Začenja se genetsko vzorčenje medvedov

Zdaj gre zares! 1. septembra, po osmih letih premora, začenjamo s ponovno izvedbo genetskega monitoringa medveda. Izvajali ga bomo lovci, ki bomo na terenu zbirali neinvazivne genetske vzorce, ki jih je najlažje pridobiti iz medvedjih iztrebkov.

Pri organizaciji dogodka je na pomoč priskočila tudi LD Plešivica Žužemberk in nam ponudila svoje prostore. To je bila tudi ena od številčno bolj zastopanih delavnic. Foto: Miha Predalič

Rjavi medved je vrsta, ki zadnja leta v družbi povzroča precejšen razdor in je pogosto vir sporov. Upravljavske odločitve so pod nenehnim drobnogledom javnosti in v nedavni preteklosti tudi pereča tema na upravnem sodišču. Poznavanje številčnosti medveda je osnova za ustrezno upravljanje s to zavarovano vrsto. Zgolj s pomočjo genetskih analiz lahko individualno prepoznamo medvede na podlagi njihovih iztrebkov, tako da bomo lahko preprosto prešteli, koliko različnih medvedov smo zaznali. Cilj ponovnega ‘štetja’ medvedov je torej postavitev trdnih temeljev za strokovno utemeljeno upravljanje s to vrsto.

Prva delavnica je bila organizirana na Mostu na Soči. Foto: Urša Fležar

Lovci v svojih loviščih v letu preživimo na stotine ur in dobro poznamo živalske vrste na območju. Zato nam prepoznavanje znakov prisotnosti medveda ne predstavlja težav, kar je ključno za uspešno genetsko vzorčenje. Hkrati smo edina organizacija v Sloveniji s kapacitetami in potrebnim znanjem za izvedbo tako obsežne akcije. Pri izvedbi monitoringa smo zato lovci nepogrešljiv del, saj s svojim terenskim vložkom zagotavljamo vhodne podatke za vse nadaljnje analize.

V avgustu je Lovska zveza Slovenije izvedla deset delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda. Odziv lovskih družin je bil zelo pozitiven, na vseh delavnicah je bilo preko 330 udeležencev iz več kot 150 lovskih družin. Na delavnicah so se predstavniki seznanili z novostmi pri vzorčenju in prejeli potrebne materiale, ki so jih nato razdelili zainteresiranim lovcem v svojih lovskih družinah. Torej je vse pripravljeno, da se jutri lahko akcija prične.

Imamo priložnost, da stopimo skupaj in izkažemo podporo, pripadnost in zaupanje stroki ter s tem dvignemo ugled slovenskega lovstva. Jutri se akcija prične, skupaj zmoremo!

Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS

Upravno sodišče ustavilo odstrel rjavega medveda

Ministrstvo za naravne vire in prostor je v petek, 26. maja obvestilo upravljavce lovišč in območna združenja upravljavcev lovišč (OZUL), da je Upravno sodišče ustavilo odstrel rjavega medveda.

Foto: Pixabay

Upravno sodišče Republike Slovenije je izdalo sklep št. I U 780/2023-9 z dne 23. 5. 2023, s katerim
je odložilo izvršitev dovoljenja Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 35606-93/2022-2550-90
z dne 13. 4. 2023 in sklepa št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odvzem iz narave
z odstrelom 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), do izdaje pravnomočne sodne
odločitve v upravnem sporu.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je dovoljenje upravljavcem lovišč za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov na določenih območjih izdalo 13. 4. 2023 in naj bi veljalo do 31. 12. 2023.

Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper dovoljenje za odvzem rjavega medveda

Upravno sodišče Republike Slovenije je, za razliko od preteklih let, izvedlo dokazni postopek in sredi junija sprejelo odločitev ter zavrnilo tožbo Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem osebkov rjavega medveda, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: Pixabay

Tožbo je zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Po presoji sodišča je odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da je izdalo dovoljenje za odvzem 222 medvedov pravilna in v skladu s c. in b. točko prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive oziroma tretjo in drugo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Lovska zveza Slovenije je uveljavljala interes stranke v postopku, zato smo imeli možnost spremljati dokazni postopek, zdaj pa smo prejeli tudi sodbo upravnega sodišča, ki še ni objavljena na spletni strani Upravnega sodišča.

Naš cilj je bil, da se po vseh teh letih enkrat dokončno vsebinsko odloči. Deležni smo bili očitkov, da je lovcem edini interes zgolj in le izvajanje lova, kar seveda ni res. Sodba pritrjuje, da je lov le eden od načinov upravljanja, pri preštevilni populaciji pa neizogibno dejstvo! Seveda je potrebno izvajati tudi ostale ukrepe, da bomo lahko sobivali z medvedom v današnji kulturni krajini!

Predvsem smo lovci ponosni, da smo ohranili zveri, tako medveda kot risa. Na eni strani pri populaciji, ki je ogrožena, sodelujemo pri doselitvi risa v projektu LIFE Lynx, na drugi strani pa moramo pri preštevilni populaciji medveda izvajati tudi lov. Da je to v interesu javne varnosti in varnosti ljudi, je s sodbo potrdilo tudi Upravno sodišče.

Že v preteklosti smo lovci dokazali, da znamo trajnostno upravljati tudi z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami in sodba le potrjuje, da bo moralo okoljsko ministrstvo tudi v bodoče na podobnih temeljih upravljati z vsemi zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Tudi dandanes je lov neizogibno dejstvo in zato na Lovski zvezi Slovenije pričakujemo, da bo tako vloga lovca kot tudi upravljalca lovišča primerno cenjena oziroma spoštovana.

Sodba Upravnega sodišča je vsebinsko zanimiva in bo dolgoročno vplivala na politiko trajnostnega upravljanja s prostoživečimi živalmi. Upamo, da bo sodba čim prej javno dostopna. Sam odvzem medvedov pa bomo morali usmeriti predvsem v odvzem problematičnih osebkov in v zmanjševanje konfliktov.

Lovska zveza Slovenije

Če se srečamo z medvedom …

Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Za svoje življenje potrebuje veliko prostora, od 50 do 1.000 km2. Osrednje življenjsko območje medvedov v Sloveniji je zahodni visoki Kras in območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim terenom na Kočevskem in Notranjskem. Območja posameznih medvedov se med seboj prekrivajo, saj niso teritorialne živali.

Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Foto: Štefan Vesel

Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne marajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Odrasli medvedi so samotarji, razen v času parjenja. Medved ima dobro razvita vsa čutila, najbolj pa voh in sluh, vid pa manj. Čez dan največkrat počivajo v goščavi ali brlogu, zjutraj in zvečer pa iščejo hrano, ki so jo sposobni zavohati več kilometrov daleč. Medvedi so vsejedi, a jedo pretežno rastlinsko hrano – uživajo plodove gozdnih rastlin, plodove gozdnega in sadnega drevja, beljakovinsko hrano jim predstavljajo žuželke ter njihove bube in mrhovina. Pri iskanju hrane so iznajdljivi, prehrano pa prilagodijo glede na letni čas in okolje. Z veseljem se lotijo tudi hrane človeškega izvora, še posebej če je ta slabo zavarovana (odpadki, poljščine, rejne živali …).

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada. Foto: Barbara Ložar

Najpogostejši vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren.

Medvedke se parijo od maja do julija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Medvedi so dobri plezalci, v teku pa dosežejo hitrost do 50 km/h; ujamejo vas lahko v nekaj metrih, zato ne bežite in ne plezajte na drevo. Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikajmo se počasi in ritensko, ne obrnimo mu hrbta.

V 70. letih prejšnjega stoletja je na območju Slovenije živelo okoli 250 medvedov, zdaj jih je že cca 1250. Povečana gostota medvedje populacije vodi k širitvi njihovega življenjskega prostora. Foto: Marjan Toš

Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo, saj nabirajo tolščo, ki jim pomaga preživeti zimsko pomanjkanje hrane. Najtežje obdobje za medvede je spomladi pred vegetacijo, ko plenijo oslabljeno parkljasto divjad, občasno tudi domače živali, zlasti drobnico, kar lahko privede do konfliktov s človekom. Obdobje med novembrom in marcem medvedi običajno preživijo v brlogu. Med prezimovanjem se medvedom zniža temperatura in upočasni srčni utrip, vendar to ni globoko zimsko spanje (kot pri polhih). Občasno se tudi predramijo in zapustijo brlog, nekateri pa ostanejo aktivni celo zimo.