Oznaka: škode

Vzpostavljena elektronska prijava škode, ki jo povzroča divjad

  By ,

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sta kot del Načrta za okrevanje in odpornost v okviru evropskega projekta digitalizacije javne gozdarske službe (eGozdarstvo) vzpostavila vstopno spletno mesto za elektronsko prijavo škode. Elektronski obrazec je na voljo, o njegovi uporabi je ZGS že ozaveščal lovske družine in upravljavce lovišč.

Foto: Pixabay

Novela Zakona o divjadi in lovstvu v 56. členu določa, da lahko oškodovanec škodo na lovnih površinah prijavi tudi elektronsko. Prav tako lahko oškodovanec v obliki spletne prijave obvesti lovskega inšpektorja ali MKGP, če upravljavec škode ne obravnava v zakonsko določenem roku. Če se oškodovanec in upravljavec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje spletno prijavo škode komisiji za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah.

MKGP in ZGS bosta z namenom čim širše seznanitve oškodovancev z elektronskim načinom prijave organizirala tudi praktična usposabljanja za uporabnike spletne prijave škode. Škodo od divjadi bo sicer še vedno mogoče prijavljati tudi pisno po klasični pošti, kot je to veljalo do sedaj.

Kako poteka prijava?

Prijava poteka tako, da oškodovanec najprej določi lokacijo škode z izbiro parcel(e) na zemljevidu ali z vnosom naslova oziroma parcelne številke. Sistem samodejno določi katastrsko občino in pristojno lovišče, nato pa lahko oškodovanec vnese podatke o času nastanka škode, domnevnem povzročitelju in obsegu škode. Opcijsko bo možno priložiti tudi fotografije škodnega objekta. Na koncu oškodovanec označi, ali uveljavlja odškodnino ali želi upravljavca zgolj seznaniti z nastalo škodo.

Po izpolnitvi vseh polj v spletni prijavi sistem prijavitelja obvesti o uspešni vložitvi vloge in ustvari dokument »Prijava škode«, ki se samodejno posreduje do odgovornega upravljavca. Prijavo v vednost prejme tudi prijavitelj. Z dnem oddaje prijave začne teči zakonsko določen rok, na podlagi katerega je upravljavec škodni primer dolžan obravnavati.

Razdelitev prostoživečih živali

Z vidika upravljanja prostoživeče živali ločimo na vrste, ki so divjad in jih je, v skladu s predpisi, dovoljeno loviti, ter zavarovane živalske vrste. Pri divjadi razlikujemo lovne površine, kjer je lov dovoljen, in nelovne površine, kjer lov ni dovoljen, razen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev z dovoljenjem ministra ali odredbo lovskega inšpektorja. Ta delitev je pomembna tudi pri določanju odgovornosti za povračilo škode.

Škode od divjadi (razen šakala) na kmetijskih in gozdnih kulturah (lovni površini)

Za povračilo nastale škode je odgovoren upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (upravljavec).

  • Če se upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom v roku osmih dni od pisne prijave škode ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec o tem seznani MKGP oziroma lovskega inšpektorja.
  • Če se oškodovanec in upravljavec po opravljenem ogledu ne sporazumeta glede višine odškodnine ali obsega škode, lahko oškodovanec poda prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo imenuje MKGP in ima sedež na krajevno pristojni območni enoti ZGS.
Škode od divjadi na nelovnih površinah in škoda od šakala

Škodo lahko povzroči divjad tudi na površinah, kjer lov ni dovoljen oziroma je gibanje divjadi omejeno. Nelovne površine so predvsem naselja in zaselki, javne ceste in ograjene površine. Ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote ZGS. Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovorno MKGP.

Za lažje izpolnjevanje obrazca je v pomoč video (povezava).

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Lovska zveza Slovenije zavrača kritike, da lovci niso opravili svojega dela

  By , ,

Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.

Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.

Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.

Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.

Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.

Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.

Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.

Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.

Lovska zveza Slovenije