Doživite Pivko z lovci – LD Pivka se predstavi

Krpanov dom v Pivki se je 23. marca obarval v zeleno. Študijski krožek “MI in ZVERI”, ki je deloval v zadnjem letu v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka in ostalimi prostovoljci, si je za glavni cilj postavil ustvarjanje in organizacijo tradicionalnega lovskega dogodka. Glavni namen dogodka je bila predstavitev lokalne Lovske družine (LD) Pivka, javnosti premalo vidni pozitiven pomen lovske organiziranosti, opozoriti na uspešnost sobivanja z velikimi zvermi in seznaniti javnost z izobraževalnimi vsebinami ter kulturno dediščino lovstva na Pivškem.

Doživite Pivko z lovci. Foto: Valter Leban

O pomembnostih ohranjanja kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom je spregovorila dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije, ki v centru vodi področje za razvoj možnosti za neformalnega izobraževanja, bolj znanega pod imenom Študijski krožki. Predsednik LD Pivka Sandi Šenkinc je na osrednji prireditvi predstavil zgodovino lovske družine, delovanje in povezovanje z lokalno ter širšo javnostjo na domačem terenu.

V središču dogajanja so bili lovci LD Pivka, ki so ob tej priložnosti izdelali tudi novo stojnico – krmišče, ki je predstavljala osrednjo točko prizorišča. Krmišče je na ogled postavljeno v avli Krpanovega doma, kjer bo predvidoma v prihodnje postavljena tudi nova točka, namenjena predstaviti lovskih organizacij na Pivškem.

V popoldanskem času smo s spoznavanjem lovske tematike in druženjem nadaljevali na ploščadi pred Krpanovim domom, kjer so podporo lokalnim lovcem izkazale številne organizacije z Lovsko zvezo Slovenije (LZS) na čelu. Izkazana podpora krovne organizacije lovstva se je zrcalila tudi v obisku predsednika LZS Alojza Kovšco, ki je zbrane tovarišice in tovariše ter ostale obiskovalce nagovoril v duhu ohranjanja tradicionalnih vrednot in slovenske kulturne dediščine. Poudaril je pomen lovca kot posameznika v gozdu ter pomembnost povezovanja lovskih organizacij z lokalno skupnostjo.

V svojem govoru se je ozrl tudi v zgodovino lovstva, več o njej pa nam je povedal sodelavec strokovne službe LZS Gregor Bolčina, ki je obiskovalce povabil tudi k ogledu razstave “Zgodovina lovstva” postavljene na prizorišču dogajanja. Z razstavo smo želeli obiskovalce opomniti na tradicijo lovstva na Slovenskem in tudi na Pivškem. Svoj pogled na lovstvo je v govoru predstavil tudi župan občine Pivka Robert Smrdelj. Navezal se je na pretekle in prihodnje izzive sobivanja z velikim zvermi v njegovem lokalnem okolju.

Med vsemi govorci je bilo razbrati veliko spoštovanje do prostovoljnega dela vseh slovenskih lovcev, ki svoj prispevek k ohranjanju narave doživljajo kot način življenja. Jasno je bilo tudi, da so lovci zelo pogosto deležni negativnega odziva javnosti, predvsem zaradi nepoznavanja in nezanimanja splošne javnosti o delovanju lovskih organizacij.

Pod vodstvom mentorice Marjete Marinčič smo vsi člani krožka iz različnih organizacij prostovoljno delovali za doseganje skupnih zastavljenih ciljev. Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina deluje enajsto leto na Zgornji Pivki, pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in je neformalna in prostovoljna oblika izobraževanja, ki sloni na povezovanju vsebin in ljudi, kjer prostovoljno delimo svoje znanje ter javno predstavimo trajni rezultat dela.

V prihodnost je potrebno zakorakati z jasnimi cilji, ki bodo osvetlili pomen lovcev, tako posameznika kot organizacijo, in na tak način širši javnosti predstaviti realno sliko Lovske zveze Slovenije – kot največje naravovarstvene organizacije v Sloveniji. Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin je na svoji stojnici udeležence informirala o vključevanju mladih v lovstvo skozi mladinske tabore in delavnice, ki so jih organizirali za naše najmlajše.

Predstavilo se je tudi Lovsko kinološko društvo Postojna (LKD Postojna) in poudarilo pomen lovske kinologije na našem prostoru. V zaključnem delu prireditve pa smo namenili posebno priložnost za predstavitev tudi štirinožnim lovskim prijateljem in njihovim lastnikom.

Lovstvo se pri svojem delovanju opira predvsem na preverljiva znanstvena spoznanja, ki nastajajo skozi razvoj in raziskave s pomočjo sodelavcev iz Biotehniške fakultete UL in drugih strokovnih partnerjev. Svoje delovanje in povezanost z lovci sta na stojnici Lovstvo in znanost predstavljala Biotehniška fakulteta UL in DivjaLabs d.o.o.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poleg ostalih glavnih dejavnosti izvaja tudi nadzor nad prostoživečimi živalmi in lovstvom. Na stojnici ZGS in ZGS, območna enota Postojna so predstavili glavne dejavnosti zavoda s poudarkom na nujnemu in ključnemu povezovanju z lovskimi organizacijami, ki prispeva k uspešnemu gozdnogospodarskemu načrtovanju in varstvu gozdov. Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna (SGLZŠ Postojna) prenaša lovsko znanje in veščine na mlade tudi skozi Lovski krožek. Zavedajo se pomembnosti ohranjanja gozdarske in lesarske tradicije, ki pa je na našem kraškem območju močno prepletena tudi z lovstvom.

Obiskovalci so poleg pestrega dogajanja na stojnicah lahko prisluhnili tudi predavanju ” Medvedke pripeljejo mladiče iz brloga” vodje Lovišča s posebnim namenom Jelen (LPN Jelen) Antona Marinčiča. V svojem govoru je poudaril pomembnost zavedanja, da smo ljudje v naravi samo gostje, in da je za ohranjanje narave ključno spoštovanje do vseh njenih prebivalcev.

Vsi obiskovalci so si lahko ogledali tudi Center o velikih zvereh DINA, ki je odprl svoja vrata v letu 2021 in je plod uspešnega sodelovanja številnih partnerjev, med katerimi so najbolj zaslužni prav lovci. Kako se obnašati v gozdu, kako zaznamo prisotnost živali pa so se na Sprehodu z lovcem naučili vsi pohodniki. Z lovcem po sledi za divjadjo je eden izmed najbolj obiskanih pedagoških programov, ki se poleg ogleda centra izvajajo v centru Dina.

V zadnjem dejanju dogodka smo izžrebali tudi nagrajence lovske križanke, ki jo je sestavil Marijan Sotlar, nagrade pa sta prispevala Zavod za turizem Pivka in LZS. Zaključek ob ognjišču, s pečenjem hrenovk sponzorja skupine Pivka Delamaris, je ob pripovedovanju lovskih zgodb pričaral posebno vzdušje predvsem med najmlajšimi.

Tjaša Žgur

V pripravi osnutki dvoletnih lovskoupravljavskih načrtov

Na Zavodu za gozdove Slovenije trenutno pripravljajo osnutke dvoletnih lovskoupravljavskih načrtov za leti 2023 in 2024.

Foto: Bojan Gorenc

V spodnji preglednici so datumi in lokacije prihajajočih javnih predstavitev načrtov za posamezna lovskoupravljavska območja (LUO). Štirinajst dni pred javno predstavitvijo bodo osnutki dostopni na spletni strani ZGS. V tem obdobju je možno pripombe na osnutke podati na e-naslove, ki so navedeni v preglednici.

* Prišlo je do spremembe datuma pri predstavitvi LUN za Zasavsko LUO (namesto 23. 3. bo predstavitev 22. 3.).

Vir: ZGS

Priložnost za delo na projektu LIFE Lynx

Projekt LIFE Lynx vstopa v zadnje leto in še je čas, da se pridružite projektu kot sodelavec v ekipi Zavoda za gozdove Slovenije. Na voljo je delovno mesto za določen čas (do 31. 3. 2024) s 3-mesečnim poskusnim delom, za izvedbo nalog na projektu »LIFE Lynx« – Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem.

Foto: LIFE Lynx

Izobrazba: specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba ali visokošolska univerzitetna izobrazba.

Delovne izkušnje: ne

Vozniško dovoljenje: B

Drugi pogoji: znanja iz projektnega vodenja

Posebne psihofizične zahteve: organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, natančnost, kreativnost in komunikativnost.

Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim lovskim izpitom in kandidati z izobrazbo s področja gozdarstva, veterine, biologije, agronomije, zootehnike in podobno.

Prijave do: 17. 1. 2023

Kontakt: Martina Močnik, telefon: 01/ 470 00 65, e-naslov: prijave@zgs.si

Več informacij o razpisu na strani Zavoda za gozdove Slovenije

Javne razgrnitve lovskoupravljavskih načrtov 2021-2030

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) začenja z javno razgrnitvijo osnutkov gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov območij za obdobje 2021-2030. V okviru javne razgrnitve se bo najširša javnost lahko seznanila z dokumenti in podala mnenja in pripombe. Javna razgrnitev traja od 26. julija do vključno 2. septembra 2022.

Foto: Bojan Gorenc

V času javne razgrnitve bodo izvedene tudi javne obravnave s predstavitvami vseh razgrnjenih dokumentov po urniku, zapisanem v preglednici.

LUN LUO 2021-2030Prenos dokumentaObrazec za pripomboKontakt 1Kontakt 2
TriglavskoOsnutek načrtaOddaj pripombojanez.pagon@zgs.sioetolmin@zgs.si
Zahodno visoko kraškoOsnutek načrtaOddaj pripombojanez.pagon@zgs.sioetolmin@zgs.si
GorenjskoOsnutek načrtaOddaj pripombovanja.primozic@zgs.sioekranj@zgs.si
ZasavskoOsnutek načrtaOddaj pripomboandrej.jeklar@zgs.sioeljubljana@zgs.si
NotranjskoOsnutek načrtaOddaj pripombopeter.krma@zgs.sioepostojna@zgs.si
Kočevsko – BelokranjskoOsnutek načrtaOddaj pripombotomaz.devjak@zgs.sioekocevje@zgs.si
NovomeškoOsnutek načrtaOddaj pripombodrejc.kotnik@zgs.sioenovomesto@zgs.si
PosavskoOsnutek načrtaOddaj pripombogregor.bogovic@zgs.sioebrezice@zgs.si
Savinjsko – KozjanskoOsnutek načrtaOddaj pripombomatej.tajnikar@zgs.sioecelje@zgs.si
Kamniško – SavinjskoOsnutek načrtaOddaj pripombovid.preloznik@zgs.sioenazarje@zgs.si
PohorskoOsnutek načrtaOddaj pripomboljudmila.medved@zgs.sioeslovenjgradec@zgs.si
Slovensko GoriškoOsnutek načrtaOddaj pripombomateja.cojzer@zgs.sioemaribor@zgs.si
Ptujsko – OrmoškoOsnutek načrtaOddaj pripombomateja.cojzer@zgs.sioemaribor@zgs.si
PomurskoOsnutek načrtaOddaj pripombostef.kovac@zgs.sioemurskasobota@zgs.gov.si
PrimorskoOsnutek načrtaOddaj pripombomatej.rescic@zgs.sioesezana@zgs.si
Javne razgrnitve lovsko upravljavskih načrtov lovsko upravljavskih območij 2021-2030. Vir: ZGS

Na ZGS so v letu 2021 pripravili 14 območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO) in 15 območnih lovskoupravljavskih načrtov (LUN) za obdobje 2021-2030. Ob izdelavi območnih načrtov so na ZGS med 1. 11. 2020 in 31. 12. 2020 zbirali predloge in pobude, v letu 2021 pa izvedli dva sklopa participativnih delavnic, pri katerih so s strani zainteresirane javnosti zbrali številne pobude, ki so jih pri izdelavi osnutkov območnih načrtov tudi upoštevali.

Pomemben del formalno določenega participativnega procesa izdelave in sprejemanja območnih načrtov ter okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja narave predstavljajo javne razgrnitve in javne obravnave območnih načrtov, v okviru katerih zbirajo konkretne pripombe na posamezne območne GGN GGO in LUN.

Območni načrti so letos prvič presojani v postopku celovite presoje vplivov na okolje, zato bo hkrati z javno razgrnitvijo potekala tudi javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 14 GGN GGO in javna razgrnitev okoljskega poročila in dodatka za varovana območja za 15 LUN.

ZGS vljudno vabi zainteresirano javnost k podajanju pisnih mnenj in pripomb. Mnenja in pripombe na posamezen dokument je mogoče oddati na obrazcu v preglednici v stolpcu »obrazec za pripombo« do vključno 2. septembra 2022. V nadaljevanju postopka se anonimna mnenja in pripombe ter nerelevantni komentarji ne bodo upoštevali.

Vir: Zavod za gozdove