Sobivanje z medvedom: preventivni ukrepi za večjo varnost

Vse pogostejše pojavljanje medvedov v bližini naselij in šolskih poti pogosto vzbuja strah med prebivalci, a strokovnjaki poudarjajo, da je konflikte mogoče zmanjšati s pravilnim obnašanjem in preventivo.

Foto: Štefan Vesel

Populacija rjavih medvedov v Sloveniji narašča, od leta 2007 se je število medvedov pri nas skoraj podvojilo. Za primerjavo, gostota medvedov je pri nas 30- do 50-krat večja kot v Skandinaviji. Ko populacija medvedov preseže nosilno sposobnost habitata, se ti širijo tudi na območja, kjer jih prej ni bilo. Močnejši medvedi si izborijo svoj prostor tako, da mlajše samce in samice z mladiči potiskajo na rob človeških naselij, kjer se potem pogosteje dogajajo srečanja s človekom. Pojavljanje medvedov v bližini naselij v tem času torej ni nujno znak nenavadnega vedenja ali agresije, temveč posledica naravne dinamike znotraj populacije (npr. čas parjenja). Medvedke se običajno parijo maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku.

Zakaj medvede srečujemo v bližini naselij

Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne morajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držite označenih poti. Na svojo prisotnost opozorite z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se žival lahko umakne. Šolarji naj po šolskih poteh hodijo v skupinah in se sproščeno pogovarjajo, saj se bo medved skupini ljudi bistveno hitreje umaknil kot posamezniku.

Pes naj bo na povodcu, sicer bo ob srečanju z medvedom zbežal in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi in ga lahko presenetijo.

Pogost vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren. Ključno je, da lokalna skupnost poskrbi za namestitev medovarnih smetnjakov, saj navadni koši z ostanki malice delujejo kot neposredno vabilo živali v bližino šolskih igrišč.

Ob srečanju z medvedom:

  • Poskusite ostati mirni.
  • Počasi in ritensko se umikajte.
  • Ne obračajte hrbta in ne tecite.
  • Ne plezajte na drevo (medvedi so odlični plezalci).

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da žival človeka, ki jo zmoti, velikokrat sprva samo prestraši. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka oceni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad.

Kaj storiti v primeru napada:

  • Ne poskušajte bežati. Medved je močnejši in hitrejši.
  • Lezite na trebuh ali se zvijte v klobčič.
  • Z rokami si zaščitite tilnik in glavo. Komolce držite ob telesu, a zaščitite obraz in vitalne organe.
  • Ostanite čim bolj tihi in negibni. Če medved čuti, da niste več grožnja, se bo običajno hitro umaknil.
  • Nahrbtnik lahko služi kot dodatna plast zaščite pred medvedovimi kremplji in ugrizi.
  • Počakajte, da se medved povsem umakne. Medved je lahko morda še v bližini in vas opazuje. Vstanite šele, ko ste prepričani, da je varno.

Vir: Stopinje in sledovi živali v naravi

Z medvedom upravlja javno mnenje, namesto stroka

Rjavih medvedov v Sloveniji je veliko, zato si močnejši medvedi izborijo svoj prostor tako, da mlajše in šibkejše potiskajo na rob človeških naselij, kjer se potem dogajajo neljuba srečanja s človekom.

Foto. Štefan Vesel

Gospa, poškodovana v okolici Škofljice, je imela veliko smolo, po prvih informacijah naj bi med sprehodom s psom naletela na medvedko z mladičem, ki je napadla zato, da bi zaščitila mladiča.

Pričakovati je, da se bodo takšni konflikti stopnjevali, v kolikor ne bomo zmanjšali števila medvedov. Tu trčimo ob interese aktivistov, ki s svojimi pritiski in tožbami pred sodiščem jemljejo odločevalce – Ministrstvo za naravne vire in prostor za talce javnega mnenja in v svoji, verjamemo da dobrohotni želji, da bi medveda zaščitili, povzročajo to, da je medvedov v Sloveniji preveč in da imamo takšne konflikte, za katere na žalost nihče ne odgovarja. Z medvedom žal upravljamo na podlagi pritiskov javnega mnenja in ne na podlagi strokovne presoje.

Ljudi, ki so doma na območju nedavnega napada medveda, prosimo, naj upoštevajo navodila policistov, naj naslednjih nekaj dni ne hodijo v gozd, in naj ne sprehajajo psov po gozdu. Na terenu je več lovcev Lovske družine Škofljica, ki skrbijo za morebitno odvračanje medveda od točk, kjer bi lahko prišlo do stika s človekom.

Sicer pa apeliramo na splošno javnost, da se pri sprehodih po gozdu držite označenih poti. Na svojo prisotnost opozorite z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se živali lahko umaknejo. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdnost velja tudi za kolesarje, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se poskušamo vesti umirjeno – umikajmo se počasi in ritensko, ne obrnimo mu hrbta.

Lovska zveza Slovenije