Usposabljanje gospodarjev lovskih družin – Naklo, Leskovec pri Krškem

Zaradi velikega interesa v zvezi z izvrševanjem sprejetih predpisov pri označevanju odvzete parkljaste divjadi in evidentiranju divjadi po odvzemu, izdaji dovolilnic za lovske goste, elektronski prijavi škode ter pregledu uplenjene divjadi v zbiralnici bomo organizirali usposabljanje gospodarjev lovskih družin še na dveh dodatnih lokacijah.

  • sreda, 15. 4. 2026 – Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo
  • četrtek, 16. 4. 2026 – Dom krajanov, KS Leskovec pri Krškem, Ulica 11. novembra 24, Leskovec pri Krškem

PROGRAM USPOSABLJANJA

17.00 – 17.30              Označevanje odvzete parkljaste divjadi (Miha Marenče, ZGS; Kristian Rešetič, LZS)

17.30 – 18.00             Pregled uplenjene divjadi v zbiralnici (Ivan Ambrožič, UVHVVR)

18.00 – 18.15              Evidentiranje divjadi po odvzemu (Goran Šuler, LZS; Kristian Rešetič, LZS)

18.15 – 18.30              Dovolilnice za lovske goste (Kristian Rešetič, LZS)

18.30 – 18.45              Elektronska prijava škode od divjadi (Miha Marenče, ZGS; Kristian Rešetič, LZS)

18.45 – 19.00              Priprava dvoletnih načrtov lovišč 2027 – 2028 (Marko Jonozovič, LZS)

Prijave na usposabljanje, ki se ga poleg gospodarjev lahko udeležijo tudi druge odgovorne osebe v lovski družini, so odprte v Lisjaku.

Usposabljanje gospodarjev lovskih družin – Pivka, Maribor

Spremembe in dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu, sprejete v prejšnjem letu, so prinesle pomembne novosti na področju pri označevanju odvzete parkljaste divjadi in evidentiranju divjadi po odvzemu, izdaji dovolilnic za lovske goste in elektronski prijavi škode. Na podlagi Zakona o varni hrani in krmi pa bo z novim pravilnikom, ki ga pripravlja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, podrobneje urejen celoten sistem ravnanja z uplenjeno divjadjo.

Z namenom izvrševanja sprejetih predpisov Lovska zveza Slovenije organizira usposabljanje gospodarjev lovskih družin:

  • v torek, 7. 4. 2026 – Krpanov dom Pivka, Prečna ulica 1, Pivka (v soorganizaciji z Dina Pivka)
  • v sredo, 8. 4. 2026 – Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor, Lesarska ulica 2, Maribor

PROGRAM USPOSABLJANJA

17.00 – 17.30              Označevanje odvzete parkljaste divjadi (Miha Marenče, ZGS; Kristian Rešetič, LZS)

17.30 – 18.00             Pregled uplenjene divjadi v zbiralnici (Ivan Ambrožič, UVHVVR)

18.00 – 18.15              Evidentiranje divjadi po odvzemu (Goran Šuler, LZS; Kristian Rešetič, LZS)

18.15 – 18.30              Dovolilnice za lovske goste (Kristian Rešetič, LZS)

18.30 – 18.45              Elektronska prijava škode od divjadi (Miha Marenče, ZGS; Kristian Rešetič, LZS)

18.45 – 19.00              Priprava dvoletnih načrtov lovišč 2027 – 2028 (Marko Jonozovič, LZS)

Prijave na usposabljanje, ki se ga poleg gospodarjev lahko udeležijo tudi druge odgovorne osebe v lovski družini, so odprte v Lisjaku.

Vzpostavljena elektronska prijava škode, ki jo povzroča divjad

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sta kot del Načrta za okrevanje in odpornost v okviru evropskega projekta digitalizacije javne gozdarske službe (eGozdarstvo) vzpostavila vstopno spletno mesto za elektronsko prijavo škode. Elektronski obrazec je na voljo, o njegovi uporabi je ZGS že ozaveščal lovske družine in upravljavce lovišč.

Foto: Pixabay

Novela Zakona o divjadi in lovstvu v 56. členu določa, da lahko oškodovanec škodo na lovnih površinah prijavi tudi elektronsko. Prav tako lahko oškodovanec v obliki spletne prijave obvesti lovskega inšpektorja ali MKGP, če upravljavec škode ne obravnava v zakonsko določenem roku. Če se oškodovanec in upravljavec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje spletno prijavo škode komisiji za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah.

MKGP in ZGS bosta z namenom čim širše seznanitve oškodovancev z elektronskim načinom prijave organizirala tudi praktična usposabljanja za uporabnike spletne prijave škode. Škodo od divjadi bo sicer še vedno mogoče prijavljati tudi pisno po klasični pošti, kot je to veljalo do sedaj.

Kako poteka prijava?

Prijava poteka tako, da oškodovanec najprej določi lokacijo škode z izbiro parcel(e) na zemljevidu ali z vnosom naslova oziroma parcelne številke. Sistem samodejno določi katastrsko občino in pristojno lovišče, nato pa lahko oškodovanec vnese podatke o času nastanka škode, domnevnem povzročitelju in obsegu škode. Opcijsko bo možno priložiti tudi fotografije škodnega objekta. Na koncu oškodovanec označi, ali uveljavlja odškodnino ali želi upravljavca zgolj seznaniti z nastalo škodo.

Po izpolnitvi vseh polj v spletni prijavi sistem prijavitelja obvesti o uspešni vložitvi vloge in ustvari dokument »Prijava škode«, ki se samodejno posreduje do odgovornega upravljavca. Prijavo v vednost prejme tudi prijavitelj. Z dnem oddaje prijave začne teči zakonsko določen rok, na podlagi katerega je upravljavec škodni primer dolžan obravnavati.

Razdelitev prostoživečih živali

Z vidika upravljanja prostoživeče živali ločimo na vrste, ki so divjad in jih je, v skladu s predpisi, dovoljeno loviti, ter zavarovane živalske vrste. Pri divjadi razlikujemo lovne površine, kjer je lov dovoljen, in nelovne površine, kjer lov ni dovoljen, razen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev z dovoljenjem ministra ali odredbo lovskega inšpektorja. Ta delitev je pomembna tudi pri določanju odgovornosti za povračilo škode.

Škode od divjadi (razen šakala) na kmetijskih in gozdnih kulturah (lovni površini)

Za povračilo nastale škode je odgovoren upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (upravljavec).

  • Če se upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom v roku osmih dni od pisne prijave škode ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec o tem seznani MKGP oziroma lovskega inšpektorja.
  • Če se oškodovanec in upravljavec po opravljenem ogledu ne sporazumeta glede višine odškodnine ali obsega škode, lahko oškodovanec poda prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo imenuje MKGP in ima sedež na krajevno pristojni območni enoti ZGS.
Škode od divjadi na nelovnih površinah in škoda od šakala

Škodo lahko povzroči divjad tudi na površinah, kjer lov ni dovoljen oziroma je gibanje divjadi omejeno. Nelovne površine so predvsem naselja in zaselki, javne ceste in ograjene površine. Ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote ZGS. Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovorno MKGP.

Za lažje izpolnjevanje obrazca je v pomoč video (povezava).

Vir: Zavod za gozdove Slovenije