Leto: 2026

Zadnje dni decembra preteklega leta nas je presenetila vest, da je v 89. letu starosti umrl dolgoletni strokovni sodelavec Lovske zveze Slovenije (LZS) inž. Alojzij (Franc) Černe, avtor lovskih knjig in mnogih člankov o mali divjadi saj je na LZS dolga leta poklicno skrbel za področje male divjadi, ocenjevanja škod od divjadi in skrbnik za sprotno ter dopolnilno izobraževanje v lovstvu.

Doma j bil iz Kozarij pri Ljubljani, kjer so imeli starši kmetijo, v okolici pa v posesti tudi več kmetijskih zemljišč. Kot najmlajši otrok je moral po domače ′Karpetov Lojzek′ že kmalu pomagati bratom in sestram pri kmetijskih delih na kmetiji. Zaradi veselja do kmetijstva je po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje še na srednji kmetijski šoli v Mariboru in kasneje nadaljeval študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1964 se je kot univ. inženir kmetijstva zaposlil najprej na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, na oddelku za  lovstvo, kot znanstveno-raziskovalni sodelavec, kjer je z biologom Janezom Čopom deloval na področju male divjadi.

Leta 1966 se je Lojze zaposlil na Lovski zvezi Slovenije kot referent za malo divjad. To je bilo prav v tistem obdobju, ko smo v Sloveniji v loviščih začeli opažati hitro številčno upadanje poljskega zajca in poljske jerebice, po letu 1970 pa tudi fazana. Malo številčna je bila tedaj tudi mlakarica. Bil je prvi, ki je začel strokovno pojasnjevati in razkrivati vzroke za populacijsko upadanje male divjadi, kar je bilo tesno povezano s spremembami naravnih razmer v kmetijski krajini, življenjskem okolju male divjadi zaradi opravljenih obsežnih agromelioracij, komasacij zemljišč in uporabi kemijskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu.

Černe je svoje osebne trditve in ugotovitve, podprte z dokazi, objavil v številnih prispevkih in člankih v Lovcu. Prav tako je smelo poudarjal, da rešitev male divjadi ni samo v rokah lovcev, ampak, da je ta problematika tesno povezana s spremembo načina kmetijske in gozdarske prakse; predvsem od uvajanja moderne kmetijsko-gozdarske mehanizacije za veliko-površinsko pridelavo hrane, z vsemi, za divjad negativnimi ukrepi in novostmi, ki jih še vedno poznamo danes. Ves čas službovanja na LZS se je zavzemal, da bi LZS reševala problematiko male divjadi bolj odgovorno, skupaj s kmetijci in gozdarji. A kot je že tedaj sam razočarano povedal, žal pri nobenem od menjajočih se vodstev LZS ni našel tiste potrebne pozornosti in pravega razumevanja.

Lojze Černe, ki se je na Lovski zvezi Slovenije kar 35 let strokovno ukvarjal predvsem s področjem gojitve male divjadi, je obenem skrbel še za delo komisij LZS za malo divjad (1976 – 1980 in 1997 – 2009),  za lovsko strelstvo (1986 – 1988 in 1988 – 1993), sodeloval je v delovni skupini raziskovalnega sosveta LZS za malo divjad (1988 -1993). Upokojil se je leta 1991.

Vsa službena leta je predaval in svetoval lovskim družinam po Sloveniji o gojitvi in potrebah male divjadi (o potrebnem sonaravnem urejanju remiznih površin in mejic med polji za kritje in hrano male divjadi v nižinskih lovišč, o pomembnosti in ureditvi ribnikov za gojitev mlakarice). Kot slušatelj prve generacije je opravil tudi izpit za lovskega tehnika (lovskega mojstra). Černe je v Lovcu objavljal številne strokovne članke o mali divjadi, kjer je neprestano poudarjal, da je potrebno za dvig populacijske gostote dajati prednost predvsem urejanju naravnih razmer za naravno gojitev in smotrno upravljanje male divjadi, saj je le v taka lovišča smiselno občasno izpuščati zmerno število veterinarsko pregledanih zdravih fazanov in jerebic iz umetne vzreje. 

Leta 1979 je v Zlatorogovi knjižnici LZS izšlo njegovo temeljno delo za tisti čas –  monografija Mala divjad, ki je do zdaj, poleg njegove kasnejše brošurice, ki govori pretežno o urejanju lovišč za malo divjad, tudi edino tovrstno knjižno delo v slovenščini, ki celovito obravnava biologijo in vprašanja urejanja lovišč za malo divjad ter  umetno in naravno vzrejo fazana, mlakarice, poljskega zajca in jerebice.

Posebno skrb je posvetil tudi področju preprečevanja in ocenjevanja škod od divjadi na kmetijskih kulturah. Zaradi potrebe in povpraševanja je za to področje leta 1989 napisal prvo strokovno knjigo – priročnik Preprečevanje in ocenjevanje škod od divjadi v kmetijstvu, ki jo je kot strokovno knjigo v SK izdala LZS in jo nato (kot edini tak priročnik) na željo in potrebe LD in kmetijcev kasneje kar štirikrat vsebinsko posodobila in ponatisnila. Pri tem delu mu je z nasveti pomagala tudi njegova soproga, prof. dr. Mihaela Černe, raziskovalka in specialistka za področje zelenjadarstva in svetovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Lojze Černe je v okviru LZS  opravil vrsto tečajev za lovce – ocenjevalce škod od divjadi v LD.

Njegovi strokovni prispevki z njegovega širšega delovnega področja so bili objavljeni v vseh dosedanjih lovskih priročnikih LZS, vključno z zadnjim, lovsko enciklopedijo Divjad in lovstvo, ki je izšla leta 2012 v okviru  ZK. Še leta 2011 je Černe kot predavatelj območne ZLD Ljubljana sodeloval na tečajih za ocenjevalce škod od divjadi in pomagal usposobiti med lovci nekatere nove kandidate za to občutljivo in odgovorno delo. Neprestano je poudarjal, da moramo biti lovci, čeprav smo predvsem skrbniki in zagovorniki divjadi, pri cenitvah tovrstnih škod pošteni tudi do kmetovalcev. 

Društveno lovsko pot je Lojze Černe začel leta 1966 v Lovski družini Vič – Ljubljana, kjer je bil (1968 – 1973 in od 1979 -1984) dolgoletni uspešen, strokovno podkovan in zato tudi vedno spoštovan gospodar LD ter obenem pošten cenilec kmetijskih škod. Poleg tega je bil dolgoleten vodnik preizkušenih nemških prepeličarjev, ki so bili čeprav kot šarivci, prav tako uporabni tudi za delo po KS.

Bil je tudi odličen mentor mladim lovcem in se je vedno trudil za dobre tovariške odnose med člani, pri lovu pa se je zavzemal za zmerne načrte odstrela divjadi in pri lovu poudarjal upoštevanje lovske etike in dobrobiti divjadi. To mu je v celoti uspevalo, saj je bila LD Vič  do  leta 2005, ko se je po določilih  novega lovskega zakona, kot površinsko premajhna, čeprav daleč naokrog z divjadjo najbogatejša LD, tudi na njegovo pobudo, sporazumno združiti s sosednjo LD Brezovica in prevzela njeno ime. Kljub  njegovim kasnejšim osebnim pomislekom glede načina vodenja in upravljanja divjadi, je Lojze Černe še naprej ostal član LD Brezovica, čeravno zaradi zdravstvenih težav ni več lovil. Imenovan je bil za častnega člana LD Brezovica. Leta 2019 je zaprosil za izpisnico iz lovske organizacije. Zadnje leto je preživel v domu starejših občanov na Bokalcah, kjer je tudi umrl.

Alojza Černeta  je Lovska zveza Slovenije za zasluge v lovstvu odlikovala z znakom za lovske zasluge, redi III. II. in I. stopnje, za njegovo publicistično dejavnost pa prejel plaketo revije Lovec II. stopnje (srebrno).

Spoštovanemu lovskemu tovarišu Lojzetu se moramo slovenski lovci ob njegovem slovesu iz srca zahvaliti za vse, kar je dobrega storil v korist naše lovske organizacije in male divjadi. Za njim je ostalo nekaj neizbrisnih pisnih del, sporočil in ugotovitev, ki tudi za nas iz dneva v dan postajajo zgovornejši dokazi, da brez osnovnih življenjskih razmer morda tudi za nas kmalu ne bo več prostora …

Slava tvojemu spominu, Lojze!

Lovska zveza Slovenije

LD Brezovica – B. Leskovic