 3. septembra, je potekalo državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane. Prisotnih je bilo 93 strelcev. Uradno je tekmovanje odprl predsednik Državnega sveta RS AlojzKovšca, ki je v otvoritvenem nagovoru poudaril pomembnost razvoja lovskega strelstva v lovskih družinah in dojemanje lovskega strelstva kot veščine, ki spremlja lovce in lovsko organizacijo.
DRŽAVNO PRVENSTVO SUPERVETERANI – KOMBINACIJA 2022
Zupan Anton, Savinjsko-Kozjanska
Stanislav Francelj, Kočevje
Vladimir Hace, Kočevje
DRŽAVNO PRVENSTVO SUPERVETERANI – KOMBINACIJA 2022 EKIPNO
Kočevje
Savinjsko-Kozjanska
Ljubljana
DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANI – KOMBINACIJA 2022
Janez Škrlj, Notranjska
Marko Jelen, Koroška
Dušan Urankar, Savinjsko-Kozjanska
DRŽAVNO PRVENSTVO VETERANI – KOMBINACIJA 2022 EKIPNO
Notranjska
Savinjsko-Kozjanska
Koroška
V nedeljo je potekalo državno prvenstvo v strelski kombinaciji »OPEN 2022« in troboj ekip Lovske zveze Slovenje, Hrvaške lovske zveze (HLS) in Lovske zveze Srbije (LSS). Nedeljsko tekmovanje je otvoril predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, prisotne pa je pozdravil in nagovoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
V troboju ekip med Hrvaško, Srbijo in Slovenijo je prvo mesto zasedla Slovenija, drugo Hrvaška in tretje mesto Srbija. Foto: Bojan GOrenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2022 – posamezno
Boštjan Sadek, Maribor
Dušan Urankar, Savinjsko-Kozjanska
Leon Sadek, Maribor
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2022 – ekipno
Maribor
Savinsko Kozjanska
Novo Mesto
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2022 – posamezno
Marijan Sadek Marijan, Maribor
Matjaž Hlebš, Zasavje
Slavko Bogovič, Posavje
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2022 – ekipno
Maribor
Posavje
Koroška
MOJSTER STRELEC 2022
Foto: Bojan Gorenc
Mojster strelec – golobi OPEN
Garmut Maksimiljan, Hlebš Matjaž, Sadek Boštjan, Škrlj Janez, Travner Miha, Blatnik Mitja, Urankar Dušan, Sadek Leon, Urbančič Bojan, Rožman Marko
Darko Pahor, Viljan Stepančič, Ljubiša Pavlovič, Anton Hudernik, Stanislav Francelj, Tone Markič, Janez Pavli, Bojan Podgoršek, Anton Zupan, Vladimir Hace
Mojster strelec – golobi veterani
Marko Jelen, Dušan Urankar, Evgen Makuc, Janez Škrlj, Bojan Urbančič, Tomaž Korošec, Marjan Krevh, Leopold Travner, Slavko Prah
Mojster strelec – MK superveterani
Igor Weiss, Zlatko Pogorilić, Janez Škrlj, Marjan Krevh, Dušan Zupan, Juri Žohar, Herman Okroglič, Emil Kralj, Anton Erjavec, Tomaž Korošec, Ivan Curl, Anton Weiss, Marko Jelen, Slavko Prah, Igor Horvat
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V okviru tradicionalnih Dnevov lovskega strelstva v strelskem centru Gaj na Pragerskem je Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje 4. septembra za lovske pripravnike organizirala tudi sklop predavanj o lovskem orožju, optiki in varnosti na lovu.
Predavanje za lovske pripravnike na Dnevnih lovskega strelstva 2022 Foto: Gregor Bolčina
Predavanje o lovskem orožju, prilagojeno potrebam pripravnikov, ki se odločajo za nabavo prvega orožja, je pripravil Jernej Vute, puškarski mojster iz Maribora. O lovski optiki in primernosti posameznih modelov za različne vrste lova je spregovoril Teodor Štimec, o varnem ravnanju z lovskim orožjem pa je predaval predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Matija Janc.
Pripravniki so tako poleg pomoči, ki so jo nudili organizatorju pri izvedbi Dnevov lovskega strelstva, na primer pri zamenjavi tarč, izvedeli tudi nekaj praktičnih napotkov o orožju in optiki ter varnosti na lovu.
Skladno z navodili z izvajanje praktičnega in teoretičnega dela lovskega izpita je namreč predvideno, da se v času pripravništva v okviru praktičnega dela lovskega izpita pripravniki udeležijo najmanj dveh lovskih strelskih prireditev.
Potem ko je praznik lovske kulture leta 2020 iz Medvod »odpihnil« covid-19, so v Medvodah srečanje pripravili lani. Letos je bilo načrtovano, da bo 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov organizirala Zveza lovskih družin (ZLD) Prekmurje, ki pa je organizacijo zaradi spleta okoliščin prepustila Lovski zvezi (LZ) Maribor.
Obiskovalci srečanja so bili navdušeni. Foto: Božidar Kunej
Ta se je naloge lotila zavzeto, odgovorno in imenovala organizacijski odbor prireditve, ki ga je vodil predsednik komisije za lovsko kulturo LZ Maribor Slavko Štiberc, sicer tudi sam vnet rogist. Poleg organizacijskega odbora, v katerem je bil izredno aktiven tudi predsednik komisije za prireditve in stike z javnostmi LZ Maribor Damir Koblar, je nad vsem skupaj bdel Upravni odbor LZ Maribor pod vodstvom agilnega predsednika Marjana Gselmana.
Ta je kot velik »operativec« imel v rokah »vse vajeti« in je usklajeval dogovarjanje med nosilci odgovornih nalog in strpno pomagal reševati žgoča in odprta organizacijska vprašanja. Teh pa ni bilo malo, saj sta bili na Pragerskem v bistvu druženi dve prireditvi, praznik lovske kulture in Dnevi lovskega strelstva. Drzna pobuda, a hkrati toliko bolj odgovorna, in če se je pripetila kakšna napaka, se organizatorji zanjo opravičujejo. Kdor dela, tudi greši, pravi stari pregovor.
Po prvih ocenah, ki se vrstijo po končani prireditvi, je bil takšen pristop zelo racionalen in tako se je kljub relativno kratkemu času zgodil še en praznik slovenske zelene bratovščine. O dnevih lovskega strelstva bodo poročali drugi, sam lahko glede kulturnega dela izpostavim, da so pohvale po prireditvi kar deževale (nekaj je bilo kritik na rovaš slabšega ozvočenja), in da mi je predsednik organizacijskega odbora Štiberc v šali dejal, da se je zaradi njih »celo malo zredil«.
Šalo na stran, organizatorjem kljub drobnim spodrsljajem, ki se vedno zgodijo, res ni treba zardevati, delo so opravili po najboljših močeh. Sploh, ker se je dogodek zgodil tako rekoč tik po dopustih, ko je bilo za daljše priprave nastopajočih nekoliko manj časa, kot običajno. Ne glede na vse omenjeno, smo slovenski lovci na Pragerskem pokazali bogastvo našega kulturnega poslanstva v širokem kontekstu, sploh ne zgolj petja in igranja na lovske rogove.
Tradicija, ki gre iz roda v rod in nam daje priložnosti za sveža kulturna snovanja
Organizatorji so v program vključili tudi izvedbo monokomedije Toneta Partljiča z naslovom Naj ostane med nami v izvedbi dramskega igralca Bojana Maroševiča. Redko komu uspe pritegniti k sodelovanju tako eminentno ime slovenske dramatike in literature, kot je Tone Partljič, s katerim LZ Maribor tudi sicer dobro sodeluje. Ne smemo pozabiti, da je pomagal tudi pri scenariju ob 100-letnici izhajanja Lovca leta 2010 v SNG Maribor.
Tone Partljič je lovcem zaradi zadržanosti poslal kratko pozdravno pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Motiv lova in sledenja, človeka in živali, lova in preživetja je taka dvojnica v literaturi in slikarstvu, kot recimo življenje in smrt, dan in noč, strah in pogum, vojna in mir, eros in thanatos … Gotovo ste vi prisotni že poslušali Finžgarjevo prozo Na Petelina, videli Šubičevo sliko Pred lovom, gotovo poznate Tavčarjevo v Zali, pa spise Murnika, Toneta Svetine itd. Nobelovec Hemingway je pisal o epskem lovu v Afriki, ko je hotel spoznati sebe kot človeka, ne predvsem kot lovca. Kot veste, pa je omenjeno svetovno nagrado dobil za knjigo o spopadu starega ribiča z ribo velikanko, kjer v spopadu z ribo reče, riba te spoštujem, dobra riba, oprosti itd. V soočenju človeka in živali, lovca in uplenjene živali velikokrat najdemo usodna spoznanja o razmerju med ljudmi, ko se vojaška ali policijska enota poda v hajko za begunci, ciljanje prek mušice na cevi na človeka ali medveda je isto opravilo …« Sporočilnost, ki kar sili k razmisleku!
Gostje srečanja so bili tudi člani vokalne skupine Cantare, ki velikokrat nastopajo na lovskih prireditvah. Bili so prijetna osvežitev programa, kar velja tudi za oponašalce jelenjega rukanja. Na Pragerskem torej ni manjkalo ne petja in ne zvena lovskih rogov. Eni bi želeli tega še več, spet drugi manj, okusi so pač različni. O tem bodo govorili v analizah dogodka, ko bodo lahko umirjeno ocenili dobre in slabše plati dogodka na Pragerskem.
Uvodni pozdravni nagovor na 48. SLPZR predsednika Lovske zveze Maribor Marjana Gselmana. Foto: Božidar Kunej
Predsednik LZ Maribor Gselman je kot osrednji govornik poudaril, da »je med lovci veliko umetnikov, ki svojo ljubezen do narave izražajo na različne načine – s petjem, igranjem na instrumente, fotografiranjem, slikanjem, pisanjem poezije … Slovenski lovski pevski zbori in skupine lovskih rogistov odražajo našo nacionalno pripadnost in izraznost v okviru srednjeevropske lovske kulture. Ne smemo pozabiti tudi drugih zvrsti lovske kulture, posebno upodabljajoče umetnosti. Med znanimi slikarji preteklosti velja omeniti nekaj imen: Peter Adamič, Maksim Gaspari, Josip Gorup, Ive Šubic in tudi Božidar Jakac. Med lovci so tudi dandanes nadarjeni slikarji, ki upodabljajo lovske in druge motive iz narave. Dejavni so tudi mojstri graverji, ki z motivi divjadi, lova in arabeskami bogatijo lovsko orožje. Med lovci so navdušeni naravoslovni fotografi, ki s svojimi fotografijami izražajo ljubezen do divjadi. Njihovi vrhunski posnetki so v svetovnem vrhu naravoslovne fotografije, kar dokazujejo z dosežki na svetovnih natečajih in razstavah. In še na nekaj ne smemo pozabiti – na izredno bogato literarno izročilo slovenskih lovcev. V naših vrstah smo imeli vedno vrhunske pisce, kot so: Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Rado Murnik , Franc Saleški Finžgar, Jakob Aljaž, Tone Svetina, Saša Vuga in mnogi drugi.«
Med visokimi gosti srečanja na Pragerskem so bili predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca, predsednik KPL Celovec Janez Kaiser, delegacija HLS Hrvatskog lovačkog saveza, delegacija LSS Lovačkog saveza Srbije in vodilni funkcionarji območnih lovskih zvez iz vse Slovenije.
Foto: Bojan Gorenc
Udeležence in goste je nagovoril in pozdravil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je izpostavil, da »brez lovskih rogov in lovskih pesmi skorajda ne mine noben pomembnejši lovski dogodek. Na letošnjem, že 48-tem srečanju, prazniku lovske kulture bodo ponovno zadoneli številni lovski rogovi, spet se bo slišalo ubrano zborovsko petje, s katerim ohranjamo našo kulturno dediščino in negujemo slovensko lovsko tradicijo. Verjamem, da se nam bo dogodek vtisnil v spomin kot prijetno doživetje in druženje srčnih ljudi. Ob tej priložnosti iskreno čestitam in se zahvaljujem Lovski zvezi Maribor za odlično organizacijo 48. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.«
Prijazne besede je nastopajočim namenil župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar. Zaključek prireditve je bila melodija Konec lova, avtorja Jožeta Grleca, nestorja slovenskih lovskih rogistov, ki so jo zaigrale združene skupine rogistov pod vodstvom mladostno razpoloženega dirigenta mag. Janija Šalamona, sicer predsednika Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS, ki ima tudi zasluge za dobro izvedbo dogodka na Pragerskem. Verjamem, da bodo znotraj komisije najbolj objektivno ocenili celotno dogajanje in si iz oči v oči povedali, kaj je treba v bodoče spremeniti, dodati ali morda tudi odvzeti. Stroki je pač treba zaupati. Svežina snovanja novih vsebinskih in organizacijskih prijemov bodočih srečanj oziroma praznikov lovske kulture je potrebna, o tem ni dilem. Oboje je potrebno, a temelji so trdni.
Na pragerskih odrskih deskah so nastopili: Pevski kvartet ZLD Kočevje, LPZ LD Škale, LPZ Globoko, Lovski oktet Mežica, KD LPZ Bela Krajina, Društvo LPZ in rogisti Zasavje-Trbovlje, LPZ Medvode, LPZ Martin Krpan Bloke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev, Lovski oktet Javorniki, Oktet LD Prežihovo, KUD Prekmurski rogisti, Rogisti LZ Maribor, Rogisti Zeleni vrh Vuzenica, Rogisti ZLD Kočevje, Hubertovi rogisti, Domžalski rogisti, Dobovski rogisti, lovski rogisti KUD Muta, KD Notranjski rogisti, Savinjski rogisti Tabor, Lovski rogisti Bohinj, rogisti ZLD Ptuj-Ormož in KD Križevski rogisti.
In za konec še beseda, dve povezovalca programa Stanislava Staneta Kocutarja. Prekaljeni radijski maček, tudi lovec in mariborski mestni viničar ter skrbnik najstarejše vinske trte na svetu na Lentu, ki je vodil že številne lovske dogodke mi je dejal, da je bilo Pragersko »en lep venček vsega, kar je v lovski kulturi dobrega. In tega ni malo, pa še izvedba je bila brezhibna. Konec dober, vse dobro, organizatorjem lahko samo čestitam.« Sam pa bi si drznil dodati: Letos Pragersko, čez nekaj let pa morda SNG Maribor ali celo Cankarjev dom. Zakaj pa ne, naj nelovska publika spozna, kako pomembni segment kulturne dediščine je lovska kultura. Tudi to zmoremo!
Podrobneje o prazniku lovske kulture s komentarjem in o nastopajočih pa v obširnejšem poročilu za revijo Lovec.
dr. Marjan Toš
Foto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Bojan GorencFoto: Bojan Gorenc48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov na Pragerskem
Na strelišču Gaj-Pragersko bo ta konec tedna potekal “praznik lovske kulture in lovskega strelstva”. Združeno bosta potekali kar dve prireditvi: Dnevi lovskega strelstva 2022 in 48. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov.
Dnevi lovskega strelstva se začenjajo v petek, 2. septembra, ob 9. uri, z uradnim treningom. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2022 bo v soboto, 3. septembra, s slavnostnim odprtjem ob 8. uri. Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2022 in Državno prvenstvo v streljanju na tarčo bežečega merjasca 2022 bosta v nedeljo, 4. septembra, z začetkom ob 8. uri. V tem času se bo v prostorih strelišča Gaj-Pragersko odvijal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme.
Foto: Slavko Komlanc
Za lovske pripravnike bo v nedeljo, ob 10. uri, v dvorani strelskega centra organizirano predavanje na temo optike, orožja in varnosti na lovu.
V soboto, 3. septembra, ob 15. uri, se bodo lovskim strelcem pridružili še lovski pevski zbori in rogisti, ki se bodo zbrali na 48. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov. Na prireditvi se bodo predstavili tudi lovski ustvarjalci s področja rezbarstva, fotografije, preparatorstva … V kulturnem delu bodo poleg lovskih pevskih zborov in skupin rogistov sodelovali še glasbena skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj ostane med nami«. Nastopilo bo okoli 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz 130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in rogisti iz sosednjih držav. Program bo povezoval in vodil Stanislav Kocutar.
Tudi v letošnjem letu smo v času od 18. do 20. avgusta s sodelovanjem članov LD Rečica pri Laškem izvedli 8. tabor mladih, ki se ga je udeležilo 22 otrok iz različnih krajev celjske regije. Tako kot vsa leta doslej, smo bili tudi letos nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga. Popoldanski čas pa je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so se otroci seznanili, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli sta predstavila člana Sokolarske zveze Slovenije Vilma Alina Bezenšek in HerbertGoriup.
V lovišču opazovali večerni izstop divjadi na pašo
Na koncu pa so otroci z revirnim gozdarjem Rokom Golobom, ki je tudi član Lovske družine (LD) Rečica pri Laškem, opravili enourni sprehod po gozdu, kjer jih je seznanil s pomenom in vlogo gozdnega ekosistema ter drevesnimi vrstami, ki rastejo na področju Šmohorja. Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali večerni izstop divjadi na pašo.
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju lovsko-tehničnih objektov ter njihove uporabe. Za letošnje leto je bila načrtovana postavitev senene kope, ki bo v zimskem času služila kot dodatni vir hrane za muflone, ki živijo na tem področju. Vendar nam je ponoči vreme nekoliko zagodlo. Padlo je ravno toliko dežja, da je zmočilo že pripravljeno seno. Zato kope nismo mogli postaviti. Kljub temu so otroci s pomočjo lovcev pripravili leseno ogrodje, na katero se bo postavila kopa, ko bo seno suho. Ker ima lovska družina precej krmnih njiv, so otroci pomagali pri njihovem čiščenju. Tudi del gozdnega roba, ki je bil pokošen od praproti so počistili. Ena skupina otrok pa je založila krmišče za muflone.
Po kosilu je sledilo predavanje, ki je bilo namenjeno spoznavanju divjadi, ki živi na območju Slovenije ter vrste in načine lova, ki ga lovci izvajamo. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je ob spremstvu lovcev sledil večerni izhod v lovišče.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Zadnji dan namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malok
