Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper dovoljenje za odvzem rjavega medveda

Upravno sodišče Republike Slovenije je, za razliko od preteklih let, izvedlo dokazni postopek in sredi junija sprejelo odločitev ter zavrnilo tožbo Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem osebkov rjavega medveda, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: Pixabay

Tožbo je zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Po presoji sodišča je odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da je izdalo dovoljenje za odvzem 222 medvedov pravilna in v skladu s c. in b. točko prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive oziroma tretjo in drugo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Lovska zveza Slovenije je uveljavljala interes stranke v postopku, zato smo imeli možnost spremljati dokazni postopek, zdaj pa smo prejeli tudi sodbo upravnega sodišča, ki še ni objavljena na spletni strani Upravnega sodišča.

Naš cilj je bil, da se po vseh teh letih enkrat dokončno vsebinsko odloči. Deležni smo bili očitkov, da je lovcem edini interes zgolj in le izvajanje lova, kar seveda ni res. Sodba pritrjuje, da je lov le eden od načinov upravljanja, pri preštevilni populaciji pa neizogibno dejstvo! Seveda je potrebno izvajati tudi ostale ukrepe, da bomo lahko sobivali z medvedom v današnji kulturni krajini!

Predvsem smo lovci ponosni, da smo ohranili zveri, tako medveda kot risa. Na eni strani pri populaciji, ki je ogrožena, sodelujemo pri doselitvi risa v projektu LIFE Lynx, na drugi strani pa moramo pri preštevilni populaciji medveda izvajati tudi lov. Da je to v interesu javne varnosti in varnosti ljudi, je s sodbo potrdilo tudi Upravno sodišče.

Že v preteklosti smo lovci dokazali, da znamo trajnostno upravljati tudi z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami in sodba le potrjuje, da bo moralo okoljsko ministrstvo tudi v bodoče na podobnih temeljih upravljati z vsemi zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Tudi dandanes je lov neizogibno dejstvo in zato na Lovski zvezi Slovenije pričakujemo, da bo tako vloga lovca kot tudi upravljalca lovišča primerno cenjena oziroma spoštovana.

Sodba Upravnega sodišča je vsebinsko zanimiva in bo dolgoročno vplivala na politiko trajnostnega upravljanja s prostoživečimi živalmi. Upamo, da bo sodba čim prej javno dostopna. Sam odvzem medvedov pa bomo morali usmeriti predvsem v odvzem problematičnih osebkov in v zmanjševanje konfliktov.

Lovska zveza Slovenije

Nov Zakon o varstvu okolja

Dne 13. aprila 2022 je začel veljati nov Zakon o varstvu okolju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/22 (v nadaljevanju: ZVO-2).[1] Z dnem uveljavitve ZVO-2 je prenehal veljati Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) in s tem tudi določba drugega odstavka 163. člena ZVO-1, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države.

Foto: Urša Kmetec

Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na 100. redni seji dne 4. 11. 2022[2] ter ga posredovala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru, ni vseboval spremembe glede lastništva divjadi in je v 254. členu[3] ohranil obstoječo ureditev iz drugega odstavka 163. člena ZVO-1.

Vir: Predlog ZVO-2 prva obravnava EVA 2020-2550-0094

Taka rešitev je bila v predlogu zakona ohranjena na podlagi mnenja oziroma stališč Lovske zveze Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sprememba je nastala na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe DZ.[4]

Vir: Mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ

Obžalujemo, da je Ministrstvo za okolje in prostor enostavno brez kakršnegakoli razmisleka, in ne da bi Lovsko zvezo Slovenije o tem vsaj obvestilo, iz predloga črtalo določbo, da je divjad po predpisih o lovstvu lastnina države, čeprav obstajajo o tem vprašanju v javnosti različna stališča. Kar pa nas ne preseneča, saj se niso usklajevali niti z resornim ministrstvom, pristojnim za upravljanje z divjadjo. Glede na obstoječo prakso medresorskega usklajevanja bi se o tovrstni spremembi Ministrstvo za okolje in prostor moralo uskladiti z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Ob tem je potrebno opozoriti, da so rastline in živali po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON)[5] pod posebnim varstvom države[6], da tudi zaščitene prostoživeče živali, kot so velike zveri, nimajo lastnika, temveč le upravljavca, in da je dovoljeno loviti živali lovnih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo lov.[7] Tudi Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1)[8] jasno določa, da z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo pa lahko Republika Slovenija pod pogoji, določenimi s tem zakonom, prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico. [9] ZDLov-1 tudi jasno določa, da postane divjad, uplenjena v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi last upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.[10]

Glede na navedeno nov Zakon o varstvu okolja ne posega v pravni režim varstva, upravljanja in trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki ga ureja ZDLov-1, in na noben način ne odpira vrat za kakršnekoli spremembi na tem področju. Lovska zveza Slovenije ne podpira s strani Zakonodajno-pravne službe DZ predlaganega črtanja določb o lastnini, upravljanju in varstvu naravnih dobrin v predlogu ZVO-2, ki je bil posredovan v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Z ohranitvijo posebne določbe o lastnini divjadi tudi v predlogu ZVO-2, kot krovnem zakonu, ki ureja varstvo naravnih dobrin, je predlagatelj opozoril na varovanje divjadi kot splošne naravne dobrine.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ objavljamo v celoti: mnenje Zakonodajno-pravne službe DZ


[1] Dostopno na  https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-0873/zakon-o-varstvu-okolja-zvo-2.

[2] Dostopno na: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/d5b1044023273961a649d910431e47793c971b67340627523ef4445b16628da4

[3] Dostopno na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e185e99641512124b7f9857129e8ca840f39d3acd900ca6fdb5b082228f72a17

[4] Dostopno na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/1a17074be6b2cf56bccaf87c63764197c6555be9d37d0403187c88eebbc01f24

[5] Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600

[6] 12. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZON)

[7] 13. člen ZON

[8] Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3780

[9] Tretji odstavek 1. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-Odl. US, 46/14-ZON, 31/18. 65/20 in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1)

[10] Četrti odstavek 2. člena ZDLov-1

Bo navodilo MOP o urejanju vodotokov letos končno spoštovano?

Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je konec minulega leta objavilo poziv lastnikom priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, da so dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevati plavje, odpadke in druge opuščene in odvržene predmetov ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč.

Gola in pusta slovenskogoriška pokrajina v Zg. Verjanah. Foto: Marjan Toš

V Slovenskih goricah so to Globovnica, Velka, Drvanja, Ročica, Rogoznica, Partinjski potok, Brengovški, Stanetinški in Župetinški potok. Osrednja slovenskogoriška vodotoka Pesnica in Ščavnica pa sodita med vodotoke I. razreda.

V skladu z omenjenim pozivom je iz teh vodotokov potrebno odstranjevati odpadke, opuščene in odvržene predmete, v strnjenih naseljih pa je treba redno kositi brežine in priobalni pas vodotokov. Goloseki ob vodotokih niso dovoljeni. Pri odstranjevanju grmičevja in drevja je treba upoštevati določila Zakona o divjadi in lovstvu, po katerih je prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v času med 1. marcem in 1. avgustom.

Gre za pomembno določilo, ki ga še posebej pozdravljajo v lovskih družinah in srčno upajo, da se ga bo končno začelo spoštovati. V preteklih letih so namreč iz večine slovenskogoriških lovskih družin prihajala resna opozorila, da se zakon pogosto krši, in da zlasti zgodaj spomladi na veliko sekajo grmovja in drevje ob vseh manjših vodotokih. Za nameček pa so marsikje tudi požigali grmišča in stare trave, čeprav kurjenje v naravi ni dovoljeno.

Morda bodo opozorila in kritike iz preteklosti zalegle in bo mali divjadi (poljske kure, predvsem fazani in poljske jerebice) ter drugim živim organizmom ostalo vsaj še nekaj naravnih pogojev za preživetje. Dobršen del nekdanjega bogatega naravnega okolja je v obeh največjih dolinah v Slovenskih goricah, torej v Ščavniški in Pesniški sicer uničen, v dolinah manjših pritokov pa se nekaj možnosti za preživetje te divjadi še ponuja.

Marjan Toš