V Vrtcu Sonček Rogoza je bil pred kratkim prav poseben in nepozaben dan. Skupino Mehurčki, v kateri ustvarja 17 radovednih otrok, sta namreč obiskala prav posebna gosta – lovec in njegov zvesti štirinožni pomočnik.
Foto: arhiv vrtca Sončka Rogoza
Pod budnim očesom vzgojiteljic Klavdije in Maruše so se otroci prelevili v prave male gozdne raziskovalce. Lovec jim je na zelo zanimiv in doživet način predstavil svoje plemenito delo. Izvedeli smo, da naloga lovcev ni le skrb za divjad, ampak predvsem varovanje narave in hranjenje živali pozimi.
Otroci so z odprtimi usti poslušali oponašanje živalskih glasov, si ogledali prave lovske pripomočke in se naučili, kako se moramo vesti, ko obiščemo gozd. Največja zvezda dneva pa je bil zagotovo lovski pes, ki je potrpežljivo prenašal vse nežno otroško božanje.
Sladki zaključek: Kot se za pravi lovski dan spodobi, pa je ob koncu sledilo še največje presenečenje. Lovec je odprl svoj skrivnostni nahrbtnik in iz njega potegnil pravo pravcato lovsko malico, s katero so se naši Mehurčki z veseljem okrepčali.
Hvala lovcu za čudovit dan, poln novih spoznanj, dobrot in iskric v očeh naših najmlajših!
Konec tedna, med 23. in 24. majem je v češkem mestu Pisek potekal prestižni Grand Prix v kombinacijskem streljanju. Strelska reprezentanca Lovske zveze Slovenije (LZS) je znova zablestela v polnem sijaju in dokazala, da sodi v sam evropski vrh. Naši tekmovalci so v izjemno močni mednarodni konkurenci posegli po najvišjih mestih in domov prinesli bogat izkupiček odličij.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Ta vrhunski uspeh ni naključje, ampak je neposredni rezultat visoke ravni pripravljenosti, ki so jo naši strelci stopnjevali skozi domače izbirne tekme. Prav ostri boji in močna konkurenca na domačih streliščih so izklesali formo, s katero so naši reprezentanti pometli s tekmeci na Češkem.
Pregled vrhunskih uvrstitev naših tekmovalcev:
Mladinska konkurenca:Jan Garmut – 1. mesto, Žan Finkšt – 3. mesto
Superveterani: Dušan Urankar – 2. mesto
Veterani:Franci Vidmar – 3. mesto
Kombinacija OPEN:Boštjan Sadek – 2. mesto, Jan Garmut – 3. mesto (izjemen uspeh mladinca tudi v najmočnejši članski konkurenci!)
Skupna razvrstitev – Kategorija OPEN: V najmočnejši, odprti konkurenci so naši strelci in strelke zasedli naslednja mesta: Boštjan Sadek – 2. mesto, Jan Garmut – 3. mesto, Leon Sadek – 13. mesto, Miha Finkšt – 15. mesto, Franci Vidmar – 18. mesto, Marijan Sadek – 20. mesto, Dušan Urankar – 21. mesto, Dejan Kozale – 22. mesto, Maks Garmut – 39. mesto, Marko Fujan – 44. mesto, Dušan Žehelj – 48. mesto, Žan Finkšt – 53. mesto, Evgen Makuc – 62. mesto, Andreja Martinčič – 76. mesto in Alenka Ule – 78. mesto
Mladinska konkurencaSuperveteraniVeteraniKombinacija OPENGrand Prix Češke. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Iskrena zahvala našim sponzorjem in podpornikom
Vrhunski rezultati na mednarodnem nivoju zahtevajo več kot le talent in trdo delo. Brez zanesljive podpore naših zvestih sponzorjev in partnerjev LZS, ki našim strelcem omogočajo nemotene pogoje za treninge, vrhunsko opremo in logistiko za odhod na tekmovanja v tujino, takšni uspehi ne bi bili mogoči.
Iskrena hvala vsem, ki verjamete v naše strelce in stojite ob strani slovenskemu lovskemu strelstvu na poti do zmagoslavij!
Vsem tekmovalcem in tekmovalkam iskreno čestitamo za borbenost, izjemne rezultate in vzorno zastopanje Lovske zveze Slovenije na mednarodnem prizorišču!
Matija Janc, predsednik komisije za lovsko strelstvo in orožje in selektor strelske ekipe LZS
Siva vrana je izjemno prilagodljiva in inteligentna ptica, ki ima v naravi pomembno vlogo »čistilca«, saj se hrani z mrhovino, žuželkami in polži. Vendar pa je množično naseljevanje vran v urbanih okolij v zadnjih letih ustvarilo resne izzive. Predvsem v maju in juniju se ti konflikti najbolj zaostrijo.
Foto: Urša Kmetec
Sive vrane so hitro ugotovile, da jim človeška naselja ponujajo varnejše in bogatejše življenje kot naravno okolje. Odprti zabojniki za smeti, ostanki hrane na šolskih igriščih in parkih ter nastavljena hrana za hišne ljubljenčke jim pomenijo stalno obloženo mizo. Vrane v mestih prav tako nimajo naravnih plenilcev. Ker njihovo število v urbanih in primestnih okoljih skokovito raste, vrane močno ogrožajo druge vrst ptic pevk, saj jim plenijo gnezda (jajca in mladiče).
Zakaj vrane spomladi »napadajo«? Največ klicev zaskrbljenih občanov o napadalnih vranah zabeležimo prav spomladi. V tem obdobju mladiči vran zapuščajo gnezda, vendar še ne znajo dobro leteti. Dan ali dva preživijo na tleh, v grmovju ali na nizkih vejah, starši pa jih opazujejo in varujejo z bližnjega drevesa. Ko se človek ali pes približa takšnemu mladiču, vrana to zazna kot smrtno nevarnost za svoje potomce.
Vrana najprej glasno opozarja in poskuša vsiljivca pregnati s hrupom. Če se človek še naprej približuje, začne ptica z nizkimi preleti tik nad glavo (t. i. strašilni napadi). V redkih primerih, ko se človek mladiča dotakne ali pes mladiča stisne v kot, lahko vrana mimoidočega okljuva ali s kremplji opraska po glavi.
Kako zmanjšati konflikte? Da bi zmanjšali število neprijetnih srečanj z vranami v mestih, lahko storimo naslednje:
Ne približujte se mladičem: Če naletite na mladiča na tleh, se mu ne približujte in se ga ne dotikajte.
Ostanite mirni: Če vas vrana začne preletavati, ostanite mirni, ne krilite z rokami in ne tecite; počasi in mirno se umaknite z območja.
Uporabite dežnik: Če se morate gibati po območju, kjer vrane branijo mladiča, vam lahko pomaga odprt dežnik. Vrane namreč napadajo najvišjo točko telesa in se ne bodo spustile pod raven dežnika ali roke.
Poskrbite za odpadke: Dosledno zapirajte zabojnike za odpadke in ne hranite prostoživečih živali.
Siva vrana je del naravnega ekosistema, ki se je vrhunsko prilagodil življenju v mestu. Z malce razumevanja njihovega vedenja in odgovornim ravnanjem z odpadki lahko poskrbimo, da bo spomladansko obdobje minilo mirno za ljudi in ptice.
Danes, na mednarodni dan biotske raznovrstnosti, praznujemo bogastvo življenja, ki nas obdaja – od mokrišč in gozdov do travnikov in gora.
Biotska raznovrstnost je pod vse večjim pritiskom zaradi izgube habitatov, podnebnih sprememb, onesnaževanja, širjenja invazivnih vrst in drugih vplivov, ki jih povzroča človek. Ohranjanje narave zahteva več kot zgolj dobre namene. Zahteva konkretno delovanje na terenu.
Po vsej Evropi lovci vsak dan prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti:
s spremljanjem populacij prostoživečih živali,
z obnavljanjem in upravljanjem habitatov,
s podporo projektom za ohranjanje vrst,
z reševanjem prostoživečih živali med kmetijskimi opravili,
z zbiranjem podatkov, ki se uporabljajo v znanstvenih raziskavah in upravljanju prostoživečih živali.
V skladu z Manifestom o biotski raznovrstnosti so lovci in njihove organizacije vključeni v več kot 550 projektov za ohranjanje narave po vsej Evropi, pri čemer se mnogi osredotočajo na obnavljanje habitatov in izboljšanje biotske raznovrstnosti.
Zdravi ekosistemi so odvisni od sodelovanja med upravljavci zemljišč, kmeti, naravovarstveniki, raziskovalci in lovci.
Na ta mednarodni dan biotske raznovrstnosti se zavedamo, da ohranjanje narave ne pomeni le njenega varovanja, temveč tudi aktivno skrb zanjo.
Člani Lovske družine (LD) Vitomarci so 9. maja na strelišču v Müžah pri lovskem domu organizirali tradicionalno dvodnevno lovsko-strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Udeležilo se ga je 90 lovskih in športnih strelcev in kar 17 ekip.
Tekmovanje je potekalo izmenično v lovskem in športnem stavu. Strelci so pokazali dobro kondicijo in športno korektnost. Dosegli so dobre rezultate in bili precej izenačeni, saj so na koncu tekmovanja prišli do zmagovalcev šele z razstreljevanjem.
Tekmovane dvojic v lovskem stavu za odojka: 1. Toš Davorin – Majcen Alojz
LD Vitomarci je pri izvedbi tekmovanja podprlo veliko sponzorjev in donatorjev. Glavni pokrovitelj je bil Simon Skobir iz Puškarstva Skobir iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Skobir je tudi starešina pobratene LD Podgorje in član LD Vitomarci. Kot osrednjo nagrado je organizatorjem podaril puško risanico z optiko.
Po žrebu jo je prejel Jože Kaučič, član Strelskega društva Skakovci in jo takoj poklonil članom LD Trnovska vas kot darilo ob njihovi 80-letnici. Pokale in nagrade je podelil starešina LD Vitomarci Vinko Kocuvan. Prireditev se je končala z prijetnim druženjem in pokušino odojka, ki sta ga osvojila lovca Davorin Toš in Alojz Majcen.
KD Domžalski rogisti so se 16. maja v kraju Leibnitz-Grottenhof, v Avstriji udeležili 4. Mednarodnega tekmovanja lovskih rogistov, v organizaciji Steirischer Jagdschutzverein.
Foto: arhiv KD Domžalski rogisti
Tekmovanja se je udeležilo 683 nastopajočih hornistov v sklopu 61 skupin. Domžalski rogisti so tekmovali v skupini “Es schwer”, kjer so zasedli več kot fantastično 2. mesto, osvojili 721,5 točk in seveda obranili “Zlati rog”.
Nastopili so s štirimi skladbami (dvema obveznima in dvema po lastnem izboru): Jagd Anblasen-fanfare (Josef Schantl), Steirische Fantasie (Peter Weinzerl), Der Alpenjaeger (Karl Stiegler) in Prinz Eugen-Fanfare (Johann Hayden).
Kot edini predstavniki Slovenije so več kot odlično zastopali našo lovsko kulturo.
Po dogovoru in dobrem medsebojnem sodelovanju med Zvezo lovskih družin (ZLD) Prekmurje in Madžarsko lovsko zbornico Železne županije smo 11. maja gostili 33 njihovih lovskih čuvajev s predstavniki njihovega vodstva območne lovske zbornice.
Udeleženci srečanja z gostitelji pred lovskim domom LD Prosenjakovci. Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Srečanje je potekalo v Lovski družini (LD) Prosenjakovci, kjer sta udeležence ob prihodu pozdravila starešina LD Prosenjakovci Evgen Pap ter predsednik ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš. Po uvodnem pozdravu je sledil uradni del, kjer je dr. Srečko Feliks Krope kot član Upravnega odbora (UO) LZS ter predsednik Komisije za lovsko-čuvajsko službo LZS predstavil dejavnost čuvajske službe v Sloveniji ter na kratko spregovoril o organiziranosti in poslanstvu lovstva v Sloveniji. Za prevod je poskrbela lovka Timea Soós.
Udeleženci srečanja med posvetom.Timea Soós in Kenesei Istvan, tajnik Madžarske lovske zbornice Železne županije med predstavitvijo.Timea Soós, dr. Srečko Feliks Krope in dr. Arpad Köveš med predstavitvijo (z leve proti desni). Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Organiziranost madžarskega lovstva, predvsem območne lovske zbornice Železne županije je predstavil njihov tajnik Kenesi Istvan. Sledila je zanimiva diskusija o različnih temah lovstva, ki se je zaključila s pogostitvijo z lovskim bogračem in prijetnim druženjem.
Naslednji dan so gostitelji dr. Arpad Köveš, Evgen Pap s prevajalko in lovko Timeo Soós z lovskimi gosti obiskali še Tehniški muzej Slovenije v Bistri, kjer so si z zanimanjem ogledali lovski del muzeja.
Dr. Arpad Köveš, predsednik ZLD Prekmurje
Skupinska slika pred Tehniškim muzejem Slovenije. Foto: arhiv ZLD Prekmurje
V gozdu pod cerkvijo sv. Katarine na Kapli na Kozjaku so se 7. maja srečali lovec Marko Richter – Zeleni, član Lovske družina Kapla in član Komisije za delo z mladimi Lovske zveze (LZ) Maribor ter vzgojiteljice oddelkov vrtca Lehen, Podvelka, Brezno, Ožbalt in Kapla.
Foto: Marko Richter – Zeleni
Zeleni je bil na lovskem obhodu, vzgojiteljice pa na predstavitvi projekta “gozdni otroci”, katerega nosilka je bila vzgojiteljica Petra Garmut iz vrtca na Kapli.
Mnogim lovcem je poznano, da je slasten obrok še slajši iz nahrbtnika in pogrnjen na drevesnem panju. Zeleni se je ob snidenju v njegovem zelenem raju hitro odločil ter ponudil svojo malico. Suha salama, domač ržen kruh sta še kako teknila vsem zbranim vzgojiteljicam.
Ob priložnosti je stekel tudi govor o pomenu lovstva, lovcev in tudi o nasprotnikih lovu ter nevarnostih v gozdu s strani divjadi, divje svinje, medvedov ter volkovih na sosednjem Pohorju. Zeleni jih je pomiril, da ob primernem obnašanju ter ob pravem času nahajanja v gozdu ni nevarnosti. Predvsem je izpostavil, da se zgoraj naštete živali pred človekom umaknejo in da mora vsakemu človeku biti v čast srečati v naravi previdnega volka.
Govor je tudi nanesel na možnost obiska vrtičkarjev in šolarjev v učilnici LZ Maribor s predhodno najavo. Ob pogovoru okoli nasprotnikov lova in lovstva je hitro naneslo na temo prekomernih populacij divjih prašičev, medvedov ter končno ugotovitvijo, da se s prepovedjo odvzema medvedov iz narave povzroča medvedom medvedjo uslugo.
Ob prijetnem, sicer krajšem druženju se jim je Zeleni iskreno zahvalil, da poskušajo svojim varovancem v vrtcih čim bolje približati naravo, prostoživeče živali ter naravovarstveni pomen lovca v gozdu in za ves njihov bodoči trud. S stiski rok v pozdrav so sklenili, da bodo z dobrim sodelovanjem in zelenim pogledom nadaljevali tudi v prihodnje.
Prostoživeče živalske vrste so tematika letošnjega študijskega krožka, v sklopu Naravne in kulturne dediščine Zgornje Pivke, z namenom spoznavanja, opazovanja, ozaveščanja posameznikov ter zainteresirane javnosti o prisotnosti živali okrog naših prebivališč in sobivanja.
Lovski sprehod. Foto: Stojan Spetić
V zadnjih letih smo zaradi aktualnosti in v prizadevanju dvigovanja prepoznavnosti lovske kulturne dediščine, pod okriljem Lovske zveze Slovenije, pozornost namenili vlogi Lovske družine (LD) Pivka in vzornemu sobivanju na Pivškem ter ozaveščali javnost s potujočo razstavo Srečanja z medvedi v naravnem okolju, avtorice Marjeta Marinčič, mentorice študijskega krožka.
Kulturni, rekreativni in naravoslovni sprehodi so del vsakdana lokalnega prebivalstva, zato je ozaveščanje ljudi edini pravi način kakovostnega sobivanja ljudi z naravo. Obenem smo si zastavili izzive, na katere nas opozarjajo problematični dogodki oziroma srečanja v prostem pohajkovanju po terenu Zgornje Pivke. Predvsem pa smo si želeli na terenu pridobiti konkretne in prave odgovore na izzive, s katerimi se soočamo kot raziskovalni pohodniki in fotografiranju narave. Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) nas je povezala z LD Prestranek,ki smo jo po dogovoru obiskali v idiličnem popoldanskem času.
Kot lovcu je tudi fotografu čas »zlate ure« idealni trenutek v naravi
Foto: Branko Česnik
Miha Gruden in Matic Klemenc, mlada lovca LD Prestranek, ponosna na svoje poslanstvo in spretna v prenašanju znanja na osnovi lastnih izkušenj, sta nas profesionalno vodila po terenu in strokovno predstavila ljubiteljsko življenje lovca v lovski družini ter prostovoljno delo v LD Prestranek. Mimogrede smo izvedeli zanimivosti o šegah in navadah med lovci, saj je tematika študijskega krožka povezana tudi s tem. V Notranjskem muzeju smo se v maju skupaj udeležili dogodka »Klic na lov« in spoznavali tradicijo lovske kulturne dediščine ter sodelovali pri promociji.
Obiskali smo lokacije različnih prež, s senom založene jasli, kaluže, krmne njive in si razjasnjevali dileme sobivanja ter vedenja prostoživečih živalskih vrst, po čemer je naše lokalno okolje znano po celem svetu. Čeprav nam je narava blizu, smo opazili naše umirjanje z vsakim korakom, zavestno in zadovoljno. Vonj čemaža je preplavil kulinarične spomine in načrte.
Zavedanje, da smo v naravi obiskovalci, mora biti prisotno pri vsem. Lovci radi povedo, da je na lovu še eden preveč. Zato je glasnost odveč, hoja umirjena in izogibanje šumu pod nogami skoraj nemogoče; a le tako obstaja možnost opazovanja prostoživečih živali, kar smo si tudi želeli doživeti.
Spoznali smo pravila vedenja in prave načine komunikacije glede aktivnosti v naravi, v izogib neprijetnim motnjam pri opravljanju poslanstva različnih interesov, znotraj istega prostora v naravi. Izmenjali smo si izkušnje in primere posedanja po prežah v urah lovčevih aktivnosti, v času jelenjega ruka in želji po najboljši fotografiji v ruku. Zato je kot povsod, potrebno prilagajanje, predvsem pa strpna komunikacija in življenjsko reševanje zapletov.
Kultura posameznika se odraža tudi oziroma predvsem v naravi, kjer ni nič samoumevno. Zato se dogovarjajmo z uporabniki prostora o lastnih aktivnosti in spoštujmo sobivanje z naravo in posledično z ljudmi! Dejstvo, da narava pripada vsem, ni vsemogočno. Le dokler imamo na razpolago neprecenljivo danost, da si v naši okoljski naravi lahko vsi odpočijemo v tišini, smo dolžni to danost ohraniti tudi bodočim generacijam. V pripovedovanju obeh mladih lovcev, Matica in Mihe, je bilo jasno čutiti, da tudi njuna generacija nadaljuje to tradicijo. Ni lepšega!
Lovska kultura ima v naših krajih trdno podlago, ki se odraža v kulturi posameznika
Foto: Branko Česnik
In kaj lepšega kot to, da te mlad lovec na preži uči o skrivnostih narave, ocenjuje starost srnjadi, ki se je tiho prikazala kot duh na obronku jase, in zna presoditi, da ta srnjak danes ne bo edini. In res, trije so nas popeljali v svet rivalstva generacij srnjadi. Zagotovo je navidezna mirnost opazovalcev, ko nam je v nepremični tišini drgetalo telo od veselja ob dani priložnosti, pripomogla k mirni paši živali, tik pod prežo.
Le ptičje oglašanje je vznemirjalo tišino rivalskih pogledov čez jaso. Fotografsko ostro oko pa je shranjevalo informacije, ki bodo tudi drugim v poduk, veselje in užitek. Počasen zaton sončnih žarkov, umirjanje ptic in počasen odhod srnjakov z jase je oznanil čas odhoda s preže. Nepozabno. Po takšnih doživetjih duša vidi globlje v naravne zakonitosti. Nova spoznanja obogatijo vsakogar, ker je doživetje tisto, kar pušča sledi. Fotografsko oko postaja vsakič sproti ostrejše, ob opazovanju podrobnosti skozi objektiv in v želji širjenja izkušenj drugim, ki te možnosti nimajo na dlani.
Zahvaljujemo se LD Prestranek, lovcema Mihi Grudnu in Maticu Klemencu za izjemno doživetje na terenu, za pristno priložnost spoznavanja, opazovanja in učenja o naravi, s poudarkom na prostoživečih živalskih vrstah. Zahvaljujemo se tudi PBZLD za prijazno povezovanje in sodelovanje.
Na Karavani študijskih krožkov 13. junija 2026 v Pivki, bo sodelovanje z lovci na Pivškem, ena od tematik predstavljenih vsebin študijskega krožka, z namenom promocije lovske kulturne dediščine in tradicije, pod okriljem krovne organizacije Lovske zveze Slovenije.
Marjeta Marinčič, Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina Zgornje Pivke
Na strelišču Strelskega društva Osek pri Vladu Steinfelserju je bilo 9. maja tradicionalno tekmovanje v lovski kombinaciji za pokale lenarškega lovsko-gojitvenega bazena (LGB).
Prvak lenarškega LGB v lovski kombinaciji Feliks Kranvogel (v sredini). Foto: Marjan Toš
Organizator letošnje prireditve je bila Lovska družina (LD) Sv. Jurij v Slovenskih goricah, ki letos praznuje osemdesetletnico ustanovitve. V njenem imenu in v imenu Lovske zveze (LZ) Maribor je množico strelcev in njihovih simpatizerjev pozdravil in nagovoril tajnik LD Sv. Jurij in član Upravnega odbora LZ Maribor Franc Krivec. Zahvalil se je strelcem za udeležbo in varnost na strelišču, vodjem ekip in tehniškemu osebju organizatorja pa za zgledno in brezhibno izvedbo tekmovanja.
Naslov bazenskega prvaka v lovski kombinaciji za letos je osvojil mladi strelec Feliks Kranvogel iz LD Voličina pred Gregorjem Fekonjo iz LD Benedikt in Milanom Baumanom iz LD Sv. Jurij.
V ekipni konkurenci pa so sicer zelo tesno slavili lovski strelci iz LD Sv. Jurij pred LD Benedikt (odločil je boljši rezultat v streljanju z MK puško) in LD Lenart. Odločal je boljši rezultat v streljanju s kroglo. Četrta je bila ekipa LD Voličina, peta LD Sv. Ana in zadnja, nekoliko presenetljivo, LD Dobrava v Slovenskih goricah.
M. T.
Kapetani najboljših ekip, v sredini Milan Bauman iz LD Sv. Jurij. Foto: Marjan Toš
Vse pogostejše pojavljanje medvedov v bližini naselij in šolskih poti pogosto vzbuja strah med prebivalci, a strokovnjaki poudarjajo, da je konflikte mogoče zmanjšati s pravilnim obnašanjem in preventivo.
Foto: Štefan Vesel
Populacija rjavih medvedov v Sloveniji narašča, od leta 2007 se je število medvedov pri nas skoraj podvojilo. Za primerjavo, gostota medvedov je pri nas 30- do 50-krat večja kot v Skandinaviji. Ko populacija medvedov preseže nosilno sposobnost habitata, se ti širijo tudi na območja, kjer jih prej ni bilo. Močnejši medvedi si izborijo svoj prostor tako, da mlajše samce in samice z mladiči potiskajo na rob človeških naselij, kjer se potem pogosteje dogajajo srečanja s človekom. Pojavljanje medvedov v bližini naselij v tem času torej ni nujno znak nenavadnega vedenja ali agresije, temveč posledica naravne dinamike znotraj populacije (npr. čas parjenja). Medvedke se običajno parijo maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku.
Zakaj medvede srečujemo v bližini naselij
Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne morajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držite označenih poti. Na svojo prisotnost opozorite z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se žival lahko umakne. Šolarji naj po šolskih poteh hodijo v skupinah in se sproščeno pogovarjajo, saj se bo medved skupini ljudi bistveno hitreje umaknil kot posamezniku.
Pes naj bo na povodcu, sicer bo ob srečanju z medvedom zbežal in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi in ga lahko presenetijo.
Pogost vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren. Ključno je, da lokalna skupnost poskrbi za namestitev medovarnih smetnjakov, saj navadni koši z ostanki malice delujejo kot neposredno vabilo živali v bližino šolskih igrišč.
Ob srečanju z medvedom:
Poskusite ostati mirni.
Počasi in ritensko se umikajte.
Ne obračajte hrbta in ne tecite.
Ne plezajte na drevo (medvedi so odlični plezalci).
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da žival človeka, ki jo zmoti, velikokrat sprva samo prestraši. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka oceni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad.
Kaj storiti v primeru napada:
Ne poskušajte bežati. Medved je močnejši in hitrejši.
Lezite na trebuh ali se zvijte v klobčič.
Z rokami si zaščitite tilnik in glavo. Komolce držite ob telesu, a zaščitite obraz in vitalne organe.
Ostanite čim bolj tihi in negibni. Če medved čuti, da niste več grožnja, se bo običajno hitro umaknil.
Nahrbtnik lahko služi kot dodatna plast zaščite pred medvedovimi kremplji in ugrizi.
Počakajte, da se medved povsem umakne. Medved je lahko morda še v bližini in vas opazuje. Vstanite šele, ko ste prepričani, da je varno.
Komisija za lovsko kinologijo LZS vabi vse vodnike krvosledcev k sodelovanju pri osvežitvi uradnega seznama. Pravilni in ažurni podatki so ključni za učinkovito delo na terenu in pomoč v loviščih!
Foto: Emanuel Vidmar
Kaj morate storiti?
Novi kandidati: Če želite biti na novo vpisani na seznam, izpolnite prijavnico.
Obstoječi vodniki: Če so se vaši podatki spremenili (naslov, telefon itd.), oddajte zahtevo za popravek.
Zadnje, 4. kolo lige za veterane, superveterane in ženske se je odvilo v osrednji Sloveniji, na območju Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana. Strelce in strelke so gostili v Lovski družini Grosuplje, na strelišču na Ilovi gori.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Prijazen pozdrav in dobrodošlico je 30 strelcem in trem strelkam namenil dosedanji starešina LD Grosuplje, Marko Avšič. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje ZLD Ljubljana Jani Krivec.
Novost zadnjega kola je bilo obvezno žrebanje startnih številk. Ker se strelci ob prijavi pogosto težko odločijo, kdaj bi nastopili, in nenehno iščejo najugodnejše položaje, je bila s to potezo težava rešena. Po pisku sodnika Milka Verbinca se je tekmovanje pričelo. Med tekmovalci je bilo čutiti nekaj več treme kot običajno, saj je šlo za odločilno kolo, rezultati pa so bili izjemno izenačeni.
Tekmovanje je potekalo brez težav. Med čakanjem na rezultate, ki jih je vodil Anton Weiss, so člani LD Grosuplje pod pokroviteljstvom Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS pod vodstvom Matije Janca pripravili okusno malico z žara. Sledila je podelitev nagrad najboljšim v 4. kolu:
SUPERVETERANI: 1. Bojan Urbančič (780), 2. Stanislav Francelj (753), 3. Janez Škrlj (745).
EKIPNA KONKURENCA:
LZ Maribor (2.266)
LZ Kočevje (2.170)
LZ Koroške (2.078)
Ob koncu je sledil prijateljski stisk rok. Ponovno se je izkazalo, da kjer je volja, tam je moč. Skupno je v ligi nastopilo 40 strelcev in 5 strelk, celotno tekmovanje pa je minilo brez nesporazumov. Vse organizatorke – LD Podvelka, LD Šentlambert, LD Vinica in LD Grosuplje – so svoja kola izvedle na visokem nivoju.
Lep strelski pozdrav do naslednje sezone 2027!
Marijan Krevh, član Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje pri LZS
Na letošnje srečanje voditeljev primorskih skavtov Mineštra 2026 v Postojni je bila k sodelovanju povabljena tudi Komisija mladi in lovstvo Lovske zveze Slovenije. Vabilu smo se z veseljem odzvali ter za udeležence pripravili izobraževalno delavnico, namenjeno spoznavanju divjadi, gozdnih živali in pomena odgovornega odnosa do narave.
Foto: arhiv Komisije mladi in lovstvo
Skavti iz različnih primorskih stegov so skozi praktične aktivnosti spoznavali različne vrste prostoživečih živali, njihove življenjske navade ter vlogo človeka pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Poseben poudarek smo namenili prepoznavanju sledi divjadi, opazovanju znakov prisotnosti živali v gozdu ter izdelavi odlitkov stopinj. Takšne aktivnosti mladim omogočajo neposreden stik z naravo in jim na zanimiv, praktičen ter izkustven način približajo svet gozdnih živali.
Pomemben del predstavitve je bil namenjen tudi vlogi lovca v sodobni družbi. Mladi lovstvo pogosto poznajo le površno, zato želimo skozi tovrstna srečanja pokazati, da delo lovcev ni povezano zgolj z upravljanjem divjadi, temveč predvsem s skrbjo za naravo, spremljanjem stanja populacij, varovanjem življenjskega prostora živali, sodelovanjem pri izobraževanju mladih ter ohranjanjem naravne in kulturne dediščine za prihodnje generacije.
Foto: arhiv Komisije mladi in lovstvo
Komisija mladi in lovstvo si prizadeva, da bi bilo takšnih sodelovanj v prihodnje še več. Verjamemo, da imamo prostovoljne organizacije, ki delamo z mladimi, ogromno skupnih točk in veliko možnosti za povezovanje. Skavti, lovci, taborniki ter druge organizacije lahko s sodelovanjem mladim ponudimo kakovostne, vsebinsko bogate in predvsem izkustvene aktivnosti v naravi.
Prav povezovanje med organizacijami vidimo kot pomemben korak za prihodnost dela z mladimi. S skupnim načrtovanjem dogodkov, izmenjavo znanja in medsebojno pomočjo lahko ustvarimo programe, ki bodo za mlade še bolj zanimivi, poučni in dostopni. Lovci lahko s svojim znanjem in izkušnjami sodelujemo na skavtskih ali drugih mladinskih dogodkih, izvajamo daljše naravoslovne delavnice, predstavitve divjadi, terenske aktivnosti ter vsebine, povezane z naravovarstvom. Obenem pa tudi sami pridobivamo nove ideje, pristope in izkušnje pri delu z mladimi.
Takšna srečanja niso pomembna le zaradi prenosa znanja, temveč predvsem zaradi ustvarjanja vezi med ljudmi, ki jim je skupna ljubezen do narave. Mladi skozi skupne aktivnosti razvijajo spoštovanje do okolja, učijo se sodelovanja in odgovornosti ter spoznavajo, da lahko naravo ohranjamo le skupaj. Prav zato so srečanja, kjer se povezujejo organizacije, ki delajo z mladimi in spodbujajo spoštovanje do okolja, toliko bolj pomembna. Takšni dogodki mladim omogočajo neposreden stik z naravo, hkrati pa odpirajo prostor za sodelovanje, izmenjavo znanja in gradnjo novih vezi med ljudmi, ki jim je skupen odnos do naravnega okolja.
Foto: arhiv Komisije mladi in lovstvo
Člani Komisije mladi in lovstvo si bomo tudi v prihodnje prizadevali za vzpostavljanje novih povezav med lovci, mladinskimi organizacijami, šolami ter drugimi skupnostmi, ki delujejo na področju narave in dela z mladimi. Želimo biti most med ljudmi, znanjem in izkušnjami ter pomagati pri ustvarjanju novih sodelovanj, ki bodo temeljila na spoštovanju narave, medsebojni pomoči in skupnem cilju – mladim približati naravo na pristen, odgovoren in doživet način. Verjamemo, da lahko prav s povezovanjem ustvarimo še več kakovostnih aktivnosti, novih priložnosti za sodelovanje ter močno skupnost ljudi, ki jim je mar za naravo in prihodnje generacije.
Strelišče Gaj – Pragersko je zaključilo svojo vlogo gostitelja izbirnih tekem za sestavo reprezentance Lovske zveze Slovenije (LZS). Čeprav so rezultati na strelišču določili prvotno razvrstitev, je tik pred zdajci prišlo do spremembe v ekipi. Kljub odličnemu streljanju in skupnemu tretjemu mestu se je nastopu na evropskem prvenstvu na Češkem zaradi osebnih razlogov odpovedal Miha Travner.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Preobrat pri vrhu: Travner prepustil mesto
Največje presenečenje po koncu tekmovalnega dela je bila odločitev Mihe Travnerja. Miha je skozi celotne kvalifikacije kazal vrhunsko formo in se v skupnem seštevku zavihtel na visoko 3. mesto, a so mu osebne zadeve preprečile odhod na prvenstvo. Njegova odpoved je pomenila, da se je seznam potnikov premaknil, kar je še dodatno pridalo na teži rezultatom strelcev, ki so se borili za mesta v ozadju.
Drama za vsako točko: Makuc, Sadek in Fujan
Novi točkovni sistem je poskrbel, da je bila pot do Češke za marsikoga negotova do zadnjega strela. Izjemno tesno in napeto je bilo predvsem pri strelcih, kot so Evgen Makuc, Leon Sadek in Marko Fujan. Ti so morali pokazati izjemno mero zbranosti in jeklene živce, saj so o njihovi uvrstitvi v končno deseterico odločale malenkosti. Na koncu so prav oni zaokrožili seznam potnikov, ki bodo zastopali slovenske barve.
Dekleti in mladinci zanesljivo v reprezentanco
V ženskem delu ekipe presenečenj ni bilo. Andreja Martinčič in Alenka Ule sta svoji mesti potrdili že zgodaj. Andreja je z rezultatom 303 točk dokazala, da sodi v sam vrh, Alenka pa je s konstantnim stopnjevanjem forme poskrbela, da bosta slovenske barve na Češkem zastopali vrhunsko pripravljeni tekmovalki. Prav tako sta svoji mesti v mladinski kategoriji suvereno zasedla Jan Garmut in Žan Finkšt.
Končni seznam reprezentance LZS za Češko:
Člani (10): Maks Garmut, Franci Vidmar, Miha Finkšt, Dejan Kozole, Boštjan Sadek, Marijan Sadek, Dušan Urankar, Evgen Makuc, Leon Sadek in Marko Fujan.
Mladinci (2): Jan Garmut in Žan Finkšt.
Ženske (2): Andreja Martinčič in Alenka Ule.
Slovenska štirinajsterica je zdaj dokončno izoblikovana. Kljub odsotnosti Travnerja v Češko odpotuje izjemno močna zasedba, ki bo po prikazanem na Pragerskem resen konkurent za najvišja mesta.
Znanstveno-raziskovalno središče (ZRC) Koper vabi k sodelovanju v seriji dogodkov “Živi laboratoriji”, ki potekajo v okviru mednarodnega projekta 4PETHABECO. Cilj je oblikovati inovativne rešitve za izboljšanje sožitja med ljudmi in velikimi zvermi ter spodbujati trajnostni turizem in varovanje narave.
Foto: Slaven Reljić
Živi laboratoriji so interaktivne delavnice, kjer boste lokalni prebivalci, strokovnjaki, turistični delavci in odločevalci sooblikovali praktične rešitve za izzive, ki jih prinaša sobivanje z zvermi, kot so volk, medved, ris in tudi šakal na našem območju.
Lovska zveza Slovenije je razvila svoj sistem za skeniranje vezic. Sistem omogoča enostaven vnos podatkov o veliki (parkljasti) divjadi, v prihodnje pa bo omogočal tudi evidentiranje male divjadi, kot to zahteva veljavna zakonodaja. Prosimo, da pri uporabi upoštevate spodnja osnovna navodila.
Do strani lahko dostopate tudi preko spodnje QR kode:
Če vezico skenirate neposredno brez predhodnega dostopa do sistema prekohttps://vezice.lovskazveza.si, se podatki o odvzemu NE prenesejo in NE zabeležijo v sistem LISJAK, vezica pa se porabi. Vezic se ne sme testirati in porabljati brez plena (oziroma pogina, povoza …) !
Nalepke s QR kodami za dostop do sistema bodo lovskim družinam poslane naknadno. Lovci si jih boste lahko nalepili na lovsko izkaznico ali kakšen drug predmet, ki ga imate pri lovu vedno s seboj, da boste imeli dostop do sistema vedno pri sebi. Dostop do sistema bo mogoč tudi preko spletne strani Lovska zveza Slovenije. Do prejema nalepk si lahko QR kodo natisnete iz tega sporočila. Koda je za vse lovce identična.
Zaokrožili praznovanje 70-letnice ustanovitve LD, 50-letnice pobratenja z LD Podgorje, 50-letnice razvitja prapora in 40-letnice začetka gradnje lovskega doma.
Šentiljski lovci pred domom v Dobrenju. Foto: arhiv LD Šentilj
Člani Lovske družine (LD) Šentilj v Slovenskih goricah so na turistični kmetiji Skupek praznovali 70-letnico ustanovitve, 50- letnico razvitja prvega lovskega prapora, 50-letnico pobratenja z LD Podgorje pri Slovenj Gradcu in 40-letnico začetka gradnje lovskega doma. Kot je povedal starešina LD Šentilj Marjan Vernik, so najprej pripravili slovesni sprejem gostov, lovcev iz vseh sosednjih družin, njihovih praporščakov in domačinov.
Po sprejemu so imeli svečani 70. občni zbor. Vernik se je zahvalil vsem generacijam lovcev za požrtvovalno delo pri varstvu narave, divjadi in njenega življenjskega okolja. Posebne zahvale sta bila deležna pobudnika in organizatorja gradnje lovskega doma med leti 1986 -1991, takratni starešina Bojan Belna in gospodar Leopold Lorber.
O zgodovini LD Šentilj je spregovoril njen nekdanji dolgoletni starešina Rudi Majer, ki je orisal bogato prehojeno pot tega 32- članskega kolektiva zelene bratovščine. Lovce in njihove goste so pozdravili še predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, starešina pobratene LD Podgorje Simon Skobir, šentiljski župan mag. Štefan Žvab in dekan IgorIgnacij Novak.
Na svečanem občnem zboru so za častnega člana LD Šentilj razglasili dolgoletnega simpatizerja in naravovarstvenika Benjamina Lorenčiča. Kulturni program so obogatili Rogisti Lovske zveze Maribor in recitatorji. Po končanem svečanem občem zboru so se zadržali na praznilni večerji in obujali spomine na mnoga lovska doživetja.
Predstavniki Lovske zveze Slovenije in italijanske lovske organizacije področja Trst – Federazione Italiana Della Caccia smo se 23. aprila srečali v kraju Slope pri Kozini z namenom boljšega spoznavanja in delovanja obeh lovskih organizacij ob meji.
Foto: arhiv Komisije za mednarodne odnose
To srečanje smo pripravljali že dalj časa, pa je vedno prišlo kaj vmes. V naši delegaciji smo bili predsednik LZS Alojz Kovšca, podpredsednik LZS Miran Štrukelj in člana Komisije za mednarodne odnose Silvo Batagelj ter Andrej Šturman. V italijanski delegaciji so bili predsednik za tržaško področje Fabio Merlini in člani Fulvio Tamaro, Roberto Pettorosso in Thomas Fischer.
Osrednja tema razprave so bile sorodne problematike na področju upravljanja z divjadjo. Predsednik Kovšca je predstavil naše poglede glede drastičnega zmanjševanja števila srnjadi na področju Slovenije. S podobnimi težavami se ubadajo tudi na drugi strani meje. Merlini nas je spomnil na podpis dogovora izpred 45 let med njihovo lovsko organizacijo in ZLD Koper, kjer je bilo govora o ustanovitvi interesne skupnosti za gojitev srnjadi.
Dogovorili smo se, da bomo organizirali okroglo mizo o tej tematiki in poskusili najti skupne točke organizacij z obeh strani meje. V sproščenem vzdušju smo se pogovarjali o vseh vidikih sodelovanja. Predsednik Kovšca jim je predstavil naš predlog o podpisu memoranduma o sodelovanju, podoben tistim, ki smo jih že do sedaj podpisali z nekaterimi državami. O predlogu bodo razpravljali v njihovih delovnih skupinah, računamo na ugodno rešitev.
Silvo Batagelj, predsednik Komisije za mednarodne odnose
Lovski dom v Račah je bil zadnjo aprilsko nedeljo prizorišče dogodka, ki v življenju vsakega lovca pusti neizbrisen pečat. Slavnostna podelitev spričeval in podpis Etičnega kodeksa slovenskih lovcev nista le formalna zaključka izobraževanja, temveč sta prelomnica, ko mladi lovci polnopravno stopijo v vrste lovskih naravovarstvenikov in varuhov divjadi.
Nova generacija štajerskih lovcev 2026. Foto: arhiv LZ Maribor
Slovesnost se je pričela z mogočnimi zvoki Rogistov Lovske zveze (LZ) Maribor. Prisotne je uvodoma nagovoril Marjan Gselman, predsednik LZ Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije. V svojem govoru je poudaril odgovornost, ki jo prinaša opravljen lovski izpit in lovska izkaznica. Mladi lovki in lovcem je položil na srce, naj se v loviščih vedno odločajo v korist življenja in divjadi ter naj njihova dejanja vseskozi vodi lovska pravičnost.
Izobraževanje, ki ga je vodil Ivan Žižek, administrativno in tehnično pa tajnik LZ Maribor, Božidar Kunej, se je pričelo v petek 30. januarja 2026. Generacija 30 pripravnikov, s povprečno starostjo 34 let, se je nato tri mesece vsako soboto poglabljala v 19 tematskih sklopov. Za njihovo znanje je skrbelo 15 strokovnih predavateljev.
Svečano podelitev spričeval je vodil vodja izobraževanja Ivan Žižek. Foto: Božidar KunejOb koncu prireditve je ob nastopu Rogistov LZM izvedel recital Rudolf Majer. Foto: Božidar KunejZaprisego Etičnega kodeksa slovenskih lovcev je prebrala Suzana Starc. Foto: Božidar Kunej
Letošnja generacija je bila del zgodovinskega trenutka, saj so 17. aprila opravljali prvi enotni elektronski pisni izpit, ki je potekal hkrati po celotni Sloveniji. Dosežena 94,6-odstotna uspešnost priča o resnem pristopu in kakovosti predavanj. Povprečna ocena generacije je znašala 3,61, s posebnim priznanjem pa velja izpostaviti Blaža Gošnjaka iz LD Oplotnica, ki je dosegel odlični uspeh z oceno 4,52. Po uspešnih ustnih izpitih pred državno komisijo je lovski izpit letos uspešno opravilo 28 kandidatov. Mladi lovci so teoretično znanje nadgradili tudi s strokovno ekskurzijo v Tehnični muzej Slovenije v Bistri in si podrobneje ogledali lovski del muzeja.
Osrednji del dogodka v Račah je bil podpis Etičnega kodeksa. Zaprisego je v imenu generacije prebrala edina lovka Suzana Starc (LD Polskava). Ob prisotnosti svojih starešin in mentorjev so novi lovci s podpisom in žigom potrdili svojo zavezo lovskim etičnim vrednotam. Spričevala in lovske izkaznice je podelila izpitna komisija pod predsedstvom Branka Reismana.
Za umetniški zaključek je poskrbel Rudolf Majer s svojo interpretacijo lastnih in prirejenih pesmi, ki so v prostor vnesle čustveno noto spoštovanja do narave in lovske tradicije. Rogisti Lovske zveze Maribor so z zaključno melodijo povabili navzoče k zdravici in pogostitvi.
Nova generacija štajerskih lovcev je lovski dom zapustila v poznih popoldanskih urah. Odšli so polni vtisov in svežega znanja v svoja matična lovišča, kjer bodo v praksi udejanjali plemenito lovsko poslanstvo.
Komisija za izobraževanje Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in Notranjski muzej Postojna vabita na lovsko kulturno prireditev “KLIC NA LOV” – LOVSKE ŠEGE IN NAVADE, ki bo v četrtek, 7. maja 2026, ob 17. uri, v prostorih Notranjskega muzeja Postojna (Kolodvorska cesta 3).
Na predavanju “Lovske šege in običaji – nesnovna kulturna dediščina,” bodo gostili prof. dr. Jerneja Zupančiča.
Sodelovali bodo tudi:
– Lovska vokalna skupina Javorniki – Brkinsko-kraški rogisti – LD Črna jama z lovskim ropotom in Gregor Češarek s predstavitvijo šeg in običajev – Pavel Nared, oponašalec jelenjega rukanja
Škode, ki jih povzroča divjad na kmetijskih rastlinah, so odvisne predvsem od vrste divjadi, pa tudi od vrste kmetijske rastline in njene razvojne faze. Največ škode povzroči divjad s hranjenjem, torej s pašo in objedanjem, pa tudi z mečkanjem, ritjem, lomljenjem in valjanjem. Največ škode povzročijo navadni jelen, srna, divji prašič, poljski zajec, siva vrana, sraka in šoja.
Foto: Pixabay
Oškodovanec je upravičen do odškodnine:
za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije z revalorizacijo v višini letne inflacije;
za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture in razliko v vrednosti pridelka med uničeno in novo kulturo;
za pokončano domačo žival v višini cene enakovredne domače živali, povečano za stroške zaradi nakupa živali;
za poškodovano domačo žival v višini stroškov zdravljenja, povečano za višino izgube zaradi izpada ali odloga vzrejnega cilja;
za ostale vrste škode, v višini, ki jo oceni izvedenec z ustreznega področja.
Uveljavljanje odškodnine za škodo po divjadi na lovni površini
Za škodo odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča ali upravljavcu lovišča s posebnim namenom.
Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec zaprosi za ponovno oceno škode. Za obravnavo zahtevka je pristojna komisija, ki jo imenuje minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Komisija v osmih dneh po pisni prijavi oceni škodo. Če se oškodovanec ali upravljavec ne strinja z oceno, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
3. maj 2026 je bil v znamenju natančnosti in mirnih rok. Odvilo se je prvo tekmovanje v streljanju na dolge razdalje z naslovom 1st Alpe Adria Blackjack 500 Yards Trophy. Dogodek je združil lovce iz Italije, Slovenije in Avstrije, ki so se pomerili v disciplini, kjer odločajo milimetri.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Pravila “Blackjack” – izziv za najboljše
Tekmovalci so se soočili s specifično tarčo, ki je vsebovala šest kvadratov. Cilj je bil v šestih minutah z 12 naboji zadeti kvadrate, od največjega do najmanjšega: 30 × 30 cm (1 točka) do 5 × 5 cm (6 točk).
Osnovni cilj je doseči 21 točk (“Blackjack”), tisti z najmirnejšo roko pa so lahko s preostalimi naboji nadaljevali streljanje v najmanjši kvadrat za dodatne točke. Posebna težavnostna stopnja, dovoljen je bil le prednji naslon (dvonožec ali vreče), brez opore zadaj.
Najmanjša tarča 5 x 5 cm na 500 jardov. Samo prednji naslon.
Popolna prevlada strelcev Lovske zveze Slovenije
Lovska zveza Slovenije je na tekmovanje poslala tri vrhunske strelce, ki so pometli s konkurenco: Herman Okroglič (LZS): z izjemnim rezultatom 51 točk (od 57 možnih) je postal absolutni zmagovalec tekmovanja. Jožko Storošar (LZS): s 27 točkami je osvojil odlično 3. mesto. Matej Cej (LZS): z 21 točkami (dosežen Blackjack) je zasedel 14. mesto.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Rezultat, ki odmeva v regiji Alpe-Adria
Uspeh naših strelcev potrjuje visoko raven strelske pripravljenosti slovenskih lovcev. Najmanjša tarča (5×5 cm) na razdalji 500 jardov je bila za marsikoga prevelik zalogaj, za Hermana Okrogliča in ekipo LZS pa le še ena potrditev njihovega mojstrstva.
Strelišče Gaj-Pragersko je gostilo drugo izbirno tekmo za sestavo reprezentance Lovske zveze Slovenije (LZS). Rezultati so prinesli pomembne premike pri vrhu, kjer se bije neizprosen boj za mesta, ki vodijo na odprto prvenstvo Češke.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Garmut s stoodstotnim izkupičkom, Travner z zmago dneva
Po dveh odstreljenih tekmah je na vrhu Maks Garmut, ki je na obeh preizkušnjah pokazal izjemno mirno roko in s skupno 80 točkami zaseda prvo mesto. S petimi točkami zaostanka mu tesno sledi Franci Vidmar (75 točk).
Izjemen skok je uspel Mihu Travnerju, ki je bil s 45 točkami najboljši strelec drugega dne in se s skupno 65 točkami zavihtel na trenutno tretje mesto. Tik za njim je zmagovalec prve tekme Miha Finkšt, ki ima 64 točk.
Celotna lestvica po dveh tekmah (stanje na dan 26. 4. 2026):
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Odločilni boj bo 10. maja
V ženski konkurenci sta Andreja Martinčič in Alenka Ule s svojo udeležbo na izbirnih tekmah že potrdili reprezentančni status. Za moški del ekipe pa bo ključen 10. maj, ko bo na sporedu zadnja tekma. Razlike v sredini lestvice so majhne, kar pomeni, da bo o potnikih na Češko odločala dnevna forma na zadnjem prizorišču.
Kako deluje nov sistem?
Za vsako od treh izbirnih tekem se pripravi točkovanje glede na uvrstitev. Točke se po vsaki preizkušnji seštejejo, skupni seštevek vseh treh tekem pa določi končnih osem potnikov v moški konkurenci.
Spomladanska košnja travnikov predstavlja eno največjih nevarnosti za prostoživeče živali, predvsem za mladiče srnjadi.Ti se v prvih tednih življenja ne bežijo pred nevarnostjo, ampak se nagonsko pritajijo v visoki travi, kar je zanje ob uporabi sodobne kmetijske mehanizacije pogosto usodno.
Foto: Štefan Gorenčič
Da bi zmanjšali število izgub, lovcem in kmetovalcem priporočamo naslednje preventivne ukrepe:
Pregled travnika pred košnjo s šolanim psom: V zadnjih letih se kot izjemno učinkovita metoda uveljavlja uporaba dronov s termovizijskimi kamerami, ki omogočajo hiter in natančen pregled površin.
Pravilna smer košnje: Košnjo vedno začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu.
Prestavljanje mladičev: Če naletite na mladiča srnjadi, ga s pomočjo šopov pokošene trave previdno prenesite v varno zavetje v bližini. Pomembno je, da se mladiča nikoli ne dotikate z golimi rokami, saj bi vonj po človeku povzročil, da ga bo srna zavrgla.
Tehnični pripomočki: Uporabite svetlobna in zvočna odvračala na kmetijskih strojih. Pri košnji zadnjih pasov pa dodatno zmanjšajte hitrost, da imajo prostoživeče živali čas za umik.
Nevarnost za živino!
Če deli živalskega tkiva končajo v travni silaži, se krma v krogu približno 40 cm pokvari in postane neuporabna. Ob zaužitju takšne krme lahko domača živin resno zboli ali celo pogine.
Na Lovski zvezi Sloveniji so na voljo brezplačni plakati, ki opozarjajo na obdobje poleganja mladičev. Vabimo vas, da jih izobesite na vidnih mestih v vašem lokalnem okolju.
Postopek prijave na razpisana izobraževanja Lovske zveze Slovenije je poenostavljen. Poleg prijave preko vaših lovskih družin se lahko na izobraževanja prijavite tudi sami, preko članske spletne strani.
Foto: arhiv LZS
Kako poteka prijava?
Obiščite spletno stran LZS in v zgornjem desnem kotu kliknite na zavihek ZA ČLANE.
V polje Uporabniško ime vpišite serijsko številko svoje lovske izkaznice.*
V polje Geslo vpišite svojo identifikacijsko številko (ID člana).
Po uspešni prijavi kliknite na zavihek RAZPISANA IZOBRAŽEVANJA.
Izberite želeno izobraževanje s seznama odprtih prijav in potrdite svojo udeležbo.
Za uspešno samostojno prijavo je nujno, da imate v informacijskem sistemu Lisjak vnesen svoj e-naslov in telefonsko številko. Če teh podatkov nimate urejenih, se za pomoč obrnite na tajnika svoje lovske družine.
*Opomba: Lovski pripravniki v polje Uporabniško ime vnesete datum rojstva (oblika zapisa DD.MM.LLLL), v polje Geslo pa ID člana.
Ste si že ogledali novo, aprilsko oddajo Dober pogled? Na voljo je tudi naši YouTube strani.
Tokratno oddajo Dober pogled začenjamo v Murski Soboti, kjer so slavnostno razvili nov prapor Zveze lovskih družin Prekmurje ter podpisali sporazum med Lovsko zvezo Slovenije in madžarsko Državno lovsko zbornico.
Nadaljujemo s še nekaj prispevki iz Dnevov lovstva v Celju. V rubriko Mi smo lovci smo tokrat povabili lovko Katko Kovačec, ki je tudi starešina LD Velika Nedelja. Za konec pa še poziv lovcev kmetovalcem in ljubiteljem narave.
Če si želiš peti, ustvarjati in biti del nečesa posebnega, potem te Kulturno društvo Simon Jenko Lovski pevski zbor Medvode vabi, da se jim pridružiš!
Foto: arhiv LPZ Medvode
Petje ni le glasba – je druženje, sprostitev in način izražanja. Ne glede na to, ali si že izkušen pevec ali pa šele odkrivaš svoj glas, si pri nas dobrodošel. Skupaj ustvarjamo harmonijo, ki povezuje ljudi in prinaša veselje tako nam kot našim poslušalcem.
Zakaj se nam pridružiti? Prijetno in spodbudno okolje, nova prijateljstva, nastopi in nepozabne izkušnje, osebni glasbeni razvoj.
Ne odlašaj – stopi iz cone udobja, odkrij moč svojega glasu in postani del pevske zgodbe. Pridi na vajo in nas spoznaj – veseli te bomo! Vaje imamo ob ponedeljkih, ob 19. uri, v Osnovni šoli Medvode.
Ivan Bezjak je strelski veteran, ki ga poznajo širom po Sloveniji. Je srčni lovec in varuh divjadi v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah.
Ivan Bezjak s pokalom Dneva državnosti v Dobravi. Foto: Marjan Toš
Doma je v Vitomarcih v slovensko goriški občini Sv. Andraž in je lovsko pot začel v LD Juršinci. Od tam pa je kmalu odšel v Dobravo, kjer je še danes v revirju Župetinci – Smolinci. Tam rad skrbi za zimsko krmljenje sicer vse redkejših fazanov in še vedno rad preži za zvitorepkami. Lov na lisice mu je edino lovsko veselje, vse ostalo pa je skrb za ohranitev divjadi in za urejanje lovskih objektov in naprav. »Lovci moramo najprej gojiti, šele nato loviti, je pred več kot 110 leti dejal dr. Lovrenčič, in te njegove besede so mi ostale globoko v spominu«, Ivan rad izpostavi v pogovorih z mlajšimi lovci.
Zelo dobro se spominja prve zmage na strelišču LD Benedikt leta 1976. Tam mu je steklo kot po loju in svojil je prvi pokal za zmago. Še danes je v vitrini na častnem mestu. Sicer ima zbirko okoli 500 pokalov za zmage v polstoletnem lovskem strelstvu iz vseh koncev Slovenije. Gre samo za pokale, ki jih je osvojil sam, ne pa tudi za pokale, ki jih je osvojila ekipa njegove LD Dobrava v Slovenskih goricah.
V družbi lovskih in strelskih tovarišev Vlada Steinfelserja (levo) in Bojana lešnik(v sredini). Foto: Marjan Toš
Ivan se za vsako tekmovanje dobro pripravi in po tolikih letih tudi do obisti pozna značilnosti vsakega strelišča za glinaste golobe. Kljub 77 križem se še ne da in kot strelski superveteran pridno spreminja glinaste golobe v prah in pepel. Ker pa je pravi športnik, se tudi porazov ne sramuje in vselej čestita zmagovalcem.
Bogato praktično znanje rad razdaja mlajšim lovskim kolegom, ki ga zelo cenijo in spoštujejo. Nekaj jih že gre po njegovi poti in tega je najbolj vesel. Ali bodo vzdržali pol stoletja, tako kot on, pa je velika uganka. Pogoji za lovsko strelstvo se namreč nenehno spreminjajo in terjajo veliko treningov. Za nameček pa strelstvo zahteva tudi precejšnja finančna sredstva.
Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) je na podlagi razpisa LZS – sofinanciranje usposabljanj v letu 2026 izvedla Usposabljanje javno nastopanje pred kamero in mikrofonom, ki je potekalo v sredo 8. aprila, v Lovskem domu LD Hrenovice, v Hruševju.
Foto: arhiv PBZLD
Predavateljica Vesna Kovač je na slikovit način ter z bogatimi pridobljenimi izkušnjami podala predpisane vsebine usposabljanja: pomen javnega nastopanja in komuniciranja pred kamero in mikrofonom, pomembnost priprave javnega nastopanja, vloga lovcev pri ozaveščanju in razlaganju dejstev, videz, vloga in uporaba drže telesa pri javnem nastopanju in gestikulacija, osnove govorne tehnike in pravilne rabe glasu pri javnem nastopanju, ključna sporočila in njihovo jasno podajanje, odgovarjanje na vprašanja novinarjev na učinkovit način, obvladovanje konfliktnih situacij in težkih vprašanj, praktične vaje za izboljšanje artikulacije in dikcije, obvladovanje treme in negotovosti, priprava kratkih izjav in sporočil za javnost, pomen prvega vtisa in verodostojnosti govorca, pomen mirne in spoštljive komunikacije v javnosti in praktični nastopi udeležencev pred kamero z analizo in povratno informacijo.
Udeležencem usposabljanja pridobljena nova znanja pomenijo pomembno nadgradnjo v komuniciranju ter nastopanju, kar je nuja za pravilno ter strokovno predstavitev lovstva širši javnosti.
mag. Aleš Klemenc, predsednik komisije za izobraževanje in podpredsednik PBZLD
“Naša moč, naš planet” je osrednja tema dneva Zemlje 2026. Sporočilo je jasno: napredek na področju varstva narave in okolja ni odvisen le od sistemskih odločitev, temveč od vsakodnevnih prizadevanj skupnosti, družin, posameznikov, ki aktivno varujejo kraje, kjer živijo in delajo.
Foto: arhiv LD Jezersko
Za slovenske lovce skrb za naravo ni le enkraten letni dogodek, temveč način življenja. Kot izvajalci upravljanja in neposredni opazovalci sprememb v naravi, se zavedamo, da je zdrav ekosistem ključen za obstoj vseh živalskih in rastlinskih vrst – in s tem tudi nas samih. Naša moč se meri v konkretnih dejanjih: kaže se v tisočih urah prostovoljnega dela pri čiščenju narave, vzdrževanju življenjskega prostora prostoživečih živalskih vrst in strokovnem monitoringu za zagotavljanje naravnega ravnovesja ob vse večjih podnebnih pritiskih.
Svetovni dan Zemlje je priložnost, da se vprašamo, kakšen odtis puščamo. Moč posameznika združimo v skupno skrb za naš edini planet!
Lovska zveza Slovenje obvešča, da so ponovno na voljo brezplačni plakati, namenjeni opozarjanju lastnikov psov v času poleganja mladičev srnjadi. Cilj akcije je zmanjšati število napadov psov na divjad.
Mnogi se ne zavedajo, da se sezona poleganja mladičev že začenja. Plakati je smiselno namestiti na vidnem mestu ob gozdu ali na priljubljeni sprehajalni poti, kjer bodo opomnik lastnikom, naj pripnejo pse na povodec, in preventiva, ki neposredno rešuje življenja mladičev.
Kako do plakatov?
Plakati so brezplačno na voljo vsem – lovskim družinam, lokalnim skupnostim, kinološkim društvom in posameznikom. Prevzamete jih lahko osebno, na sedežu Lovske zveze Slovenije v času uradnih ur. Na voljo je tudi možnost, da vam plakate pošljemo po pošti. Vaša naročila sprejemamo po e-pošti lzs@lovska-zveza.si ali na številki (01) 241 09 10.
Ukrepajte pravočasno in opremite kritične točke v vaši lokalni skupnosti!
Tretja tekma lige LZS 2026 za veterane, superveterane, ženske in ekipe se je preselila na skrajni jug Slovenije, v Zvezo lovskih družin (ZLD) Bela krajina. Lovska družina (LD) Sinji vrh je v sodelovanju z LD Vinica organizirala tretjo tekmo na njihovem lepo urejenem strelišču.
Prijazen pozdrav in dobrodošlico je 30 strelcem in štirim strelkam namenil starešina LD Vinica Branko Flajnik. Povedal je, da LD Vinica, ki ima 59 članov, gospodari na okoli 6.000 hektarjih lovne površine, kjer osnovni odstrel predstavljata jelenjad in divji prašiči.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Konkretna pravila in red na strelišču je podal strelski referent LD Sinji vrh Vili Tomažič, ki je bil tudi vodja tekmovanja. Član Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Anton Weiss je tekmovalce razporedil po skupinah ter poskrbel za zbiranje, urejanje in razvrstitev doseženih rezultatov.
Da čakanje ni bilo monotono, so pripravili tudi zaključno »tekmovanje« v razstreljevanju na tri življenja. Gre za sproščeno streljanje z nenehnim spreminjanjem pravil in strelskih položajev, kjer je prvo mesto dosegel Darjan Vesenjak, drugo Anton Weiss in tretje Marijan Krevh.
Poskrbljeno je bilo tudi za odlično malico – pripravljeni so bili zrezki divjega prašiča. Ob zaključku nas je pozdravil še predsednik ZLD Bela krajina Miroslav Hudek, ki je vsem strelcem čestital za dosežene rezultate ter jim zaželel varno vrnitev domov.
REZULTATI tretje tekme:
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani vabi dijake gimnazij in srednjih šol, ki jih zanimajo naravoslovne tematike, da se udeležijo gozdarskega tabora.
Tabor bo potekal na Žagi Rog v kočevskih gozdovih, od 25. junija do 1. julija 2026.
Okvirni program tabora:
spoznavanje ekologije gozda ter razlik med gospodarskim gozdom in pragozdovi na območju Rajhenavskega Roga;
spoznavanje velikih zveri in ostalih gozdnih živali – sledenje velikim zverem s pomočjo telemetrije, pomen lova, različne tehnike lova, spoznavanje gozdnih dvoživk in čakanje medvedov in drugih živali na lovski preži;
botanična pohajkovanja – spoznavanje drevesnih in zeliščnih vrst, spoznavanje ekoloških dejavnikov in ekoloških posebnosti, kot so mrazišča;
odkrivanje gozdnih škodljivih organizmov;
spoznavanje z delom v gozdu in gozdnimi proizvodi – ogled sečnje in spravila lesa, spremljanje obremenitev gozdnih delavcev, prepoznavanje gozdnih lesnih proizvodov.
popoldanske prostočasne aktivnosti.
Cena dijaškega gozdnega tabora je 100 € in vsebuje prevoz iz Ljubljane in nazaj, prehrano, prenočišče in zavarovanje. Prijave so mogoče do 1. junija 2026, število mest pa je omejeno.
Poslovil se je ljubitelj narave, gozdar, lovec, slikar, fotograf in pisec mag. Janez Černač.
Janez Černač na odprtju razstave slik Življenje pusti sledi. Foto: arhiv Lovske zveze Slovenije
Janez Černač se je rodil 16. avgusta 1937 v Gorenji vasi pri Mirni na Dolenjskem. Prva leta življenja je s starši preživel nad Kačanikom pod Šar planino v Makedoniji, ker je bil njegov oče tam v gozdarski službi. Ves vojni čas pa v rojstnem kraju na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval na Mirni, v Trebnjem, v Bukovju pri Postojni in v Črni na Koroškem. Študij gozdarstva je zaključil leta 1963, magisterij pa 1981. Živel in ustvarjal je v Gorenju pri Kočevju kot slikar, fotograf in pisec.
V letih 1964−1994 je bil zaposlen v Gozdnem gospodarstvu Kočevje, od 1988 kot direktor, vmes je bil v letih 1979-1988 republiški lovski in ribiški inšpektor. Leta 1997 je bil pobudnik referenduma za ohranitev gozdov v državni lasti. Istega leta je postal tudi glavni urednik revije Lovec in Zlatorogove knjižnice Lovske zveze Slovenije. Bil je avtor etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Černač je bil izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi. Prizadeval si je za trajnostni razvoj slovenske gozdnate krajine. Uspešno je uveljavil sonaravno gospodarjenje z gozdovi in gozdarstvo kot kulturno in etično razvito stroko.
Objavil je več strokovnih člankov in knjig ter tudi monografijo Kočevska. Gozdnata in skrivnostna dežela (1998). Za svoje delo je 1982 prejel Jesenkovo priznanje. Od leta 1986 je bil član Društva likovnih umetnikov Ljubljana, s tem pa tudi član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Med slovenskim lovci je užival velik ugled in spoštovanje. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Akterji prve naselitve risa pred vilo Zlatorog ob 30 obletnici naselitve: mag. Janez Černač, Ciril Štrumbelj, Cilka Konečnik, Lado Švigelj, Janez Čop in Maks Konečnik (z leve proti desni). Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza (LZ) Maribor je pod vodstvom predsednika Marjana Gselmana že 18-tič organizirala lovsko strelsko prvenstvo.
Del udeležencev ob podelitvi medalj in pokalov. Foto: Leila Grögl
Letos so bila izvedena 3. kola, in sicer v Lovski družini (LD) Podvelka, LD Pobrežje – Miklavž in LD Janžev vrh. Tekmovalo se je v lovskem streljanju glinastih golobov, v streljanju z malokalibrsko puško in v kombinaciji. Tekmovalci so bili razdeljeni med člane, veterane in superveterane. Tekmovale so tudi ekipe, sestavljene iz članov posamezne LD.
LZ Maribor je največja območna lovska zveza z 2.050 lovci, združenih v 43 lovskih družin in ima najmočnejšo in najštevilčnejšo strelsko udeležbo med območnimi lovskimi zvezami. Letos je na tekmovanju sodelovalo 42 lovcev in 7 ekip. Zadnje kolo je organizirala LD Janžev vrh, ki je morala prevzeti še del tekmovanja iz prejšnjega kola, kjer se je žal pokvaril stroj za izmet glinastih golobov.
V hladnem jutru smo se zbrali na prekrasni lokaciji lovskega doma Janžev vrh, ki stoji tik ob cerkvi sv. Janeza. Pozdravne govore so imeli podpredsednik LZ Maribor Borut Mithans, predsednik komisije za lovsko strelstvo pri LZ Maribor Bojan Urbančič in strelski referent LD Janžev vrh Jože Hudernik – Joco. Tekmovanje je bilo vzorno in tekoče izvedeno, tekmovalci niso imeli pripomb in pritožb. Počakali smo na uradne rezultate, ki jih je vodil Matej Hudernik s svojo ekipo in slavnostno podelili medalje in pokale najuspešnejšim tekmovalcem. Najboljše znanje so prikazali naslednji tekmovalci:
Ekipe: 1.mesto LD Janžev vrh, 2. mesto LD Oplotnica in 3. mesto LD Podvelka
Kot zanimivost – razlika med prvo in drugo uvrščeno ekipo je bila zelo tesna, le dve točki pri skupnem številu 3.273 točk.
Člani kombinacija: 1. mesto Sadek Boštjan, LD Oplotnica, 2. mesto Garmut Jan, LD Janžev vrh in 3. mesto Garmut Nejc, LD Podvelka
Člani glinasti golobi: 1. mesto Garmut Jan, LD Janžev vrh, 2. mesto Kmetec Jan, LD Podvelka, 3. mesto Sadek Boštjan, LD Oplotnica
Člani MK: 1. mesto Sadek Boštjan, LD Oplotnica, 2. mesto Garmut Nejc, LD Podvelka, 3. mesto Sadek Leon, LD Oplotnica
Veterani kombinacija: 1. mesto Krevh Marjan, LD Podvelka, 2. mesto Gošnjak Janez, LD Oplotnica in 3. mesto Vesenjak Darjan LD, Gaj nad Mariborom
Veterani glinasti golobi: 1. mesto Vesenjak Darjan, LD Gaj nad Mariborom, 2. mesto Krevh Marjan, LD Podvelka, 3. mesto Gošnjak Janez, LD Oplotnica
Veterani MK: 1. mesto Krevh Marjan, LD Podvelka, 2. mesto Horvat Silvo, LD Pernica, 3. mesto Gošnjak Janez, LD Oplotnica
Superveterani: 1. mesto Hudernik Anton, LD Janžev vrh, 2. mesto Urbančič Bojan, LD Ruše in 3. mesto Prah Slavko, LD Podvelka
Superveterani glinasti golobi: 1. mesto Hudernik Anton, LD Janžev vrh, 2. mesto Urbančič Bojan, LD Ruše, 3. mesto Prah Slavko, LD Podvelka
Superveterani MK: 1. mesto Prah Slavko, LD Podvelka, 2. mesto Urbančič Bojan, LD Ruše, 3. mesto Hudernik Anton, LD Janžev vrh
Po tekmovanju smo se družili ob dobri malici ter »pregledali denarnice« dobitnikov medalj in pokalov. Tekmovanje veteranov in superveteranov je štelo tudi za izbor tekmovalcev za državno prvenstvo. Ugotavljamo, da se tekmovanja vsako leto udeleži podobno število nastopajočih, in da so rezultati mladih članov vedno boljši. Zato tudi rek, da »na mladih svet stoji« ni iz trte zvit.
LZ Maribor in lovskim družinam, organizatoricam, ter njihovim aktivnim članom se najlepše zahvaljujemo za trud, požrtvovalnost in odlično izpeljane tekme. Lovci upamo, da se bo naša liga še naprej uspešno nadaljevala.
Vsi lovski pripravniki bodo letos prvič opravljali lovski izpit v elektronski obliki, preko računalnika ali pametnega telefona, ob istem času, to je v petek, 17. aprila 2026. Lovska zveza Slovenije je zato v preteklih dneh izvedla testiranje novega sistema za opravljanje lovskih izpitov.
Foto: Pixabay
Poudarjamo, da ni šlo za preverjanje znanja lovskih pripravnikov, temveč izključno za tehnično preizkušanje delovanja sistema. V dokumentu z vprašanji, ki so jih prejele vse območne zveze, so poleg vprašanj iz uradnega nabora vprašanj za lovski izpit, vključena tudi vprašanja, ki so bila naključno generirana izključno za potrebe testiranja in ne bodo del dejanskega izpita.
Na osnovnošolski fotografski natečaj Zimska pravljica gozda, ki ga je organizirala Osnovna šola Kanal v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije je prispelo 95 fotografij, ki so jih ustvarili učenci iz Slovenije, Hrvaške, Litve, Bosne in Grčije.
Petčlanska komisija je skrbno in anonimno pregledala in ocenila prejete fotografije na podlagi ustvarjalnosti, izvirnosti, sporočilnosti, barvne usklajenosti ter sladnosti z razpisano temo.
V Lovski družini (LD) Vinica bo v soboto, 18. aprila, ob 10. uri potekala tretja tekma lige LZS 2026 v mali kombinaciji za veterane, super veterane, lovke in ekipe.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Dogodek bo odlična priložnost za športno druženje, preverjanje pripravljenosti ter prijetno tekmovalno vzdušje. Vse tekmovalce in navijače vabimo, da se nam pridružijo in skupaj ustvarimo lep lovsko-športni dan.
Za vse, ki bi se želeli pred tekmo še dodatno pripraviti, bo trening organiziran že v petek popoldne.
Komisija za lovskočuvajsko službo LZS je v sodelovanju z lovsko inšpekcijo 9. aprila izvedla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje. Usposabljanje je potekalo v soorganizaciji z Lovske zveze Maribor na Srednji lesarski in gozdarski šoli v Mariboru.
Foto: Srečko F. Krope
Na obnovitveno usposabljanje se je prijavilo 168 udeležencev iz različnih lovskih družin in območnih zvez. Preko aplikacije Lisjak je bilo število mest omejeno zaradi prostorskih kapacitet. Brez predhodne prijave je na usposabljanje prišlo še dodatnih 10 udeležencev. Od predhodno prijavljenih pa je nezasedena mesta brez odjave in opravičila pustilo 15 udeležencev. O teh številkah več v posebnem prispevku v glasilu Lovec.
Obnovitveno usposabljanje je potekalo v obliki tematskih delavnic. pri čimer so udeleženci reševali posamezne primere iz prakse. Skupine so bile sestavljene izmed 8-12 članov iz različnih lovskih družin. Po rešitvi primerov so morali v vsaki skupini navesti nekaj problemov, ki se nanašajo na lovskočuvajsko službo. Sledilo je poročanje skupin o rešitvah primerov in navajanje problemov.
Sodelujoči lovski inšpektor Sebastijan Soršak in vodja obnovitvenega usposabljanja sta v drugem delu podala pravilne rešitve in primere dobrih praks po Sloveniji. Lovski inšpektor pa je podal še dodatno vsebino, ki se je nanašala na izvajanje nalog lovskega čuvaja in ukrepi lovskega čuvaja v primeru izrednih posegov tako na lovnih, kot nelovnih površinah.
V letošnjem letu bosta še dve obnovitveni usposabljanji, in sicer v jesenskem delu na območju Gorenjske in Novega mesta.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem, LZ Maribor in lovskemu inšpektorju Sebastijanu Soršaku.
dr. Srečko Felix Krope in Marko Jonozovič, Komisija za lovskočuvajsko službo
Na strelišču Gaj – Pragersko se je 12. aprila odvila prva od treh izbirnih tekem za sestavo reprezentance Lovske zveze Slovenije (LZS). Najboljši slovenski strelci in strelke so se udarili za deset razpoložljivih mest – osem v moški in dve v ženski konkurenci – ki vodijo na prvenstvo na Češko.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Prva preizkušnja je pokazala, da je konkurenca letos izjemno izenačena. O končni uvrstitvi bodo odločali mirni živci in kontinuiteta na preostalih dveh tekmah.
Vrh lestvice po prvi tekmi
Po prvem dnevu so si najboljša izhodišča zagotovili:
1. mesto: Miha Finkšt (380 točk) – Trenutno vodilni, ki je svojo prednost zgradil na vrhunskem streljanju na golobe (188 točk) in izjemni stabilnosti pri krogli.
2. mesto: Franci Vidmar in Maks Garmut (oba 376 točk) – Izenačena na drugem mestu; oba sta navdušila z vrhunsko formo pri krogli (192 točk).
3. mesto: Dejan Kozole (373 točk) – Kot najnatančnejši strelec pri krogli je dosegel impresivnih 197 točk.
Ženska konkurenca
V boju za reprezentančni dres sta obe kandidatki pokazali odlično pripravljenost:
Andreja Martinčič (303 točke)
Alenka Ule (231 točk)
Poudarki dneva
Kralj golobov: Miha Travner je s 192 točkami (trap in compak) postavil letvico zelo visoko.
Izjemna natančnost: Boštjan Sadek je s 195 točkami pri krogli potrdil status enega najbolj preciznih strelcev turnirja.
Tesna sredina: Razlike med prvo osmerico so minimalne, kar obljublja napet boj do zadnjega strela.
Pot do končnega seznama potnikov na Češko se nadaljuje. Pred tekmovalci sta še dve odločilni preizkušnji.
Pristrelitev orožja ni formalnost, temveč pogoj za izvajanje lova. Lovec, ki preizkusa ne opravi uspešno, se lahko ponovno prijavi na naslednji razpisan termin, ko odpravi napako na opremi ali izboljša svojo formo. V nasprotnem primeru v tekočem letu ne sme izvajati lova z orožjem, s katerim ni bil uspešen.
Vse lovce pozivamo, da se preizkusov udeležite v terminih, ki jih določijo matične lovske družine. Na strelišče prinesite brezhibno orožje, predpisano zaščitno opremo in veljavne dokumente.
Spomladi je aktivnost divjadi na vrhuncu. Živali iščejo svežo pašo, označujejo svoje teritorije, prve poti opravljajo neizkušeni mladiči, kar pomeni več prehajanj cest – tudi tam, kjer ni opozorilnih tabelin kjer vozniki divjadi ne pričakujejo.
V letošnjem letu je bilo povoženih že 986 prostoživečih živali, od tega kar 692 srnjadi.
“Na Regijskem centru za obveščanje me večkrat pokličejo sredi noči, ob treh, štirih zjutraj. Vedno se odzovem. Nedolgo nazaj so me poklicali zaradi povožene srne. Bila je breja. Nevestnemu vozniku, ki jo je zbil, se ni zdelo vredno poklicati na številko 112, zato je žival celo noč trpela in se mučila, preden je zaradi posledic povoza poginila ob cesti,” pove lovec iz lovske družine v okolici Ljubljane in doda “Ljudje se morajo zavedati, da prijava povoza ni le dolžnost, ampak tudi etično dejanje.”
Nekaj nasvetov za varnejšo vožnjo
Prilagodite hitrost na odsekih cest, ki vodijo skozi gozd ali mimo travnikov, sploh ob zori in mraku, ko je divjad najbolj aktivna. Upoštevajte, da se vidno polje ponoči zoži, reakcijski čas pa podaljša.
Ena žival redko pride sama. Če čez cesto steče ena srna, predvidevajte, da jih lahko sledijo še druge.
Če se trku ne morete izogniti, potem močno zavirajte in ohranite smer. Ne izvajajte sunkovitih gibov z volanom, ne zavijajte na nasprotni pas, da ne zapeljete s cestišča ali trčite v nasproti vozeče vozilo.
Če pride do trka z divjadjo, ustavite na varnem mestu, vklopite vse štiri smernike, zavarujte kraj nesreče s trikotnikom in takoj pokličite Regijski center za obveščanje (ReCo) na številko 112. Operater bo na lokacijo napotil higiensko službo oz. lokalno lovsko družino.
Povožena srna (na levi) je bila breja, po znakih in sledovih zemlje in trave med njenimi parklji, se je žival dolge ure mučila, preden je poginila. Na desni povožen srnjak.
Na osnovnošolski likovni natečaj Zimska pravljica gozda, ki ga je organizirala Osnovna šola Kanal v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije je prispelo 190 likovnih del, ki so jih ustvarili učenci iz Slovenije, Turčije, Romunije, Litve in Bosne.
Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Peter Korenjak, starešina Lovske družine Kanal, Ana Lužnik, profesorica razrednega pouka na OŠ Kanal in Tamara Filipič, profesorica italijanskega jezika na OŠ Kanal, je skrbno in anonimno pregledala in ocenila prejete izdelke na podlagi ustvarjalnosti, izvirnosti, sporočilnosti, barvne usklajenosti ter sladnosti z razpisano temo.
mesto je osvojila Neža Perše (OŠ Kanal) z likovnim delom “Veverica v zimski pravljici”
mesto je pripadlo Amelie Putin Johanes (OŠ Antona Globočnika Postojna) z likovnim delom “Zima”
mesto je dosegla Tinkara Doles (OŠ Komen) z likovnim delom “Srna sredi gozda”
Vsem nagrajencem ter sodelujočim učencem in mentorjem iskreno čestitamo. Priznanja in potrdila boste prejeli po elektronski pošti. Darila pa so že bila poslana na naslove šol po pošti.
Dominika Slokar De Lorenzi, organizatorka natečaja
V Centru DINA Pivka, s katerim upravlja Zavod za turizem Pivka, so za člane lovskih družin pripravili posebno ugodnost.
Ob predložitvi veljavne lovske izkaznice lahko člani odslej uveljavijo 25-odstotni popust na redno vstopnino za ogled Centra DINA Pivka.
Center DINA Pivka je osrednji interpretacijski center velikih zveri v Sloveniji, kjer obiskovalci na sodoben, strokoven in razumljiv način spoznavajo življenje medveda, volka in risa ter izzive in priložnosti sobivanja človeka z njimi. Prav lovci imajo pri razumevanju naravnega okolja, spremljanju divjadi in trajnostnem upravljanju prostora pomembno vlogo.
Nova ugodnost je namenjena dodatni krepitvi povezovanja med strokovno in širšo javnostjo ter spodbuja obisk Centra med lovci, ki lahko s svojimi izkušnjami pomembno prispevajo k izmenjavi znanja in pogledov na upravljanje narave.
Več informacij o obisku in programih Centra DINA Pivka si lahko preberete na spletni strani https://www.dinapivka.si/.
Zaradi velikega interesa v zvezi z izvrševanjem sprejetih predpisov pri označevanju odvzete parkljaste divjadi in evidentiranju divjadi po odvzemu, izdaji dovolilnic za lovske goste, elektronski prijavi škode ter pregledu uplenjene divjadi v zbiralnici bomo organizirali usposabljanje gospodarjev lovskih družin še na dveh dodatnih lokacijah.
Prijave na dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje, ki bo 9. aprila v Mariboru, so zaradi zapolnitve prostih mest zaprte.
Foto: Gregor Bolčina
Vse zainteresirane obveščamo, da bosta v jesenskem terminu letos (predvidoma v začetku septembra in oktobra) izvedena še dva obnovitvena tečaja za lovske čuvaje, in sicer na Gorenjskem (ZLD Gorenjske) in Dolenjskem (ZLD Novo mesto).
Spremembe in dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu, sprejete v prejšnjem letu, so prinesle pomembne novosti na področju pri označevanju odvzete parkljaste divjadi in evidentiranju divjadi po odvzemu, izdaji dovolilnic za lovske goste in elektronski prijavi škode. Na podlagi Zakona o varni hrani in krmi pa bo z novim pravilnikom, ki ga pripravlja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, podrobneje urejen celoten sistem ravnanja z uplenjeno divjadjo.
Z namenom izvrševanja sprejetih predpisov Lovska zveza Slovenije organizira usposabljanje gospodarjev lovskih družin:
v torek, 7. 4. 2026 – Krpanov dom Pivka, Prečna ulica 1, Pivka (v soorganizaciji z Dina Pivka)
v sredo, 8. 4. 2026 – Srednja lesarska in gozdarska šola Maribor, Lesarska ulica 2, Maribor
Ste si že ogledali novo, marčevsko oddajo Dober pogled? Na voljo je tudi naši spletni in YouTube strani.
Tokrat predstavljamo del sejemskega utripa z Dnevov lovstva v Celju, kjer se je predstavila tudi Lovska zveza Slovenije. Ogledate si lahko tudi utrinke z razstave trofej Gorenjskega lovskoupravljavskega območja (LUO), za konec pa vam v rubriki Mi smo lovci predstavljamo lovca in slikarja Aleša Pičulina.
V gledališču Park Murska Sobota se je 28. marca odvijala slovesnost ob razvitju novega prapora Zveze lovskih družin Prekmurje.Lovski prapori nosijo močno simbolno sporočilo, saj predstavljajo njihovo zgodovino, tradicijo, poslanstvo in odgovornost lovskih organizacij do narave, divjadi in okolja.
Nov prapor v razvitje predaja predsednik LZS Alojz Kovšca botru novega prapora – predsedniku ZLD Prekmurje. Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Svečanosti so se udeležili praporščak Lovske zveze Slovenije, praporščaki večine območnih zvez in praporščaki lovskih družin, članic Zveze lovskih družin Prekmurje. Uvodni nagovor je imel predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje dr. Arpad Köveš, ki je predstavil pomen prapora ter na kratko orisal zgodovino Zveze lovskih družin Prekmurje. Pozdravne nagovore sta imela še predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj.
KUD Prekmurski rogisti med nastopom in praporščaki v ozadju.Pevsko društvo prekmurskih lovcev po nastopu.Uvodni nagovor predsednika Zveze lovskih družin Prekmurje dr. Arpada Köveša.Pozdravni nagovor predsednika LZS Alojza Kovšce.Pozdravni nagovor župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja.Zvitje starega prapora ZLD Prekmurje.Boter novega prapora predsednik ZLD Prekmurje razvija nov prapor.
Po slavnostnem starega prapora in razvitju novega lovskega prapora ZLD Prekmurje je vrhunec svečanosti predstavljal še podpis sporazuma med Lovsko zvezo Slovenije in Madžarsko državno lovsko zbornico, ki sta ga slavnostno na odru podpisala oba predsednika, Alojz Kovšca in dr. Jámbor Lászlo. Celotno slovesnost so s svojim kulturnim programom popestrili KUD Prekmurski rogisti in Pevsko društvo prekmurskih lovcev.
V okviru Dnevov lovstva je Lovska zveza Slovenije v Celju pripravila okroglo mizo “Etična uporaba nočne optike in dronov v lovske namene”.
Foto: Urša Kmetec
Na okrogli mizi so sodelovali Boštjan Plaznik, predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo LZS, Ivan Žižek, predsednik Komisije za izobraževanje LZS, Alojz Kovšca, predsednik LZS ter Jaka Črtalič in dr. Rajko Bernik, oba z Biotehniške fakultete UL.
Črtalič je predstavil raziskavo o zgodnji smrtnosti srnjih mladičev in kako so si v raziskavi pomagali pri iskanju srnjih mladičev z droni. Metoda iskanja mladičev z droni se je izkazala za zelo učinkovito pri zaznavanju pritajenih mladičev na odprtih negozdnih površinah. Dr. Berniku se zdi pomembno, da bi obstajala služba, kamor bi kmetje oz. lastniki zemljišč poklicali pred košnjo in bi ta služba poskrbela za prelet travnika. Vendar je navedel, da je kar nekaj ovir (velik strošek, veliko lastnikov zemljišč na relativno majhni površini, vprašanje je tudi, kam premestiti mladiča, ko bi ga našli).
Foto: Urša Kmetec
Kovšca je poudaril, da je v določenih delih Slovenije številčnost srnjadi premajhna. Zgodnjo smrtnost s pokosom je treba zmanjšati. Meni, da če ne bomo tega počeli lovci, ne bo imel nihče drug toliko interesa. Po njegovem prepričanju bo treba najti primeren pravni okvir za uporabo dronov. Žižek pa je izpostavil etični vidik uporabe drona v namen lova.
Kovšca je dodal, da je treba ločevati med lovom in intervencijami. Ko gre za napadalnega ali ranjenega medveda, sta dron in termovizija zelo dober pripomoček. Pri intervencijah gre za izredno stanje, medtem ko pri lovu ne smemo vsiljevati tehnologije. Lov mora biti neomadeževan z njo. »Bodimo lovci, ne terminatorji. Žival mora imeti možnost,« je rekel. Posebej je poudaril, da ne smemo dovoliti zlorabe dronov.
Plaznik je prepričan, da razvoja tehnologije ne moremo ustaviti in da bi prepoved vodila v zlorabo. Dopustiti tehnologijo po njegovem mnenju pomeni imeti nadzor, obenem pa je treba vse skupaj spraviti v okvir lovske etike.
Jasna Kovačič Siuka
V Indiani, v ZDA poteka prvi sodni postopek zaradi zlorabe dronov za nezakonito izvajanje lova. Čeprav je uporaba dronov tam dovoljena izključno za iskanje poginule divjadi, so osumljenci tehnologijo uporabili za večdnevno sledenje jelenu, ki so ga nato nezakonito uplenili ob pomoči vab in z vstopom na tujo posest. Ujeti so bili zaradi prijav ljudi, ki so opazili večdnevne prelete drona, kar odpira vprašanje, koliko takšnih kršitev ostane neopaženih pod krinko zakonite uporabe dronov. Vir: https://www.themeateater.com/conservation/wildlife-management/indiana-busts-poacher-using-drone-to-scout-deer . Lovska zveza Slovenije svari pred zlorabo dronov za izvajanje lova in se bo v podobnih primerih odzvala s kazenskimi ovadbami.
Lovci Lovskogojitvenega bazena (LGB) Radlje ob Dravi, ki ga sestavljajo lovske družine (LD) Janžev vrh, Kapla, Podvelka, Radlje ob Dravi in Remšnik, so v lovskem domu LD Podvelka na Rdečem bregu pripravili bogato lovsko razstavo s strokovnim pregledom odvzema divjadi iz lovišč v letu 2025.
Lovci se radi družijo in izmenjujejo izkušnje. Foto: arhiv Občine Podvelka
Omenjene lovske družine iz Pohorja in sosednjega Kozjaka upravljajo s sredogorskimi z lovišči v skupni izmeri 17.116 hektarjev lovnih površin. Reka Drava kot osrednji vodotok daje temu območju posebni pečat pestrosti. V omenjenih lovskih družinah je skupno 284 članov, od tega 17 žensk.
Letos je bila organizatorka razstave LD Podvelka, ki je poskrbela tudi za bogati lovsko-kulturni program, v katerem so nastopili tudi Rogisti LZ Maribor. Slavnostni govornik na odprtju je bil podpredsednik Lovske zveze (LZ) Maribor Borut Mithans, ki je izpostavil veliko skrb članov zelene bratovščine pri izvajanju nalog in ukrepov iz lovskoupravljavskih načrtov posameznih lovišč. Vse naloge so bile opravljene odgovorno in v skladu z zakonodajo.
Udeležence je pozdravil tudi predsednik radeljskega lovsko-gojitvenega bazena Ivan Golob, sicer dolgoletni starešina LD Remšnik, ki je vsebinsko predstavil rezultate radeljskega LGB v minulem letu. Lani so lovci skupaj opravili 9.778 delovnih ur ali 34 ur po članu. Težišče delovanja je bilo na ukrepih varstva narave in upravljanja z lovišči. V loviščih je največ srnjadi, jelenjadi, gamsov in divjih prašičev. Od male divjadi so najbolje zastopani lisice, jazbeci, obe kuni, poljski zajec, raca mlakarica ter siva vrana in šoja.
Razstavni pano LD Podvelka, ki je bila organizator prireditve. Foto: Marko Richter Zeleni
Kot je povedal Golob, je znašal lanski odvzem srnjadi (odstrel in izgube) 557 osebkov. Od tega so znašale izgube 87 osebkov ali 16,23 %, največ zaradi povoza na cestah. Pri jelenjadi je znašal odvzem 86 glav živali obeh spolov. Ocenjujejo, da je številčnost jelenjadi v porastu in da o širjenju te divjadi poročajo že iz LD Remšnik in Kapla na Kozjaku ter iz LD Radlje. Lanski odvzem jelenjadi je bil za 24 % višji kot leta 2024. Odvzem gamsov je znašal 53 osebkov in je bil 100 % realiziran. Lov na gamsa je težji tudi zaradi posledic vetrolomov v preteklosti, zaraščanja in vedno večjega nemira v loviščih. Iz lovišč je bilo odvzetih še 47 divjih prašičev. Glavnino odvzema predstavljata LD Kapla in Podvelka, skupni odvzem v LGB Radlje pa je bil realiziran 109 %.
Pri mali divjadi je znašal odvzem lisic 154 živali obeh spolov, pri jazbecu 26, pri kuni belici 36, pri sivi vrani 61 in pri poljskem zajcu vsega 6 zajcev. Tudi odvzem race mlakarice je zanemarljiv, saj so lani uplenili le tri divje race mlakarice. Golob je v izčrpni strokovni analizi izpostavil poglavitne težave pri upravljanju z lovišči, kot so velike spremembe v naravi, način kmetovanja in vse večji nemiri ter vznemirjanje divjadi v njenem življenjskem okolju (rekreacija, pohodništvo, gobarjenje, vožnje z motorji in motornimi sanmi).
Lovci radeljskega LGB so lani izvedli več čistilnih akcij, organizirali so strelska tekmovanja ter srečanja s kmeti in lastniki gozdnih zemljišč. Množico lovcev in obiskovalcev odmevnega dogodka je nagovoril in pozdravil še župan Občine Podvelka Miran Pušnik. Lovcem se je zahvalil za opravljeno delo in za dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo na področju varstva narave.
M. T.
Lovski praznik na Rdečem bregu na Pohorju. Foto: arhiv Občine Podvelka
Komisija za lovskočuvajsko službo razpisuje dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje, ki bo v četrtek, 9. aprila 2026, ob 17. uri, v veliki predavalnici Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, Lesarska ulica 2, 2000 Maribor.
Foto: Gregor Bolčina
Urnik
tema
št. ur
predavatelj
Ukrepi lovskega čuvaja ob sumu nezakonitega lova
2,00
dr. Srečko F. Krope
Dela in naloge lovskega čuvaja
3,00
dr. Srečko F. Krope
Prijava in kotizacija
Prijave se zbirajo izključno preko aplikacije LISJAK. Rok za prijavo dovključno 9. aprila. oz. do zapolnitve mest.
Plačilo kotizacije v višini 20 € z DDV na udeleženca. Lovske družine kotizacijo poravnajo najkasneje do 9. aprila na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo Dnevnik dela lovskega čuvaja.
Lovske družine preverite veljavnost obnovitvenega izobraževanja za svoje lovske čuvaje! Izobraževanje je zakonsko obvezno obnoviti na vsakih pet let.
V letu 2026 bosta v jesenskem terminu (predvidoma v začetku septembra in oktobra) izvedena še dva obnovitvena tečaja za lovske čuvaje, in sicer na Gorenjskem (ZLD Gorenjske) in Dolenjskem (ZLD Novo mesto).
Karavana strelcev veteranov, superveteranov in žensk se je preselila iz Lovske družine Podvelka na strelišče Lovske družine (LD) Šentlambert. Tako je Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje 21. marca izvedla drugo kolo lige LZS.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Ob prihodu nas je pričakalo za strelce sicer neugodno vreme, delo oblačno s kako kapljico dežja in kar mrzlimi pogoji tekmovanja. Kljub vsemu se je tekmovanja udeležilo 30 strelcev, tri ženske in pet ekip območnih zvez.
Prijazen pozdrav od predhodno odigrani himni sta nam namenila starešina LD Šentlambert Franci Ostrožnik in strelski referent Zdravko Molka, ki ja dal tudi konkretna navodila glede poteka tekmovanja.
Po odlični pripravljeni in okusni malici je sledila razglasitev rezultatov in podelitev medalj najboljšim:
V okviru Dnevov lovstva je 14. marca v Celju potekal tudi mednarodni dogodek, ki potrjuje sodelovanje Lovske zveze Slovenije (LZS) na področju lovske kulture z drugimi evropskimi državami.
Foto: Urša Kmetec
Ob tej priložnosti so predstavniki Lovske zveze Slovenije podpisali deklaracijo o sodelovanju s predstavniki Evropskega prvenstva lovskih rogistov, ki jo je zastopala petčlanska delegacija iz Republike Češke, Slovaške in Poljske. Podpis deklaracije poudarja skupno prizadevanje za ohranjanje in razvijanje tradicije lovskega roga, ki predstavlja pomemben del evropske lovske kulturne dediščine.
Lovski rog ima v lovstvu posebno mesto, saj že stoletja spremlja lovske običaje, slovesnosti in druženja ter simbolizira povezanost lovcev z naravo in tradicijo. Deklaracija temelji na skupnem motu »Glasba lovskih rogov gradi mostove prijateljstva«, ki poudarja pomen prijateljstva, sodelovanja in povezovanja med lovskimi organizacijami ter rogisti iz različnih evropskih držav. Glasba lovskih rogov tako postaja simbol skupnih vrednot, spoštovanja tradicije ter graditve mostov med narodi.
Dogodek je še en dokaz, da lovska kultura presega državne meje ter s pomočjo glasbe, tradicije in skupnih vrednot spodbuja prijateljstvo, sodelovanje in medsebojno razumevanje v evropskem prostoru.
mag. Jani Šalamon, predsednik Komisije za lovsko kulturo
Na letošnjih Dnevih lovstva je bil razstavni prostor Lovske zveze Slovenije (LZS) še posebej živahen v kotičku za mlade, kjer smo člani Komisije Mladi in lovstvo pripravili pester, interaktiven in poučen program za vse generacije. Z raznolikimi vsebinami smo želeli načrtno opozoriti na bogat nabor kakovostnih strokovnih in izobraževalnih vsebin ter tiskovin, ki jih LZS že vrsto let razvija za podporo delu z mladimi in širši javnosti.
Kviz Ali veš…? je združeval vprašanja na katere odgovore najdemo v knjižici “Stopinje in sledovi živali v naravi”. Udeleženci so odgovarjali na vprašanja kot so: katera žival je na sliki, čigave so te stopinje in koliko tehta posamezna žival. Foto: Tjaša Žgur
Obiskovalci – od najmlajših do izkušenih lovcev – so se lahko preizkusili v kvizu »Ali veš …?«, kjer so preverjali svoje znanje o gozdnih živalih in njihovih značilnostih ter ob tem mimogrede spoznavali tudi vsebine iz lovske knjižice Stopinje in sledovi živali v naravi. V nadaljevanju jih je pritegnila še didaktična igra »Poišči par«, kjer so fotografijam živali iskali ustrezne stopinje in sledi – vsebine iz knjižice, ki smo jih za namen Dnevov lovstva nadgradili v interaktivno in obiskovalcem prijazno učno izkušnjo.
Spoznavanje živalskega sveta se je nadaljevalo na raziskovalni delavnici, kjer so obiskovalci spoznavali kožuhe, kosti in lobanje divjadi ter drugih prostoživečih živali. Tak neposreden stik z naravnimi materiali je marsikomu približal gozd in njegove skrivnosti na povsem nov način, hkrati pa so bili iz zbranih primerkov jasno razvidni tudi razlike med posameznimi vrstami ter njihove značilne lastnosti.
Med materiali so udeleženci najraje potipali kožuhe različnih živali in jih primerjali. Veliko zanimanja pa so pritegnile tudi lobanje posameznih živali. Foto: Tjaša Žgur
Revija Lovec predstavlja pomemben steber strokovnega in izobraževalnega gradiva, ki ga želimo približati tako lovcem kot tudi vsem, ki jih narava in lovstvo zanimata. V ta namen smo v Komisiji Mladi in lovstvo za najmlajše navdušence pripravili novo promocijsko gradivo za najmlajše – pobarvanko s QR kodo, ki mlade na privlačen način usmerja do publikacije z zbranimi rubrikami Lovec za mlade iz leta 2025. S tem želimo spodbuditi zanimanje za branje in raziskovanje lovskih vsebin ter jih približati tudi digitalni generaciji. Publikacijo in pobarvanko lahko preko spodnje povezave prenesejo tudi vsi ostali zainteresirani
Veliko zanimanja je pritegnil ustvarjalni kotiček, kjer so otroci z barvicami, flomastri in vodenimi barvicami na veliko steno risali svoje najljubše gozdne živali. Ustvarjalni kotiček je postal pravo središče dogajanja, saj je močno pritegnil tako najmlajše kot tudi starejše, ki so se prepustili ustvarjanju in z veseljem sodelovali ter s tem dodatno oživili razstavni prostor.
Najmlajši so skupaj s starši tu preživeli največ časa in z velikim veseljem poprijeli za čopič. Foto: Tjaša ŽgurTudi starejši so popestrili naš kotiček in narisali svojo najljubšo gozdno žival. Foto: Tjaša Žgur
Za najmlajše je bil še posebej vabljiv kotiček s kinetičnim peskom, kjer so z navdušenjem oblikovali brloge in ustvarjali skrivališča za živali, medtem ko so se starejši obiskovalci z veseljem preizkusili v prepoznavanju odtisov in sledi ter ob tem razvijali občutek za opazovanje narave. Tudi ta del vsebin je nastal v sodelovanju s Centrom o velikih zvereh Dina Pivka, s katerim smo ustvarjalne in raziskovalne aktivnosti dodatno nadgradili. V okviru skupnega sodelovanja so udeleženci izdelovali tudi obrazne maske medveda, volka, risa, srnjaka in jelena, kar je še dodatno obogatilo izkušnjo in spodbudilo njihovo vživljanje v svet prostoživečih živali.
Otroci so se vživeli v svet živali in s pomočjo kinetičnega peska oblikovali brloge in skrivališča živali. Foto: Tjaša Žgur
Takšno povezovanje z ustanovami, ki delujejo na področju izobraževanja, naravovarstva in približevanja narave ljudem, vidimo kot izjemno pomembno in nujno za prihodnji razvoj. Prav sodelovanje, izmenjava znanj in skupno ustvarjanje kakovostnih vsebin omogočajo, da lahko mladim in širši javnosti ponudimo še bolj celostno, zanimivo in strokovno podprto izkušnjo. V Komisiji Mladi in lovstvo si želimo tovrstna partnerstva v prihodnje še okrepiti in razširiti.
Izziv izdelovanja obraznih mask je najbolj navdušil najmlajše obiskovalce sejma. Foto: Tjaša Žgur
Obiskovalci so tudi letos pokazali navdušenje nad plakatoma Parkljasta divjad v Sloveniji in Zveri v Sloveniji, letos pa smo premierno predstavili tudi nov plakat Naši pernati sosedje, ki je s svojimi privlačnimi ilustracijami ptic iz našega okolja požel veliko navdušenja. Te vsebine so bile še posebej dobro sprejete med pedagoškimi delavci in vsemi, ki si prizadevajo približati gozd in njegove prebivalce otrokom na razumljiv in privlačen način. Pomemben del našega poslanstva na sejmu je bilo prav povezovanje s pedagoškimi delavci. Veseli nas, da smo navezali številne nove stike ter okrepili obstoječa sodelovanja, saj verjamemo, da lahko le s skupnimi močmi še učinkoviteje približamo vsebine o naravi in lovstvu mladim generacijam.
Naš kotiček smo popestrili tudi s foto kotičkom, kjer je nastalo veliko fotografij nasmejanih lovcev. Foto: Tjaša Žgur
Veseli in ponosni smo, da je bil naš prostor tako dobro obiskan in da smo lahko lovstvo predstavili kot dejavnost, ki povezuje znanje, odgovornost in spoštovanje do narave ter pomembno vlogo dela z mladimi. V prihodnje si želimo program še dodatno razširiti, vsebinsko nadgraditi ter okrepiti sodelovanje tako z različnimi ustanovami kot tudi znotraj komisij LZS.
Ustvarjalci kotička za mlade in člani komisije Mladi in lovstvo se zahvaljujemo Strokovni službi LZS in vsem, ki ste s svojim znanjem, energijo in predanostjo prispevali k temu, da je bil kotiček za mlade letos tako živahen, raznolik in prepoznaven ter da je pomembno obogatil program Dnevov lovstva v Celju.
19. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekalo 15. marca v Celju je privabilo številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili najboljšim slovenskim rukačem, ki so se pomerili v znanju, tehniki in prepričljivosti oponašanja kralja slovenskih gozdov.
Foto: Urša Kmetec
Tekmovalci so se pomerili v več kategorijah, ocenjevalna komisija je pri presoji upoštevala barvo glasu, avtentičnost posameznih disciplin – skratka, kako blizu je bil nastop resničnemu rukanju v času parjenja. Nastopi so bili tako prepričljivi, da bi jih brez težav zamenjali za glasove iz globine gozdov.
Prvo mesto je dosegel aktualni evropski prvak Tadej Klemenšek, zbral je 54 točk. Drugo mesto je zasedel Marko Mavri (51 točk), tretji je bil Nejc Kos (45 točk).
Foto: Celjski sejem
Tekmovanje je potekalo pod budnimi očmi vodstva tekmovanja: predsednika mag. Janija Šalamona in člani Milanom Tepejem, Gabrielom Koširjem in Matejem Sedejem. Sodniški zbor je vodil starosta sojenja v oponašanju jelenjega rukanja in mednarodni sodnik Ernest Krčmar, člani sodniškega zbora pa so bili: mednarodni sodnik Pavel Nared ter sodniki Vital Šuligoj, Klemen Šušteršič, Ivan Okrajšek in Tilen Nared.
ZAHVALA Komisija za lovsko kulturo LZS se zahvaljuje sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili izvedbo 19. Državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja. Nagrade so prispevali: Prosignal – družba za varovanje d.o.o., Optics Trade, Puškarstvo Špendal, Lovska trgovina SlovArms, Puškarstvo Vute, Lovska trgovina Artemis, Pucihar-P d.o.o., Puškarstvo Skobir, Lovska trgovina Medo Šport, Šiviljstvo Lidija Šmigoc, Arex d.o.o., podjetje Kukri oprema za lov in šport.
mag. Jani Šalamon, predsednik Komisije za lovsko kulturo
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) sta kot del Načrta za okrevanje in odpornost v okviru evropskega projekta digitalizacije javne gozdarske službe (eGozdarstvo) vzpostavila vstopno spletno mesto za elektronsko prijavo škode. Elektronski obrazec je na voljo, o njegovi uporabi je ZGS že ozaveščal lovske družine in upravljavce lovišč.
Foto: Pixabay
Novela Zakona o divjadi in lovstvu v 56. členu določa, da lahko oškodovanec škodo na lovnih površinah prijavi tudi elektronsko. Prav tako lahko oškodovanec v obliki spletne prijave obvesti lovskega inšpektorja ali MKGP, če upravljavec škode ne obravnava v zakonsko določenem roku. Če se oškodovanec in upravljavec v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec pošlje spletno prijavo škode komisiji za določanje višine škod na kmetijskih in gozdnih kulturah.
MKGP in ZGS bosta z namenom čim širše seznanitve oškodovancev z elektronskim načinom prijave organizirala tudi praktična usposabljanja za uporabnike spletne prijave škode. Škodo od divjadi bo sicer še vedno mogoče prijavljati tudi pisno po klasični pošti, kot je to veljalo do sedaj.
Kako poteka prijava?
Prijava poteka tako, da oškodovanec najprej določi lokacijo škode z izbiro parcel(e) na zemljevidu ali z vnosom naslova oziroma parcelne številke. Sistem samodejno določi katastrsko občino in pristojno lovišče, nato pa lahko oškodovanec vnese podatke o času nastanka škode, domnevnem povzročitelju in obsegu škode. Opcijsko bo možno priložiti tudi fotografije škodnega objekta. Na koncu oškodovanec označi, ali uveljavlja odškodnino ali želi upravljavca zgolj seznaniti z nastalo škodo.
Po izpolnitvi vseh polj v spletni prijavi sistem prijavitelja obvesti o uspešni vložitvi vloge in ustvari dokument »Prijava škode«, ki se samodejno posreduje do odgovornega upravljavca. Prijavo v vednost prejme tudi prijavitelj. Z dnem oddaje prijave začne teči zakonsko določen rok, na podlagi katerega je upravljavec škodni primer dolžan obravnavati.
Razdelitev prostoživečih živali
Z vidika upravljanja prostoživeče živali ločimo na vrste, ki so divjad in jih je, v skladu s predpisi, dovoljeno loviti, ter zavarovane živalske vrste. Pri divjadi razlikujemo lovne površine, kjer je lov dovoljen, in nelovne površine, kjer lov ni dovoljen, razen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev z dovoljenjem ministra ali odredbo lovskega inšpektorja. Ta delitev je pomembna tudi pri določanju odgovornosti za povračilo škode.
Škode od divjadi (razen šakala) na kmetijskih in gozdnih kulturah (lovni površini)
Za povračilo nastale škode je odgovoren upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (upravljavec).
Če se upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom v roku osmih dni od pisne prijave škode ne odzove ali ne opravi ogleda, lahko oškodovanec o tem seznani MKGP oziroma lovskega inšpektorja.
Če se oškodovanec in upravljavec po opravljenem ogledu ne sporazumeta glede višine odškodnine ali obsega škode, lahko oškodovanec poda prijavo škode komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo imenuje MKGP in ima sedež na krajevno pristojni območni enoti ZGS.
Škode od divjadi na nelovnih površinah in škoda od šakala
Škodo lahko povzroči divjad tudi na površinah, kjer lov ni dovoljen oziroma je gibanje divjadi omejeno. Nelovne površine so predvsem naselja in zaselki, javne ceste in ograjene površine. Ogled in oceno škode opravi pooblaščena oseba krajevno pristojne območne enote ZGS. Za povračilo nastale škode je v imenu države odgovorno MKGP.
Za lažje izpolnjevanje obrazca je v pomoč video (povezava).
Na Celjskem sejmu je potekalo 52. tradicionalno srečanje pevskih zborov in rogistov Slovenije, ki je v okviru »Dneva lovske kulture« ponudilo bogat in raznolik kulturni program. Dogodek je v Celje privabil številne nastopajoče in obiskovalce ter znova potrdil, da je lovska kultura pomemben del slovenske lovske dediščine.
Foto: Urša Kmetec
Na odru je nastopilo dvanajst lovskih pevskih zborov, ki s pesmijo ohranjajo lovsko in ljudsko izročilo ter 18 skupin lovskih rogistov, katerih značilni signali že stoletja spremljajo lovsko tradicijo. Posebno pozornost je požela lovska godba, ki je bila ustanovljena leta 2025 na pobudo mag. Janija Šalamona, predsednika Komisije za lovsko kulturo LZS, in ki je letos nastopila že drugič zapored in s prepričljivo interpretacijo ter harmonično usklajeno skupno igro dodatno obogatila program ter mu dala prazničen značaj.
Foto: Urša Kmetec
Pomemben del h kulturnemu dogodku je prispevala tudi Tanja Polanc, ki je z izbranima pesmima o naravi, lovu in človekovem odnosu do gozda v program vnesla razmislek in čustveno noto. Recitirala je svojo zmagovalno pesem z literarnega tečaja z naslovom Srečanje v tišini in ravno tako pesem izpod njenega peresa Gozd me kliče domov. Njena interpretacija je zbrano dvorano ovila v mir in poglobljenost ter poslušalce nežno spomnila na pomen tišine v naravi in v človeku samem.
Foto: Celjski sejemFoto: Urša Kmetec
Posebno doživetje je predstavljal tudi nastop oponašalca jelenjega rukanja, aktualnega evropskega in državnega prvaka Tadeja Klemenška, ki je s prepričljivo imitacijo jesenskega oglašanja jelenov v dvorano priklical vzdušje gozdov v času ruka. Njegov nastop je požel veliko zanimanja in navdušenja ter znova pokazal, kako tesno je lovska kultura povezana z opazovanjem in razumevanjem narave.
Dan lovske kulture ni bil le niz nastopov, temveč celostna predstavitev vrednot lovstva – spoštovanja do narave, odgovornega ravnanja z divjadjo in pomena skupnosti. Preplet glasbe, besede, tišine in tradicionalnih veščin je ustvaril dogodek, ki je obiskovalce nagovoril tako čustveno kot kulturno ter pustil močan in trajen vtis.
mag. Jani Šalamon, predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS
Lovska družina (LD) Šentlambert vabi na drugo tekmo lige LZS 2026, ki bo potekala v soboto, 21. marca, od 10. ure dalje, na strelišču Šentlambert, v Zagorju ob Savi.
Lovska zveza Slovenije je v okviru Dnevov lovstva 15. marca v Celju organizirala tudi pogovor s predstavniki političnih strank, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah. Predstavnikom, ki so se odzvali vabilu, smo zastavili štiri ključna vprašanja, ki najbolj pestijo lovce.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je 7. marca izvedla I. kolo lige LZS za veterane, superveterane in ženske na strelišču Lovske družine (LD) Podvelka, na Rdečem bregu.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Liga letos poleg veteranov in superveteranov prvič ponuja tudi kategorijo ženske ter ekipno po območnih zvezah. Tekmovanja na strelišču LD Podvelka se je udeležilo 29 tekmovalcev, prijavljene so bile prav tako tri ekipe in tri ženske.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Na otvoritveni slovesnosti je slovensko himno na diatonično harmoniko zaigral član LD Podvelka Anže Krevh, tekmovalce pa so pozdravili in jih seznanili z načinom in pravili tekmovanja starešina LD Podvelka Slavko Prah, član Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS Marijan Krevh ter vodja tekmovanja Nejc Garmut.
V organizaciji kinološkega društva SAR.SI pod okriljem Enote reševalnih psov Slovenije bodo v soboto, 14. marca 2026 potekali državni izpiti v iskanju pogrešanih v naravi.
Foto: Srečko Mumel
V tem času bo v gozdu za Izobraževalnim centrom za zaščito in reševanje (ICZR) Ig organizirano delovišče, na katerem bodo sodelujoči s psi iskali skrite osebe. Poskrbeli bodo, da bodo psi pod nadzorom vodnikov, v izogib nepotrebnemu vznemirjanju divjadi.
Za dodatne informacije lahko kontaktirate vodjo prireditve Hano Štraus na številko 040 833 014.
Komisija za lovsko kinologijo LZS v sodelovanju s posameznimi pasemskimi klubi in društvi vabi na 4. Dneve lovstva, v Celje. V dvorani D bo v soboto, 14. marca potekal celodnevni program predstavitev lovskih psov, prikazov dela, preizkušenj ter projekcije lovsko-kinoloških filmov.
Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju s komisijami pripravila razpise za izobraževanje, namenjena vsem članom lovskih družin. Območne lovske zveze morajo prijave na razpise oddati najkasneje do nedelje, 15. marca 2026.
Foto: Aleš Klemenc
Izobraževanja se izvajajo na posameznih območjih, na podlagi prijave območne lovske zveze na razpis LZS. Območna zveza se za prijavo odloči glede na izkazan interes članov, zato je ključnega pomena, da svoj interes pravočasno sporočite svoji območni lovski zvezi.
Po potrjeni prijavi se izobraževanje vodi v sistemu Lisjak. Na posamezno izobraževanje vas prijavi vaša lovska družina ali pa se prijavite sami, preko članske spletne strani. Vsa izobraževanja, izvedena po razpisih LZS, so za člane brezplačna.
Danes, 3. marca zaznamujemo svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki tokrat v ospredje postavlja pomembno vlogo zdravilnih in aromatičnih rastlin za zdravje ljudi, ohranjanje ekološkega ravnovesja in kulturne dediščine.
Foto: Andrej Miklavčič
Zdravilne in aromatične rastline so tudi ključni del prehrane divjadi. Zdrav habitat z bogato bero teh rastlin pomeni zdravo in vitalno divjad. Z ohranjanjem rastišč zdravilnih rastlin neposredno ohranjamo življenjski prostor divjadi. Če ta rastišča izginejo zaradi intenzivnega kmetijstva ali zaraščanja, divjad izgublja svojo ‘naravno lekarno’.
Zeliščarstvo v Slovenji ni le nabiranje rastlin za čaje, temveč globoko zakoreninjena modrost, ki se je – tudi med lovci – prenašala iz roda v rod. Na današnji svetovni dan, ko se izpostavlja pomen zdravilnih in aromatičnih rastlin, obeležujemo, da so naša naravna bogastva – travniki in gozdovi – prava zakladnica zdravja. Naj tako tudi ostane!
Vabljeni, da nas obiščete na Dnevih lovstva v Celju med 13. in 15. marcem 2026. Na našem razstavnem prostoru v dvorani D bomo letos v ospredje postavili izobraževanje, etiko in stik z naravo. Pod vodstvom izkušenih strelcev se boste lahko preizkušali na simulatorju streljanja Simway, ki navdušuje vse generacije. Pridružite se nam na strokovnih predavanjih in dogodkih, kje bomo na odru dvorane D razpravljali o aktualnih izzivih sodobnega lovstva.
Foto: Urša Kmetec
Strokovna predavanja
Tehnologija napreduje hitreje kot zakonodaja, zato bomo v petek, ob 12. uri, na okrogli mizi LZS razpravljali o Etični uporabi nočne optike in dronov v lovske namene. Varnost pri lovu ni le upoštevanje pravil, ampak odgovornost do sebe in okolice. V soboto,ob11. uri bomo predstavili praktične primere in nasvete ter ključne ukrepe za preprečevanje nesreč in varno ravnanje z orožjem v različnih situacijah na terenu. Predavanje o polnjenju (reloadingu) strelivaob 13. uri bo približalo izdelavo balistično optimiziranega streliva. Ob 15. uri bo na vrsti praktični prikaz temeljnih postopkov oživljanja in nujne pomoči, ki v oddaljenih predelih rešuje življenja. V nedeljo, ob12. uri pripravljamo kratko predavanje o lovski etiki in vlogi etičnega kodeksa v času prevlade družbenih omrežjih in pomenu spoštljive predstavitve lovstva javnosti.
Program za mlade
Naravo najbolje spoznamo skozi opazovanje in igro, zato smo poleg ustvarjalnih delavnic na temo gozdnih živali za mlade raziskovalce pripravili še raziskovalne delavnice spoznavanja divjadi, njihovih sledi, kožuhov in zanimivosti iz življenja gozdnih živali. Ves čas sejma bodo v našem kotičku za mlade potekale zabavne aktivnosti ter nagradne igre; na voljo pa bodo tudi publikacije, namenjene mladim.
Dan lovske kinologije
V sodelovanju s kinološkimi organizacijami vas v soboto čaka celodnevni program predstavitev lovskih psov, prikazov dela, preizkušenj ter projekcije lovsko-kinoloških filmov.
Lovska kultura
Lovstvo ni le upravljanje z naravo, temveč je tudi bogata kulturna dediščina, ki jo s ponosom ohranjamo. Modra dvorana bo prizorišče ubranih lovskih glasov in mogočnih zvokov rogov, kjer se bodo v soboto, ob 15:30 na že 52. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov predstavili pevci in rogisti iz vse Slovenije.
V nedeljo, ob 15. uri pa si boste lahko na 19. Državnem prvenstvuv oponašanju jelenjega rukanja ogledali atraktivne nastope slovenskih mojstrov, ki dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Oglasite se lahko na razstavnem prostoru Društva slovenskih lovk, kizdružuje ženske, ki lovstvo razumejo kot način življenja in globoko spoštovanje do narave. Njihovo poslanstvo je tudi predajanje znanja mladim. Že več let organizirajo Vevr’ce! – dobro obiskane tabore za mlade, ki želijo naravo spoznati od blizu – brez ekranov in mestnega hrupa. Z nami bo še Klub prijateljev lova Celovec, ki strokovno in stanovsko zastopa slovenske lovke in lovce v Avstriji.
Vse dni sejma se bo na razstavnem prostoru predstavljal Zeleni sklad LZS, ki že dvanajst let zagotavlja solidarnostno pomoč lovkam in lovcem v izrednih življenjskih razmerah.
Se vidimo v Celju!
PETEK, 13. 3.
9:30–12:00/ Vodena delavnica: Spoznaj divjad in ostale prostoživeče živali
12:00 / Okrogla miza LZS: Etična uporaba nočne optike in dronov v lovske namene
15:30–16:30/Raziskovalna delavnica: Spoznaj divjad in ostale prostoživeče gozdne živali
SOBOTA, 14. 3.
10:00–11:30 / Ustvarjalna delavnica: Gozdne živali (v sodelovanju s Centrom Dina Pivka)
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je objavila koledar strelskih tekmovanj v letu 2026.
Foto: Gregor Bolčina
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na 8. seji sprejela sklep, da lahko v ligah veterani in superveterani nastopajo tudi lovke (strelja se lovski stav).
Območna zveza lahko na vsaki tekmi prijavi mešano ekipo veteranov in superveteranov, pri čemer se lahko sestava ekipe na posamezni tekmi spremeni.
Državno prvenstvo v veliki kombinaciji bo, če bodo finančna sredstva to dopuščala, potekalo dva dneva oziroma na 800 točk.
V Krpanovem domu v Pivki se je na strokovnem predavanju, ki sta ga 24. februarja organizirala Komisija za upravljanje z divjadjo pri Postojnsko Bistriški zvezi lovskih družin in Zavod za turizem Pivka, z naslovom »Upadanje številčnosti srnjadi v Sloveniji: vzroki, posledice in rešitve«, zbralo več kot 100 lovcev od blizu in daleč ter tudi nekaj predstavnikov širše javnosti.
Foto: Tjaša Žgur
Predavanje sta organizirala Komisija za upravljanje z divjadjo pri Postojnsko Bistriški zvezi lovskih družin, ki jo vodi eden izmed vidnejših strokovnjakov s področja upravljanja z divjadjo Anton Marinčič, ter Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) s predsednikom Božidarjem Štembergerjem v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka. Dogodek je bil obenem del niza srečanj v okviru študijskega krožka Prostoživeče živalske vrste – opazovanje, sobivanje, ozaveščanje, ki ga vodi Marjeta Marinčič, dejavna na področju povezovanja stroke in javnosti pri sobivanju s prostoživečimi vrstami.
Predaval je lovski tovariš Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije,profesor dr. in dekan Fakultete za varstvo okolja. Srnjad je ena izmed ključnih prostoživečih vrst, ki jih je skozi svojo raziskovalno kariero poglobljeno preučeval, zato je predavanje temeljilo na dolgoletnih znanstvenih izkušnjah, terenskih podatkih in primerjalnih analizah iz Slovenije ter širšega evropskega prostora.V zadnjih letih tudi v Sloveniji opažamo izrazit upad številčnosti srnjadi, kar predstavlja resen izziv za lovstvo in upravljanje z naravnim okoljem. Čeprav se v javnosti pogosto kot glavni razlog izpostavlja šakal, je predavanje jasno pokazalo, da je problematika bistveno bolj kompleksna.
Zbrane so uvodoma pozdravili:
Jana Gržinič, direktorica Zavoda za turizem Pivka, ki upravlja s Centrom o velikih zvereh Dina Pivka, se je v svojem nagovoru ozrla tudi v preteklost in spomnila na začetke sodelovanja z lovci, ki segajo v čas študijskega krožka Mi in zveri. Prav ta pobuda je že takrat pokazala, kako nujno je povezovanje različnih deležnikov ter iskanje skupnih interesov na področju sobivanja človeka in prostoživečih živali. Ob tem je poudarila, da si v Zavodu za turizem Pivka želijo nadaljnjega povezovanja z organizacijami, kot je Lovska zveza Slovenije, ter ustvarjanja prostora, kjer se srečujejo strokovno znanje, praksa in odgovornost do narave. Zahvalila se je tudi vsem, ki širijo strokovno znanje o prostoživečih živalskih vrstah.
Predsednik PBZLD Božidar Štemberger je pozdravil številčno udeležbo in odprtje strokovne razprave o tematiki, ki se neposredno dotika srnjadi, ki pri nas vidno izginja. Izrazil je zadovoljstvo nad podporo LZS in prisotnostjo predsednika LZS.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je poudaril, da strokovna javnost prepogosto ni dovolj slišana. Lovci smo zavezani skrbi za vse prostoživeče živalske vrste, zato je prav, da se najprej ozavestimo sami – kot ambasadorji narave bomo lahko znanje in odgovornost prenašali tudi v širšo javnost. Opozoril je, da je država skrbnica dobrobiti divjadi in da bo vprašanje srnjadi prej ali slej postalo tudi politično vprašanje.
Prof. dr. Pokorny je skozi program zajel različne tematike: dolgoročni trend spreminjanja številčnosti (odstrela) srnjadi v Sloveniji in Evropi; pregled ključnih dejavnikov upadanja; razmnoževalni potencial in zgodnjo smrtnost mladičev ter vpliv šakala – njegovo zgodovino, ekologijo in prehrano. Dejal je, da je šakal nedvomno del zgodbe, vendar nikakor ne edini.
Foto: Tjaša Žgur
Upad številčnosti srnjadi je rezultat prepletenosti številnih dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo in vplivajo na različna življenjska obdobja srnjadi:
1. Klimatske spremembe Spremenjeni vremenski vzorci vplivajo na čas poleganja mladičev. Če se poleganje zamakne izven optimalnega obdobja (glede na razpoložljivost hrane in vremenske razmere), je preživetje mladičev lahko bistveno slabše.
2. Vreme in obrod Podatki kažejo na izrazito medletno variabilnost prirastka, ki je tesno povezana z vremenskimi razmerami in obrodom gozdnih ter travniških rastlin. Slaba prehranska baza neposredno vpliva na telesno kondicijo samic in razvoj mladičev.
3. Medvrstna konkurenca med parkljarji Naraščanje številčnosti jelenjadi in drugih parklarjev pomeni večjo tekmo za hrano in prostor, kar lahko vpliva na kondicijo in reprodukcijski uspeh srnjadi.
4. Plenilci Na smrtnost srnjadi ne vplivajo zgolj velike zveri, temveč tudi manjši plenilci. Poleg šakala je tu še lisica. Pogosto zanemarimo vpliv plenjenja lisic – v določenih življenjskih obdobjih, zlasti v prvih tednih po poleganju so lahko ti vplivi ključni.
5. Kmetijske dejavnosti (npr. pokos) Intenzivna raba travnikov predstavlja podcenjen vir antropogene smrtnosti mladičev srnjadi. Zgodnji in hitri pokosi na nekaterih kmetijskih območjih pomembno vplivajo na preživetje poleženih mladičev.
6. Povozi Čeprav se število povozov v zadnjih letih zmanjšuje, še vedno letno beležimo več kot 4.000 povoženih osebkov srnjadi, kar predstavlja pomemben odvzem iz populacije.
7. Zaparazitiranost Pljučno črevesni zajedavci, skupni zajedavci z drobnico ter povečana obremenjenost z notranjimi in zunanjimi paraziti lahko vplivajo na zdravstveno stanje in vitalnost srnjadi.
8. Spremembe rabe prostora Intenziviranje kmetijstva, fragmentacija prostora ter obremenitve okolja (npr. gnojenje z gnojnico) vplivajo na kakovost habitata, predvsem pa na prehransko bazo.
9. Onesnaženost okolja Različne oblike onesnaženja lahko vplivajo na zmanjšanje razmnoževalnega potenciala ter dolgoročno vitalnost populacije.
10. Upravljanje populacij Preveč konservativno ali neustrezno prilagojeno upravljanje lahko v določenih razmerah vpliva na strukturo populacije. Trajnostna raba mora temeljiti na realnih, terensko preverjenih podatkih.
11. Splošen upad vitalnosti populacij Kazalniki, kot so telesna masa, kondicija in reprodukcijski uspeh, na nekaterih območjih kažejo na postopno zmanjševanje vitalnosti srnjadi.
Vsak od naštetih dejavnikov sam po sebi morda ne pojasni upada srnjadi na posameznih območjih Slovenije. Vendar njihova soodvisnost in hkratno delovanje ustvarjata kompleksen vpliv na populacijo srnjadi v določenih območjih Slovenije. Razumevanje te prepletenosti je ključno za odgovorno in strokovno upravljanje v prihodnje. Pomembno je poudariti, da so ti dejavniki v različnih območjih prisotnosti srnjadi v Sloveniji različno izraženi. Tako so se denimo plani odstrela srnjadi v Notranjskem lovskoupravljavskih območjih (LUO) v zadnjih letih prepolovili, medtem ko so v nekaterih drugih območjih, npr. v vzhodnem delu Slovenije, ostali na primerljivi ravni. To jasno kaže, da stanje ni enotno in zahteva lokalno prilagojeno razumevanje ter ukrepanje.
Ustrezno upravljanje populacij pa ni možno brez relevantnih podatkov. Lovci zagotavljamo številne dragocene terenske informacije o stanju prostoživečih živalskih vrst, vendar je za celostno razumevanje nujno tesno sodelovanje med upravljavci populacij (lovci) ter znanstveniki in raziskovalci ter, kot je v zaključni razpravi opozoril predsednik LZS, tudi aktivnejšo vlogo države. S financiranjem ustreznih strokovnih institucij, bi lahko bistveno izboljšali spremljanje zdravstvenega stanja divjadi in ostalih prostoživečih živalskih vrst, razumevanje vzrokov smrtnosti ter kakovosti njihovega življenjskega prostora.
Foto: Tjaša Žgur
Enostavnih odgovorov ni. Šakal ni edini krivec. Podnebje, prostor, človek, plenilci, bolezni – vse je med seboj povezano. Smrt je naravni del ekosistema – bila je, je in bo. Če želimo razumeti dinamiko populacije, ni dovolj spremljati le odstrela; poznati moramo tudi, koliko mladičev se skoti, koliko jih preživi prva kritična obdobja in kateri dejavniki pri tem odločilno vplivajo. Plenilstvo, bolezni, vremenski ekstremi in drugi naravni dejavniki so od nekdaj oblikovali populacije prostoživečih živali. Ključno je, da v kontekstu ohranjanja habitatov govorimo o strokovno potrjenih in dokazljivih dejstvih. Lovci kot poznavalci terena in »ljubiteljski znanstveniki« lahko delujemo kot ambasadorji divjadi – v korist divjadi. Sodobne tehnologije in raziskovalne metode nam to danes omogočajo. Od telemetrije, genetskih analiz, spremljanja telesne kondicije, do sistematičnega zbiranja terenskih podatkov s pomočjo fotopasti in drugih naprav – vse to odpira možnosti za bolj celostno razumevanje populacijskih procesov.
Če želimo dolgoročno odgovorno upravljati s srnjadjo, moramo pogled razširiti od »koliko smo odvzeli« k vprašanju »koliko se jih je sploh rodilo in zakaj (ne) preživijo«. To je premik k razumevanju – in prav tu je prostor za tesno sodelovanje med lovci in znanstveniki ter ostalimi deležniki v prostoru, ki pomembno vplivajo na habitate prostoživečih živalskih vrst. S sodelovanjem, odprto razpravo in spoštovanjem znanstvene stroke bomo kot družba lahko sprejemali odločitve, ki bodo dolgoročno dobre za srnjad in ostale prostoživeče živalske vrste ter celoten ekosistem.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS objavlja razpis za izvedbo državnih strelskih prvenstev v letu 2026.
Foto: Bojan Gorenc
Predvideni urnik prvenstev:
22. in 23. avgust 2026 – državno prvenstvo veteranov in superveteranov
29. in 30. avgust 2026 – lovska velika kombinacija, pištola in prvenstvo lovk
Za organizacijo prvenstva veteranov in superveteranov je namenjenih 5.000,00 evrov, za organizacijo velike kombinacije pa 6.000,00 evrov bruto. Od organizatorja prvenstva se pričakuje, da bo tekmovanje potekalo tekoče, da bo priskrbel tarče, da bo priskrbel medalje in pokale za najboljše tekmovalce.
Zavezujoče ponudbe za organizacijo prvenstev pošljite pisno na naslov Lovske zveze Slovenije do vključno petka, 20. marca.
V sistemu Lisjak je od danes odprto izobraževanje – začetni tečaj za lovske čuvaje v soorganizaciji Komisije za lovskočuvajsko službo LZS in Zveze lovskih družin (ZLD) Novo mesto. Prijave so odprte do vključno ponedeljka, 2. marca, tečaj se začne v torek, 3. marca.
Foto: Gregor Bolčina
Tečaj bo potekal na lokaciji trgovine SPAR (učilnica, 1. nadstropje), Velike Brusnice 7, 8321 Brusnice. Izvajal se bo v mesecu marcu, ob torkih in petkih, med 16. in 21. uro ter ob sobotah, med 8. in 13. uro, po urniku, objavljenem na članskem zavihku za razpisana izobraževanja.
Prednost pri prijavah imajo kandidati iz lovskih družin, članic ZLD Novo mesto in iz lovskih družin, članic ZLD Bele Krajine, dobrodošle pa so tudi prijave lovcev in lovk iz drugih delov Slovenije.
“Trditev, da je alpski kozorog povsod drugod varovan kot največji naravni zaklad, v Sloveniji pa je brez vsakršne zaščite, je manipulativna,” razkriva preiskovalna novinarka spletnega medija Oštro.
Alpski kozorog. Foto: Oton Naglost
Časnik Delo je 17. januarja 2026 poročal, da so alpski kozorogi v Sloveniji lovna divjad brez vsakršne zaščite, medtem ko so te živali povsod drugod deležne stroge zaščite in so varovane kot največji naravni zaklad. Članek so poobjavile tudi Slovenske novice. Na podlagi tega članka pa je nastal tudi prispevek Lov na kozoroge v oddaji Tednik RTV Slovenija.
Na Razkrinkavanju.si so za pojasnila o lovu na alpskega kozoroga vprašali tudi institucije, pristojne za področje lovstva, v Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici in Liechtensteinu, torej državah, kjer po podatkih Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) alpski kozorog živi.
Avtorico članka so seznanili z ugotovitvami. Odgovor bodo na Oštro objavili, ko ga prejmejo.
Izkazalo se je za pravilno, da Lovska zveza Slovenije ni želela sodelovati v predvolilni kampanji nobene politične stranke, prav tako ne v predvolilni kampanji stranke Levica!
V Lovski družini (LD) Dobrava se zavzemajo za izboljšanje naravnih razmer in življenjskega prostora za fazane in podpirajo dolgoročno zastavljeni projekt vlaganja iz umetne vzreje na širšem območju.
Eden redkih fazanov ob stari strugi Pesnice v Sp. Senarski. Foto: Marjan Toš
Skrb za ohranitev fazanov je bila ena od osrednjih tem na delovnem posvetu članov LD Dobrava v Slovenskih goricah, na katerem so sicer govorili o pripravah na letni občni zbor. Gospodar LD Vlado Steinfelser je namreč argumentirano komentiral dogajanje v naravnem okolju, v katerem se življenjski prostor za fazane iz leta v leto spreminja na slabše.
Zadnje čiščenje in urejanje vodotokov na območju Oseka, Brengove, Zg. in Spodnjih Verjan ter Čagone je pokazalo vso surovost posega, saj so obrežja vodotokov povsem gola, brez enega samega drevesa in grmovnice. Še posebej gol je melioracijski jarek od Brengove proti Čagoni vse do meje v sosednjo LD Vitomarci. Trajalo bo več let, da si bo opomogel in da bo ob njem spet zrasel kakšen grmovni osamelec, jelša ali vrba.
Opustela obrežja Drvanje v Zg. Verjanah brez enega grmička ali osamelca. Foto: Marjan Toš
Nič drugače ni na območju Zibot in Brengove. Tam je ostala samo majhna remiza pod kmetijo Rojs, ki edina nudi varno zavetje za redke fazane in k sreči jo je LD Dobrava pravočasno vzela v zakup. Drvanja v Zg. Verjanah nizvodno do Sp. Verjan je gola, fazana tako rekoč ni mogoče več videti.
Edino, kar je fazanom še ostalo, je slab kilometer ostanka stare struge Pesnice v Spodnji Senarski na meji med LD Dobrava in Trnovska Vas. Za ta predel je LD Dobrava lani vložila predlog pri Zavodu za varstvo naravne dediščine, Območna enota Maribor, da se ga zaščiti kot naravno vrednoto. Pri tem je sodelovala tudi s pristojno občino Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
Po neuradnih informacijah naj bi s predlogom uspela, kar bi bilo za lovce in njihovo skrb za ohranitev fazanov veliko olajšanje. Kolikor toliko še solidna naravna remiza za fazane je le še v Sp. Verjanah, kjer pa naj bi po napovedih tudi izvedli večji poseg in spodnji del remize posekali. Zaskrbljenost je torej več kot umestna, saj je LD Dobrava že pred tremi leti ostala tudi brez zadnje kite poljskih jerebic in po nekaterih ocenah se to obeta tudi prepelicam. Sliši se jih le še tu in tam.
Zaradi vsega tega je Steinfelser kritično spregovoril o zadržanosti nekaterih lovskih družin v lenarškem lovsko – gojitvenem bazenu (LD Benedikt, Lenart, Voličina, Sv. Ana in Sv. Jurij v Slovenskih goricah) glede vlaganja odraslih fazanov v lovišče. Dobrava je podprla apel Lovske zveze Maribor in bo z vlaganjem odraslih fazanov (50 kur in 20 petelinov) nadaljevala tudi letos. Če bi se za ta ukrep vzporedno z ohranitvijo naravnega okolja za to ogroženo poljsko kuro odločile še ostale LD v bazenu, bi na dolgi rok mogoče lahko fazane ohranili.
Gre seveda za dolgoročno zastavljeni projekt, v katerem mora biti v ospredju urejanje remiz (tudi z mejicami in živimi mejami) kot življenjskega prostora za poljske kure. Vzporedno pa tudi strokovno načrtovano in izvedeno vlaganje fazanov s permanentnim monitoringom in spremljanjem dogajanja vsaj v desetletnem obdobju. Z vsemi vzporednimi ukrepi vred, tudi z dopolnim zimskim krmljenjem, kakršno to mora biti (ne zgolj enolično krmljenje s koruzo, pač pa tudi z mešanico drugih žit, pšenice, prosa, senenega drobirja).
Poleg tega si že zdaj prizadevajo, da bi v predelih, kjer nekaj fazanov še je, na kratko držali tako sive vrane kot tudi lisice in kune belice, ki dodatno redčijo sicer skromne fazanje jate. Svoje prispeva že dolgo znana kemizacija kmetijske pridelave na monokulturah koruze in pšenice ter v zadnjih letih še soje.
Ocena razmer s predlogom izvajanja ukrepov v širšem območju lenarškega LGB je dobila polno podporo dobravških lovcev. Nenazadnje se ve, kako je treba upravljati lovišče, in da se lahko finančna sredstva, pridobljena iz lovišča, vračajo samo nazaj v lovišče.
Projekt 4PETHABECO vabi deležnike iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Albanije, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije, Grčije ter Bosne in Hercegovine k sodelovanju v mednarodni anketi, katere cilj je oblikovanje skupnih strategij in konkretnih ukrepov za ohranjanje velikih zveri in trajnostno sobivanje med ljudmi in prostoživečimi živalmi.
Vaše izkušnje in pogledi so ključni za: • izboljšanje sobivanja med velikimi zvermi (volk, medved, šakal, ris) in človeškimi dejavnostmi • podporo transparentnemu odločanju in vključujočim rešitvam v Jadransko-Jonski regiji
Izpolnjevanje ankete traja približno 10 -15 minut. Prosimo vas, da jo izpolnite v celoti in do konca. Vsak odgovor je pomemben in pomaga graditi trdno bazo znanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti in učinkovito lokalno sobivanje.
Pomembno pri izpolnjevanju – ne pozabite navesti vaše kategorije deležnika, da bo vaš prispevek ustrezno predstavljen/uvrščen v analizah. Rok: konec februarja.
V Lovski družini (LD) Mokrc so sporočili, da je bila na območju njihovega lovišča pri kraju Strletje, v občini Velike Lašče uplenjena lisica, pri kateri je bila potrjena bolezen Aujeszkega.
Foto: Pixabay
Bolezen za ljudi ni nevarna, je pa smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča. Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Mesojede živali se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča.
Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.
Priporočljivi ukrepi za lastnike psov
Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči. LD Mokrc odsvetuje vodenje psov na območju njihovega lovišča.
Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov
Lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.
V napovedniku oddaje Tednik je bila objavljena trditev, da Lovska zveza Slovenije ni želela dati izjave o upravljanju za alpskim kozorogom. Ta navedba je neresnična in zavaja javnost.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Dejstva:
1. LZS se je na vprašanja odzvala in uredništvo ponudila posneto izjavo predsednika Lovske zveze Slovenije.
2. Uredništvo je našo ponudbo zavrnilo, nato pa prekinilo komunikacijo. Na naše vprašanje, kdaj bo oddaja objavljena, sploh niso odgovorili.
3. Namesto vključitve naših pojasnil so se odločili za ustvarjanje vtisa o naši »neodzivnosti«.
Ker na nacionalni televiziji očitno ni prostora za celovito informiranje, v celoti objavljamo posnetek, ki smo ga pripravili za Tednik, a ga tam ne boste videli.
Lovska zveza Slovenije se ne vpleta in ne sodeluje v predvolilni kampanji nobene politične stranke, prav tako ne želi biti udeležena v predvolilni kampanji stranke Levica!
Lovska zveza Slovenije
Zadnja komunikacija Tednika z Lovsko zvezo Slovenije dne 2. 2. 2026.
Komisija za upravljanje z divjadjo pri Postojnsko Bistriški zvezi lovskih družin in Zavod za turizem Pivka organizirata strokovno predavanje “Upadanje številčnosti srnjadi v Sloveniji: vzroki, posledice in rešitve”, ki bo torek, 24. februarja, ob 18. uri, v Krpanovem domu Pivka.
V zadnjih letih v Sloveniji opažamo izrazit upad številčnosti srnjadi, kar predstavlja velik izziv za lovstvo in upravljanje z naravnim okoljem. Ena izmed osrednjih in zelo aktualnih tem predavanja bo šakal, njegova širitev ter vpliv na populacijo srnjadi in širši ekosistem. Prisotnost šakala v našem prostoru narašča, z njo pa tudi vprašanja glede vpliva na divjad, predvsem srnjad, ter na nadaljnje upravljanje z lovnimi in kmetijskimi površinami. Namen predavanja, ki ga bo izvedel dr. Boštjan Pokorny, je predstaviti aktualna spoznanja, izmenjati izkušnje s terena ter skupaj razmisliti, kako ravnati v prihodnje.
Program predavanja: • Dolgoročni trendi spreminjanja številčnosti (odstrela) srnjadi v Sloveniji in Evropi (5 min) • Pregled najpomembnejših dejavnikov, ki lahko vplivajo na upadanje številčnosti srnjadi (20 min) • Razmnoževalni potencial in zgodnja smrtnost mladičev srnjadi (15 min) • Vpliv šakala na srnjad: zgodovina, ekologija in prehrana vrste (20 min)
Predavanje je namenjeno lovcem, kmetom ter vsem članom širše javnosti, ki jih ta aktualna tematika zanima. Želimo si udeležbe predstavnikov vseh lovskih družin (LD), saj je cilj srečanja izmenjava mnenj, izkušenj in oblikovanje skupnega razmisleka o tem, kako ravnati v prihodnje.
Vaša prisotnost in sodelovanje bosta pomemben prispevek k razpravi in iskanju učinkovitih rešitev.
Prijave članov LD sprejemajo preko aplikacije Lisjak do 24. 2. 2026, omogočene so tudi samoprijave članov LD preko članske spletne strani. Prijave širše javnosti sprejemajo preko Google obrazca do 24. 2. 2026 https://forms.gle/aN7K529AnxVmsqSV9
Komisija za lovsko kulturo razpisuje Javni poziv Lovska kultura 2026 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočim na področju lovske kulture. Javni poziv je odprt do ponedeljka, 9. marca.
Foto: arhiv LZS
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Kljub zimi se čiščenje vodotokov v osrednjih Slovenskih goricah nadaljuje. Pred dnevi so zabrneli stroji pod kmetijo Rojs v Brengovi in začeli na veliko čistiti in urejati prvega od dveh melioracijskih jarkov Drvanje.
Čagonsko polje s povsem očiščenim melioracijskim jarkom, ob katerem vsaj nekaj časa ne bo prostora za prostoživeče živali. Foto: Marjan Toš
Dela so potekala brez zapletov in vodotok je že dobil povsem drugačno podobo. Obvodno rastje, zlasti grmičevje jelše in vrbe je na desnem bregu povsem izkrčeno, na levem pa ga je nekaj še ostalo kot mejica do bližnjega njivskega kompleksa.
Kljub temu, da se s tem močno slabšajo naravni pogoji za preživetje ptic, poljskih kur, drobnih sesalcev in izjemno pomembnih mikroorganizmov v tleh, je treba upravljalcem vodotokov in načrtovalcem ukrepov vseeno priznati, da so se dela lotili še pred spomladansko vegetacijo in gnezdenjem. Pred leti so se vodotoki še čistili skozi vse leto in se je zarast sekala tudi v času rastitve in gnezdenja ptic, ogroženih poljskih kur in druge male divjadi.
Sekanje grmišče več ne poteka v času rastitve in razmnoževanja ptic in poljskih kur
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v svojem javnem navodilu za urejanje vodotokov med drugim izpostavilo, da je treba pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem odstranjevanju grmičevja in drevja, upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom.
Je lahko za divjad še bolj siromašno? Foto: Marjan Toš
Direkcija Republike Slovenije za vode je tudi sporočila, da je z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogroženosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišč, prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako, je v skladu s ciljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda prepovedano, na vodnem in priobalnem zemljišču, postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij. O vsem tem so občine obvestile kmetovalce oziroma lastnike zemljišč.
V Monoštru sta se 27. januarja srečali delegaciji Lovske zveze Slovenije in Madžarske lovske zbornice.
Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Slovensko delegacijo je vodil predsednik LZS Alojz Kovšca, srečanja so se udeležili še Silvo Batagelj, član Upravnega odbora LZS in predsednik Komisije za mednarodne odnose, predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje dr. Arpad Köveš in Evgen Pap, starešina Lovske družine Prosenjakovci.
Madžarsko delegacijo je vodil dr. Jámbor László, predsednik Madžarske lovske zbornice. Poleg njega so bili prisotni še Gagyi Istvan, predsednik lovske zbornice Železne županije, Doncsecz Gábor, podpredsednik za športni lov ter tajnik omenjene zbornice Kenesei Istvan.
Pogovori so potekali v izjemno prijetnem vzdušju, katerih glavna tema je bila sodelovanje med državama na področju lovstva in zastopanje skupnih interesov v mednarodnih okvirih. Slovenska stran je predstavila predlog memoranduma o vzajemnem sodelovanju in spoštovanju. Predsednik Madžarske lovske zbornice dr. Jámbor László je po daljši razpravi povedal, da nimajo nobenih zadržkov za podpis memoranduma, vendar morajo predstavljen predlog podrobno preučiti in podati svoje pripombe oziroma predloge. Usklajeni memorandum bi naj podpisali obe strani 28. marca 2026 v Murski Soboti.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2025 opravili 186 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 123 različnih lovskih družin.
Foto: Štefan Vesel
Pregledali so deset različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, navadni jelen, jazbec, dihur, volk, kozorog, poljski zajec, divji prašič) različnih starosti in spolov. V letu 2025 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Na inštitutu kot prevladujoč vzrok pogina ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo in dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost gamsjih garij. Pri navadnem jelenu so v jetrih živali iz posameznih lovskih družin na območju Prekmurja ugotovili zajedavca vrste veliki ameriški metljaj (Fascioloides magna).
Pogost vzrok slabega zdravstvenega stanja oziroma pogina v letu 2025 je prisotnost zajedavcev iz rodu Haemonchus, ki naseljujejo sluznico siriščnika številnih vrst divjadi in domačih prežvekovalcev. Žival se okuži s pašo na okuženem območju, življenjski pogoji za razvoj tega in drugih zajedavcev so v zadnjih letih ugodni. Med parazitarnimi boleznimi še posebej izstopa povečana prisotnost zajedavca iz rodu Chabertia, ki se pripne na črevesno sluznico in se prehranjuje s krvjo. V zadnjem obdobju opažajo tudi porast okužb z bakterijskimi vrstami, ki povzročajo septikemične oblike bolezni in abscese. Pri srni so ugotovili izjemno redko okužbo z glivo Aspergillus fumigatus, ki je prisotna povsod v naravi, zlasti kjer razpada organski material.
Na inštitutu svetujejo, da lovske družine redno spremljajo morebitne pogine divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring).
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2025, ki ga financira Lovska zveza Slovenije, je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Opozorilo za imetnike orožnih listin: petletni rok za prekategorizacijo orožja v skladu z leta 2021 sprejeto novelo Zakona o orožju se izteče 14. avgusta 2026.
Foto: Bojan Gorenc
Spremenjene kategorije orožja, kot jih je določila novela Zakona o orožju, so, na primer:
enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi je bilo prekategorizirano iz 1. točke kategorije D v 7. točko kategorije C,
polavtomatsko kratkocevno strelno orožje (razen tistega iz 7.a točke kategorije A) je bilo prekategorizirano iz 1. točke kategorije B v 5b točko kategorije B.
Vsi imetniki veljavnih orožnih listov, dovoljenj za posest orožja, orožnih posestnih listov, pooblastil za nošenje orožja, pooblastil za prenos orožja, dovoljenj za zbiranje orožja, priglasitvenih listov in evropskih orožnih prepustnic, ki so bili izdani za orožje na podlagi prej veljavnega zakona, kategorija orožja pa se ne ujema s tisto, ki jo določa spremenjeni zakon, morajo to spremeniti.
Imetniki orožnih listin lahko vlogo za razvrstitev orožja v spremenjene kategorije podajo na upravni enoti, na območju katere imajo stalno prebivališče (ali začasno prebivališče, če nimajo stalnega). Vlogo lahko podajo v petih letih od uveljavitve spremenjenega zakona v letu 2021, torej do 14. avgusta 2026. Za spremembo kategorije ne plačajo upravne takse.
Sprememba kategorije v orožni listini se lahko opravi tako, da se prekategorizacija orožja:
vpiše na isto stran orožne listine (prej veljavna kategorija orožja se prečrta in se dotisne nova kategorija orožja),
vpiše na novo stran orožne listine (če je to zaradi prostora v orožni listini mogoče),
Bistveni sestavni deli orožja se v orožni listini vedno tiskajo na novo stran.
Če imetnik orožne listine do 14. avgusta 2026 ne spremeni kategorije, kot je določena v sedaj veljavnem Zakonu o orožju, je to prekršek, za katerega je predpisana globa.
Na izletniški kmetiji Pupi v Zg. Jakobskem Dolu je bilo nepozabno srečanje članov zelene bratovščine, ki so na stoti rojstni dan svojega spoštovanega lovskega tovariša Antona Grafonerja počastili njegov visoki jubilej.
Slavljenec Tone v častni družbi lovskih funkcionarjev. Foto: arhiv LD Jakob
Veliko se jih je zbralo, poleg domačih lovcev in gostov sta bila tudi predstavnika Lovske zveze Slovenije (LZS) Franc Krivec in predstavnik Lovske zveze (LZ) Maribor Danilo Muršec. Slovesni začetek srečanja so naznanili zvoki iz lovskih rogov v izvedbi rogistov LZ Maribor in Tonetu je ob zvenu lovskih rogov, ki je odmeval po Jakobskem Dolu, zaigralo njegovo lovsko srce.
Takšen je bil tudi na slovesnosti, ki mu jo je pripravila njegova domača Lovska družina (LD) Jakob v Slovenskih goricah. Radoživo lovsko druščino z vsemi gosti in Tonetovimi domačimi vred, je pozdravil in nagovoril starešina LD Jakob Danijel Valentan. Največ lepih besed je namenil Tonetu, ki je lahko zgled mlajšim lovcem. Med drugim je dejal, da lovec ni le tisti, ki hodi v gozd z orožjem, pač je pravi lovec tisti, ki ima odprte oči, mirno srce in veliko spoštovanje do življenja, je varuh narave, učitelj mlajšim rodovom in človek, ki zna prisluhniti tišini.
Še vedno čil in dobrega spomina in med svojimi lovskimi tovariši ves mladosten
Toneta je v lovske vrste vleklo že kot otroka, v tretjem razredu osnovne šole je bil prvič na lovu kot gonjač v Sladkem Vrhu. V LD Jakob je član od leta 1974 in to kot srčni, zapriseženi varuh narave in divjadi. Je tudi velik zagovornik lovske etike in odličen poznavalec lovskih šeg in navad. Bogati ga pristni lovski humor in hudomušnost, s katero je rad razveseljeval prijatelje. Z nostalgijo se spominja, da je bil lov včasih lepši, lovci so se več družili, bili so bolj složni, znali so se pošaliti na svoj račun in so bili iskreni tovariši.
Stoletni Tone je zaprisežen lovec. Foto: arhiv LD Jakob
Z nostalgijo se spominja lovov, ko je bilo v naravi še veliko fazanov in zajcev. Zdaj tega ni več. Leta 2021 je za svoj 95. rojstni dan uplenil še zadnjega srnjaka. »Sedaj sem še le opazovalec divjadi, saj je puška pretežka in vid mi peša,« je zapisal v svojih spominih, ki so jih objavili v Zborniku LD Jakob ob lanski osemdesetletnici. Z jasnim dodatkom, da si »jager lahko samo s srcem«. Tone je to bil in ostal in to sporočilo je skušal s preprostimi besedami prenesti na mlajše lovce. Vesela lovska družba se je razšla šele proti mraku z željo, da bi Tone še prihajal med njih in jim kakšno »lovsko žaltavo razdrl«.
M. T.
Dušan, Tone in Roman, lovski prijatelji za vedno. Vedro razpoložena lovska družba s stoletnikom in rogisti.Tone z lovci, domačimi in prijatelji.Foto: arhiv LD Jakob
Na Lovski zvezi (LZ) Maribor je bil letni pregled z oceno odstrela in izgub divjadi za minulo leto v loviščih Slovensko goriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).
Strokovne komisije so dobro opravile delo. Foto: Jure Toš
To območje geografsko zajema gričevnati svet Slovenskih in Dravinjskih goric ter ravninski svet Dravskega polja med Mariborom, Lenartom in Slovensko Bistrico. Razteza se na območju trinajstih občin. Povprečna velikost lovišča v LUO znaša 3.172 hektarjev oziroma 2.860 hektarjev lovne površine. Z lovišči trajnostno gospodarijo lovske družine (LD) Kungota, Šentilj v Slovenskih goricah, Paloma Sladki Vrh. Kamnica, Košaki – Malečnik, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava v Slovenskih goricah, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.
Poglavitna divjad v teh loviščih je srnjad, male divjadi, predvsem poljskih kur pa je zaradi vse slabših naravnih pogojev za njihovo preživetje, iz leta v leto manj. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik Slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, je znašal lanskoletni odvzem srnjadi (odstrel in izgube) 2250 osebkov, od tega je znašal odstrel 1756 osebkov in izgube zaradi povozov in drugih vzrokov 494 osebkov srnjadi. Lovci so lani uplenili 4 navadne jelene in sedem jelenov damjakov, ki so pobegnili iz obor. Odvzetih je bilo 230 divjih prašičev, 1315 lisic, 53 jazbecev, 18 kun zlatic in 100 kun belic.
Pregled odvzema divjadi na LZ Maribor je bil skrbno opravljen. Foto: Jure Toš
Vnovič je bil visok odvzem sivih vran, saj so jih lovci lani na tem območju uplenili 1342. Šakal se je očitno že udomačil, saj so jih uplenili 25, en šakal pa je bil povožen. Od nekoč lovsko zanimive male divjadi je bilo lani odvzetih 78 poljskih zajcev, 394 fazanov in 151 rac mlakaric. Zanemarljiv je bil odstrel srak in šoj, saj so lovcu uplenili samo 8 srak in 23 šoj.
Kunej je še povedal, da vse lovske družine skrbno vodijo evidence odvzema divjadi, od odstrela do vseh izgub, in da so bile tudi na letošnjem ocenjevanju trofeje skrbno pripravljene. To je bil pregled in ocena odvzema divjadi v slovensko goriškem LUO za prvo leto sicer dvoletnega načrta.
Komisija za lovsko kulturo razpisuje 19. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo potekalo v nedeljo, 15. marca 2026, ob 15. uri, na Celjskem sejmu, v Modri dvorani, v okviru Dnevov lovstva. Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Kriteriji tekmovanja: Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja in časovnica prireditve so objavljeni na spletni strani LZS, v zavihku lovska kultura.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do petka, 6. marca 2026, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.
Na Gorenjskem je vse pripravljeno za “Lovsko razstavo uplenjene divjadi Gorenjskega lovskoupravljavskega območja (LUO)”, ki bo konec tedna v Domu Janeza Filipiča v Naklem. V sklopu razstave se boste lahko preizkusili tudi na modernem 3D simulatorju lova – Lov v navidezni resničnosti!
Foto: arhiv Gorenjskega LUO
Razstava bo odprta:
v soboto, 17. 1.2026, 9h – do 20h (lovski simulator 10h -18h)
v nedeljo, 18. 1. 202, 9h – 16h (lovski simulator od 10h – 16h)
Komisija za lovsko kulturo tudi letos razpisuje Javni poziv Lovska kultura za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočim na področju lovske kulture. Javni poziv se odpre v ponedeljek, 9. februarja in zaključi v ponedeljek, 9. marca.
Foto: Majda Klobasa
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Prekrasna zimska sobota, ki so jo polepšali še sončni žarki, je pritegnila v Sp. Senarsko lepo število članov zelene bratovščine, ki so namesto lova na race izvedli zimski sprehod ob Pesnici.
Na snežni belini pred začetkom tekmovanja. Foto: Marjan Toš
Organizatorji iz Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah so tako izpolnili obljubo, da bodo nadoknadili predbožično-novoletno srečanje s pobrateno LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu in s predstavniki sosednjih LD Trnovska Vas, Vitomarci in Juršinci. Poglavitni namen srečanja je bil novoletni stisk rok, ki velja vse do svečnice. Dobrih želja ni manjkalo. Posebne dobrodošlice so bili deležni lovci iz Vurmata na Kozjaku, ki jih je vodil starešina Rudi Maček.
Z muzejskim strojem za izmetavanje golobov popestrili tradicionalno lovsko srečanje
Davorin Toš je bil tudi na snegu nepremagljiv. Foto: Marjan TošZmagovita ekipa LD Dobrava. Foto: Marjan TošV snegu. Foto: Marjan TošFoto: Marjan Toš
Za popestritev srečanja so organizatorji na snežno belem travniku pod kmetijo Jančič postavili starodavni muzejski stroj za izmetavanje glinastih golobov. Izvedli so tekmovanje za novoletni pokal, ki je bilo zelo zanimivo, saj je bil takšen način izmetavanja golobov za mlajše lovce popolna neznanka. Stroj, za katerega je poskrbel gospodar LD Dobrava in vodja tekmovanja Vlado Steinfelser, je deloval brezhibno. Z njim je spretno rokoval lovski pripravnik Srečko Čuček, ki je vedel, v katero smer je treba varno spustiti golobe.
Vodja tekmovanja Vlado Steinfelser pri stroju izpred pol stoletja. Foto: Marjan Toš
V ekipni konkurenci so slavili domačini (Dominik Slekovec, Jure Toš in Marjan Kocuvan) pred ekipo pobratene LD Vurmat in ekipo LD Trnovska Vas. V posamični konkurenci pa je imel najbolj mirno roko in ostro oko Davorin Toš iz Trnovske Vasi pred domačinom Dominikom Slekovcem in tretjeuvrščenim Simonom Mačkom iz Vurmata.
Po tekmovanju, ki je bilo polno duhovitih lovskih dovtipov, so se zbrali še na zadnjem pogonu v lovskem domu v Dobravi z lovskim golažem, ki ga je pripravil Vinko Kocuvan in se družili do poznih popoldanskih ur.
Na strelišču Gaj Pragersko je od 5. do 7. septembra 2025 potekalo Državno prvenstvo LZS v lovskem strelstvu, na katerem so aktivno sodelovale tudi članice Društva slovenskih lovk.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Vse tri dni prvenstva smo predstavljale društvo in svojo dejavnost na stojnici, pridobile pa smo tri nove članice. Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc je v dogovoru z nami poleg naše stojnice postavil zavarovano strelišče, na katerem so se udeleženci lahko preizkusili v streljanju z zračno puško in si od zadetih vsaj treh od petih tarč prislužili srečko. Srečelov je tako postal za udeležence zelo zanimiv, naš predstavitveni prostor pa zelo obiskan.
Lovska zveza Slovenije (LZS) in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje sta v letu 2025 prvič organizirala državno prvenstvo za lovke v mali kombinaciji. Tekmovanja so se od trinajstih strelk udeležile tri članice Društva slovenskih lovk, in sicer Anica Ščap, Andrejka Krajnc in Neža Pugelj. Anica Ščap je v soboto dosegla 2. mesto v disciplini golobi lovke in 3. mesto na nedeljskem prvenstvu v veliki kombinaciji. Vsaka tekmovalka je od Društva slovenskih lovk prejela darilo – škatlo nabojev (25 kos) za glinaste golobe.
V sodelovanju z LZS in Komisijo za lovsko strelstvo in lovsko orožje je bil organiziran tudi spremljevalni program: informativna stojnica Društva slovenskih lovk s srečelovom – z natančnim strelom do bogatih nagrad in dve predavanji: balistika in nesreče v lovstvu (predaval Matija Janc) in javna vloga lovcev (predavala Urša Kmetec).
Zadnji dan prvenstva smo svečano razdelile nagrade, bilo jih je kar nekaj. Od naših članic je glavno nagrado – zračno puško prejela Anica Ščap, ščitnike za ušesa pa Andrejka Krajnc.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Zahvaljujemo se LZS in Komisiji za lovsko strelstvo in lovsko orožje za priložnost sodelovanja in za vso pomoč pri tej izvedbi. Posebna zahvala pa gre Matiji Jancu in predsedniku LZS Alojzu Kovšci za njun doprinos pri organizaciji srečelova, spodbujanju in prijetnem druženju.
Iskrena hvala vsem donatorjem za čudovita darila, s katerimi ste obogatili naš srečelov in pripomogli k uspehu dogodka: Lovski trgovini Avantura Postojna, Avto Star Koper, Puškarstvo Hubert Pregelj Ajdovščina, Puškarstvo Špendal Ljubljana, Slovarms Divača in Zavarovalnici Triglav Postojna.
V Društvu slovenskih lovk se trudimo, da vselej poskrbimo za nekaj novega. Hvala vsem za zaupanje in podporo.
Ivica Kocjančič, predsednica Društva Slovenskih lovk
Uredniški odbor Lovske zveze Slovenije je tudi v letu 2026 razpisal javni natečaj za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko, ki je objavljen v januarski številki Lovca. Vabljeni k sodelovanju!
Foto: ustvarjeno z UI
Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.
Nagrade za najboljša besedila
Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.
Besedilo prej ne sme biti nikjer objavljeno
Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo, ki ne sme biti prej nikjer objavljeno, do 15. oktobra 2026 pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2026), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana.
Društvo slovenskih lovk je od 12. do 14. septembra 2025 v soorganizaciji z Brkinsko-Kraško Zvezo lovskih družin (ZLD) in Lovsko družino (LD ) Kras Dutovlje, ponovno odprlo vrata v nepozabno pustolovščino za mlade raziskovalce narave – naravovarstveni tabor “VEVRCE III”!
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Naš cilj? Predstaviti otrokom fascinanten svet lovstva, razkriti pomembno delo lovcev, jih uvesti v bogato lovsko kulturo, kinologijo in sokolarstvo. Ampak to še ni vse! Spoznavali so tudi čarobni svet gobarjenja, veščine taborništva, pomen varovanja okolja, gozdni bonton itd. Trije dnevi, polni predavanj, delavnic, obiskov gozda, praktičnih prikazov in samostojnih izzivov, so se spremenili v nepozabno učno izkušnjo.
V idiličnem okolju lovskega doma in lovišča LD Kras Dutovlje se je zbralo 17 otrok, željnih znanja, dogodivščin in pristnega stika z naravo. Prvi dan so otroci in njihovi starši z navdušenjem poslušali program tabora. Po slovesu so se starši odpravili domov, otroci pa so si uredili udobna ležišča v lovskem domu. Sledil je obisk tabornikov, ki so mlade raziskovalce popeljali v bližnjo okolico, kjer so skupaj nabirali dračje in veje za taborni ogenj. Taborniki so jim nato s teorijo in prakso predstavili svoje veščine, ki so navdušile tako dečke kot deklice. Večerja? Pripravili so si jo kar sami, ob prasketajočem ognju, kjer so si vsak na svoji palici spekli sočne hrenovke. Ob gledanju filma so manjši zaspanci počasi tonili v sladke sanje, medtem ko so starejši veselo klepetali in si nagajali pozno v noč.
Naravovarstveni tabor Veverce 2025. Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Naslednji dan so se otroci že zgodaj zjutraj v spremstvu lovcev pogumno podali v lovišče. Lovci so jim predstavili lovske objekte, prostoživeče živali in ptice ter razložili pomen ravnovesja v naravi. Z gobarji so spoznavali različne vrste gob in jih nekaj tudi nabrali. Zajtrk v gozdu je bil prav posebno doživetje. Po vrnitvi v lovski dom jih je čakalo delo: s pomočjo spretnega mizarja so izdelovali valilnice za ptice in solnice. Sledile so likovne in literarne delavnice v skupinah, obenem pa so se preizkusili tudi v streljanju z zračno puško.
Po kosilu so spoznali lovsko kulturo – od lovskega kroja do šeg in običajev, nato pa še gozdni bonton. Na terenu so odkrivali biotsko raznovrstnost in načine varovanja okolja. Svoje spretnosti so preizkusili tudi kot pomočniki kmetom, kjer so pomagali pri postavitvi ograje za domače živali, ter sodelovali v programu Young Ranger. Tudi tokrat so si večerjo pripravili kar sami – slastne pice! Za konec dneva so se z lovci odpravili v lovišče poslušat jelenje rukanje.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
V nedeljo zjutraj so se udeležili lova v načinu “zalaz”, ki je bil prava dogodivščina. Po vrnitvi jih je že čakal čebelar, ki jim je predstavil svoje delo in delo pridnih čebelic ter vrste medu, ki so jih nato poskusili za zajtrk. Nedeljsko dopoldne so popestrili lovski psi – predstavljenih je bilo več pasem, z razlago o njihovem delu pri lovu in njihovih značilnostih. Zelo zanimiv je bil tudi obisk treh sokolarjev, ki so s seboj pripeljali veličastno sovo uharico, kragulja, malo sovo in jereba. Predstavili so njihove lastnosti ter razložili zgodovino in namen sokolarjenja, nato pa so pokazali tudi praktični prikaz dela teh ptic.
Po kosilu so se otroci pomerili v lovskem kvizu, nato pa so svoje vtise strnili v sliki ali besedi. Predstavljen jim je bil pomen lovskega ropota in kdaj se ga izvaja. Skupaj z lovci so izvedli lovski ropot, ki je odmeval po okolici. Ker se je tabor bližal koncu, so otroci pospravili svoje stvari in ležišča. Ob prihodu staršev so jih postregli s slastno polento in divjačinskim golažem. Vsak otrok je prejel potrdilo o udeležbi in praktična darila, nagrajenci streljanja in kviza pa so bili deležni priznanj in daril. Ob zaključku našega nepozabnega tabora so Brkinsko-kraški rogisti predstavili lovski rog ter nato s svojimi lovskimi rogovi zaigrali nekaj skladb, ki so odmevale daleč naokoli.
A tabor ne bi bil tabor brez nekaj nagajivosti! Nekateri fantje so deklicam razmetali ležišča, jim izpraznili nahrbtnike in vse posuli s prestami. Pravo “nagajivo” presenečenje pa so pripravili tudi organizatorjem, saj so kar naenkrat izginile tako solnice kot valilnice, namenjene za nagrade. Nihče ni vedel in nihče se ni izdal, kje so! Organizatorji so bili že malce zaskrbljeni, dokler ni eden od otrok iz radovednosti odprl kotla za kuhanje – in tam so bile skrite nagrade!
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Z iskreno hvaležnostjo se oziramo na vse, ki ste pripomogli k uspehu tega edinstvenega dogodka. Posebna zahvala gre našima soorganizatorjema Brkinsko-Kraški ZLD Sežana in LD Kras Dutovlje. Neprecenljiva podpora, pomoč pri vodenju lovskih aktivnosti, skrbno spremljanje otrok v lovišču in gostoljubje v njihovem lovskem domu so bili ključni za varnost in zabavo naših mladih raziskovalcev. Hvala tudi partnerkam lovcev za njihov doprinos pri izvedbi tabora. Zelo pomembni so bili tudi trije člani LD Jesenice, ki so z nami delili svoje bogato znanje in izkušnje. Hvala za njihovo predanost pri izvedbi programa, vzdrževanju discipline in za red.
Naš tabor je bil obogaten z izjemnimi gosti in sodelavci, ki so delili svoje strasti in znanje: • Taborniki Roda kraških J’rt Sežana so prinesli pustolovskega duha. • Gobarsko društvo Sežana nas je popeljalo v skrivnostni svet gob. • Čebelar Jože Sanabor nas je navdušil z življenjem čebel. • Predsednik Komisije za lovsko kinologijo pri BK ZLD Leo Fabiani in vsi lovci s svojimi zvestimi psi so pokazali pomen in lepoto lovskih psov. • Mizar Robert Peras je s svojim znanjem obogatil naše ustvarjalne delavnice. • Sokolar Leo Zega ter njegova pomočnika sta nas očarala z veličastnimi pticami ujedami. • Kmetoma, ki sta omogočila, da otroci spoznajo tudi postavitev ograje za zaščito. • Hvala Branku Sagadinu za lepo izrezljane palice, katere so bile podarjene otrokom
Najlepša hvala tudi vsem staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke, in vsem ostalim posameznikom, ki ste kakorkoli prispevali k izvedbi tega nepozabnega dogodka. In seveda, največja hvala gre našim otrokom, ki so s svojo radovednostjo in navdušenjem vdihnili življenje v vsak trenutek tabora! Hvala vsem sodelujočim članicam DSL za njihov doprinos, pripravo in delo pri organizaciji in izvedbi tabora.
V Društvu slovenskih lovk si prizadevamo, da bi mladi udeleženci naših naravovarstvenih taborov razvili globoko razumevanje narave, se naučili odgovorno izkoriščati njene dobrine in postali ambasadorji varovanja okolja. Verjamemo, da je vsak tabor korak k boljši prihodnosti, v kateri spoštujemo in cenimo naš planet.
Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk
Zadnje dni decembra preteklega leta nas je presenetila vest, da je v 89. letu starosti umrl dolgoletni strokovni sodelavec Lovske zveze Slovenije (LZS) inž. Alojzij (Franc) Černe, avtor lovskih knjig in mnogih člankov o mali divjadi saj je na LZS dolga leta poklicno skrbel za področje male divjadi, ocenjevanja škod od divjadi in skrbnik za sprotno ter dopolnilno izobraževanje v lovstvu.
Doma j bil iz Kozarij pri Ljubljani, kjer so imeli starši kmetijo, v okolici pa v posesti tudi več kmetijskih zemljišč. Kot najmlajši otrok je moral po domače ′Karpetov Lojzek′ že kmalu pomagati bratom in sestram pri kmetijskih delih na kmetiji. Zaradi veselja do kmetijstva je po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje še na srednji kmetijski šoli v Mariboru in kasneje nadaljeval študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Leta 1964 se je kot univ. inženir kmetijstva zaposlil najprej na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, na oddelku za lovstvo, kot znanstveno-raziskovalni sodelavec, kjer je z biologom Janezom Čopom deloval na področju male divjadi.
Leta 1966 se je Lojze zaposlil na Lovski zvezi Slovenije kot referent za malo divjad. To je bilo prav v tistem obdobju, ko smo v Sloveniji v loviščih začeli opažati hitro številčno upadanje poljskega zajca in poljske jerebice, po letu 1970 pa tudi fazana. Malo številčna je bila tedaj tudi mlakarica. Bil je prvi, ki je začel strokovno pojasnjevati in razkrivati vzroke za populacijsko upadanje male divjadi, kar je bilo tesno povezano s spremembami naravnih razmer v kmetijski krajini, življenjskem okolju male divjadi zaradi opravljenih obsežnih agromelioracij, komasacij zemljišč in uporabi kemijskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu.
Černe je svoje osebne trditve in ugotovitve, podprte z dokazi, objavil v številnih prispevkih in člankih v Lovcu. Prav tako je smelo poudarjal, da rešitev male divjadi ni samo v rokah lovcev, ampak, da je ta problematika tesno povezana s spremembo načina kmetijske in gozdarske prakse; predvsem od uvajanja moderne kmetijsko-gozdarske mehanizacije za veliko-površinsko pridelavo hrane, z vsemi, za divjad negativnimi ukrepi in novostmi, ki jih še vedno poznamo danes. Ves čas službovanja na LZS se je zavzemal, da bi LZS reševala problematiko male divjadi bolj odgovorno, skupaj s kmetijci in gozdarji. A kot je že tedaj sam razočarano povedal, žal pri nobenem od menjajočih se vodstev LZS ni našel tiste potrebne pozornosti in pravega razumevanja.
Lojze Černe, ki se je na Lovski zvezi Slovenije kar 35 let strokovno ukvarjal predvsem s področjem gojitve male divjadi, je obenem skrbel še za delo komisij LZS za malo divjad (1976 – 1980 in 1997 – 2009), za lovsko strelstvo (1986 – 1988 in 1988 – 1993), sodeloval je v delovni skupini raziskovalnega sosveta LZS za malo divjad (1988 -1993). Upokojil se je leta 1991.
Vsa službena leta je predaval in svetoval lovskim družinam po Sloveniji o gojitvi in potrebah male divjadi (o potrebnem sonaravnem urejanju remiznih površin in mejic med polji za kritje in hrano male divjadi v nižinskih lovišč, o pomembnosti in ureditvi ribnikov za gojitev mlakarice). Kot slušatelj prve generacije je opravil tudi izpit za lovskega tehnika (lovskega mojstra). Černe je v Lovcu objavljal številne strokovne članke o mali divjadi, kjer je neprestano poudarjal, da je potrebno za dvig populacijske gostote dajati prednost predvsem urejanju naravnih razmer za naravno gojitev in smotrno upravljanje male divjadi, saj je le v taka lovišča smiselno občasno izpuščati zmerno število veterinarsko pregledanih zdravih fazanov in jerebic iz umetne vzreje.
Leta 1979 je v Zlatorogovi knjižnici LZS izšlo njegovo temeljno delo za tisti čas – monografija Mala divjad, ki je do zdaj, poleg njegove kasnejše brošurice, ki govori pretežno o urejanju lovišč za malo divjad, tudi edino tovrstno knjižno delo v slovenščini, ki celovito obravnava biologijo in vprašanja urejanja lovišč za malo divjad ter umetno in naravno vzrejo fazana, mlakarice, poljskega zajca in jerebice.
Posebno skrb je posvetil tudi področju preprečevanja in ocenjevanja škod od divjadi na kmetijskih kulturah. Zaradi potrebe in povpraševanja je za to področje leta 1989 napisal prvo strokovno knjigo – priročnik Preprečevanje in ocenjevanje škod od divjadi v kmetijstvu, ki jo je kot strokovno knjigo v SK izdala LZS in jo nato (kot edini tak priročnik) na željo in potrebe LD in kmetijcev kasneje kar štirikrat vsebinsko posodobila in ponatisnila. Pri tem delu mu je z nasveti pomagala tudi njegova soproga, prof. dr. Mihaela Černe, raziskovalka in specialistka za področje zelenjadarstva in svetovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Lojze Černe je v okviru LZS opravil vrsto tečajev za lovce – ocenjevalce škod od divjadi v LD.
Njegovi strokovni prispevki z njegovega širšega delovnega področja so bili objavljeni v vseh dosedanjih lovskih priročnikih LZS, vključno z zadnjim, lovsko enciklopedijo Divjad in lovstvo, ki je izšla leta 2012 v okviru ZK. Še leta 2011 je Černe kot predavatelj območne ZLD Ljubljana sodeloval na tečajih za ocenjevalce škod od divjadi in pomagal usposobiti med lovci nekatere nove kandidate za to občutljivo in odgovorno delo. Neprestano je poudarjal, da moramo biti lovci, čeprav smo predvsem skrbniki in zagovorniki divjadi, pri cenitvah tovrstnih škod pošteni tudi do kmetovalcev.
Društveno lovsko pot je Lojze Černe začel leta 1966 v Lovski družini Vič – Ljubljana, kjer je bil (1968 – 1973 in od 1979 -1984) dolgoletni uspešen, strokovno podkovan in zato tudi vedno spoštovan gospodar LD ter obenem pošten cenilec kmetijskih škod. Poleg tega je bil dolgoleten vodnik preizkušenih nemških prepeličarjev, ki so bili čeprav kot šarivci, prav tako uporabni tudi za delo po KS.
Bil je tudi odličen mentor mladim lovcem in se je vedno trudil za dobre tovariške odnose med člani, pri lovu pa se je zavzemal za zmerne načrte odstrela divjadi in pri lovu poudarjal upoštevanje lovske etike in dobrobiti divjadi. To mu je v celoti uspevalo, saj je bila LD Vič do leta 2005, ko se je po določilih novega lovskega zakona, kot površinsko premajhna, čeprav daleč naokrog z divjadjo najbogatejša LD, tudi na njegovo pobudo, sporazumno združiti s sosednjo LD Brezovica in prevzela njeno ime. Kljub njegovim kasnejšim osebnim pomislekom glede načina vodenja in upravljanja divjadi, je Lojze Černe še naprej ostal član LD Brezovica, čeravno zaradi zdravstvenih težav ni več lovil. Imenovan je bil za častnega člana LD Brezovica. Leta 2019 je zaprosil za izpisnico iz lovske organizacije. Zadnje leto je preživel v domu starejših občanov na Bokalcah, kjer je tudi umrl.
Alojza Černeta je Lovska zveza Slovenije za zasluge v lovstvu odlikovala z znakom za lovske zasluge, redi III. II. in I. stopnje, za njegovo publicistično dejavnost pa prejel plaketo revije Lovec II. stopnje (srebrno).
Spoštovanemu lovskemu tovarišu Lojzetu se moramo slovenski lovci ob njegovem slovesu iz srca zahvaliti za vse, kar je dobrega storil v korist naše lovske organizacije in male divjadi. Za njim je ostalo nekaj neizbrisnih pisnih del, sporočil in ugotovitev, ki tudi za nas iz dneva v dan postajajo zgovornejši dokazi, da brez osnovnih življenjskih razmer morda tudi za nas kmalu ne bo več prostora …
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
