Nagradni natečaj za izbor fotografij prostoživečih živali

Lovska zveza Slovenije bo tudi letos pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali (divjad in zavarovane vrste) za leto 2025. Fotografije sprejemamo na e-naslovu lovec@lovska-zveza.si prek WeTransfer do vključno ponedeljka, 3. junija 2024.

Kako poslati fotografije

K sodelovanju vabimo vse, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo in imate odlične fotografije prostoživečih živali v naravnem okolju na območju Slovenije. Kandidati pošljejo svoje najboljše fotografije preko povezave WeTransfer, vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Primer poimenovanja fotografije: Janez Jager, Canis lupus III. Fotografije, poslane na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčijo, da so poslane fotografije njihova lastna in izvirna avtorska dela.

Priložite tudi dopis s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.

Izbor najboljših fotografij

Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala trinajst najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.

Nagrade in avtorske pravice

1. nagrada: 500 evrov, 2. nagrada: 300 evrov in 3. nagrada: 200 evrov

Preostale neizbrane kakovostne fotografije, ki jih boste poslali za koledar, bomo shranili v našem arhivu in jih ob objavah v Lovcu ali knjiga LZS honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.

Lovska zveza Slovenije

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2023

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci.
Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska.

Po podatkih UVHVVR je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri naslednjih vrstah: labod grbec, črni labod, velika uharica, siva čaplja, kanja, kokoš, domači vrabec, rečni galeb, navadna čigra, bela štorklja in žerjav. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2023 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Aplikacijo SRNA so nadgradili

Ekipa projekta Step Change je nadgradila aplikacijo SRNA in s tem izboljšala uporabniško izkušnjo ter omogočila boljše sledenje in analizo opažanj prostoživečih živali.

Foto: Aplikacija Srna. Projekt Step Change

Nova orodja, dodana v aplikacijo so:

  1. Možnosti zaznavanja prisotnosti živali – žival je bila zaznana preko: neposrednega opazovanja, fotopasti, iztrebka/stopinje
  2. Stopnje zaupanja pri prepoznavanju – izberite stopnjo prepričanosti: lahko je karkoli; morda; verjetno; prepričan sem
  3. Prikaz slike ob kliku na točko v statistiki – s klikom na statistične podatke oz. na temno modro obarvano piko na zemljevidu, se prikaže fotografija, povezana vnosom. Pike obarvane svetlo modro, ne vsebujejo pripete fotografije.

Ekipa projekta Step Change se zahvaljuje za vaše vnose v aplikacijo SRNA ter se veseli vaših nadaljnjih vnosov. Prepričani so, da bodo te nadgradnje izboljšale uporabniško izkušnjo ter omogočile natančnejše in celovitejše sledenje in analizo zaznanih prostoživečih živali.

Prostoživeče živali v času epidemije covid-19 prepotovale daljše razdalje

Slovenski raziskovalci so sodelovali v mednarodni študiji, v sklopu katere so preiskovali vedenjske odzive kopenskih sesalcev v času strogih omejitev med epidemijo covida-19. Ugotovili so, da so živali v tistem obdobju prepotovale daljše razdalje in se zadrževale bližje cestam. Rezultate analize so objavili v znanstveni reviji Science.

Šakalka Jana z GPS ovratnico. Foto: arhiv Biotehniške fakultete UL

V članku z naslovom “Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covid-19”, ki je bil junija 2023 objavljen v drugi najuglednejši in najvplivnejši znanstveni reviji na svetu, reviji Science (IF 63,7), je velika mednarodna raziskovalna skupina objavila rezultate analize prostorskih podatkov o gibanju kopenskih sesalcev, ki so jim sledili z napravami GPS.

Skupino raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi štirje raziskovalci iz Slovenije, je vodila ekologinja dr. Marlee Tucker z Univerze Radboud na Nizozemskem, ki je povedala: »V medijih je bilo veliko poročil, da si je narava med prvimi, polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije covid-19 opomogla; pume so se npr. sprehajale po ulicah Santiaga v Čilu. Nas pa je zanimalo: ali za spremembo prostorskega vedenja živali obstajajo znanstveni dokazi? Ali so bili ljudje morda preprosto bolj pozorni, ko so bili doma?« Zaključila je z ugotovitvami analize, ki kažejo, da so veliki prostoživeči kopenski sesalci v obdobju popolnega zaprtja javnega življenja premagovali daljše razdalje in se zadrževali bližje cestam.

S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi raziskovalci in strokovnjaki iz Slovenije, ki delujejo v okviru raziskovalnih skupin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Zavodu za gozdove Slovenije Fakulteti za varstvo okolja, Gozdarskem inštitutu Slovenije ter Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Doc. dr. Hubert Potočnik je o tem povedal: »Poleg specifičnega znanja o prostorskem vedenju sesalcev smo prispevali tudi dragocene podatke o premikih nekaterih vrst zveri. Med njimi so bili zelo dragoceni izvorni podatki o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji.«

Znanstveni članek je nastal v soavtorstvu 175 raziskovalk in raziskovalcev, ki so analizirali prostorske podatke o prostoživečih kopenskih sesalcih. Z napravami GPS so zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2.300 osebkov: od slonov in žiraf do medvedov in jelenov. Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej.

»Opazili smo, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali smo tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. Verjetno zato, ker je bilo manj prometa,« je dejala dr. Tucker, vodja študije. Med zaporami javnega življenja je bilo zunaj manj ljudi in s tem manj motenj, kar je omogočilo boljšo povezljivost prostora in premike živali na daljše razdalje.

»Nasprotno smo v območjih z manj strogimi omejitvam opazili, da so živali premagovale krajše razdalje. To je lahko povezano z dejstvom, da so bili ljudje v obdobju veljavnosti ukrepov tam dejansko bolj pogosto v naravi kot pred epidemijo covid-19,« pa pravi dr. Thomas Mueller iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in podnebja Senckenberg ter Univerze Goethe v Frankfurtu (Nemčija), ki je skupaj z vodjo raziskave zasnoval študijo.

Raziskavo gibanja prostoživečih kopenskih sesalcev je ponudila edinstvena priložnost

Drastične omejitve javnega življenja so bile edinstvena priložnost za preučevanje učinkov nenadne spremembe človekove aktivnosti na prostoživeče živali in njihovo vedenje. »Naša raziskava je pokazala, da se lahko živali hitro in močno odzovejo na spremembe v človekovem vedenju. To daje upanje za prihodnost, saj pomeni, da bi nekatere spremembe našega vedenja in navad lahko pozitivno vplivale na prostoživeče živali,« je optimistična dr. Tucker.

Dr. Boštjan Pokorny ob tem dodaja: »Drastično zmanjšanje antropogenih motenj, ki se je zgodilo v začetnem obdobju pandemije covid-19, je omogočilo neposredno prepoznavanje učinkov in posledic človekovega vpliva na prostoživeče živali; pa ne le na prostorske premike, tudi na zmanjšanje povoza divjadi. Sistematičen monitoring in raziskave ter zelo kakovostni podatki, ki jih imamo pri nas, so skupaj z zelo dobro vpetostjo slovenskih raziskovalcev v mednarodne mreže omogočili, da je bila v to globalno raziskavo vključena tudi Slovenija.«

Vloga raziskovalcev Biotehnike fakultete o prostorskih premikih prostoživečih kopenskih sesalcev

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekajo raziskave velikih zveri, kopitarjev in drugih prostoživečih kopenskih sesalcev že več kot tri desetletja. Znanje in izkušnje s terena ter bogata zbirka podatkov je pomembna zakladnica znanja, zato se raziskovalne skupine, ki delujejo v okviru Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire uvrščajo med najboljše na svetu. Dr. Potočnik, ki je sodeloval pri analizi gibanja izbranih skupin živali, je povedal: »Evrazijski šakal je v nizu preučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov spremembam človekove aktivnosti med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev«.

Poudaril je, da brez kolegov s fakultete ne bi uspeli zbrati tako natančnih podatkov in jih tako verodostojno analizirati: »S spremljanjem različnih osebkov iste vrste smo uspeli ugotoviti tudi, kakšno je prostorsko gibanje živali z leglom mladičev ter tako spremljali vloge samca in samice pri hranjenju in vzgoji mladičev za samostojno življenje.«

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2022

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Delovni sestanek pristojnih institucij na temo nezakonitega ubijanja prostoživečih živali

Lovska zveza Slovenije je 8. septembra v sklopu projekta LIFE Lynx v sodelovanju s Policijo v Tacnu organizirala enodnevni delovni sestanek na temo nezakonitega ubijanja prostoživečih živali s ciljem uspešnejšega in učinkovitejšega zaznavanja, pregona in sankcioniranja tovrstnih kaznivih dejanj.

Foto: Tilen Hvala

Sestanka so se udeležile organizacije, ki so pristojne pri postopkih ugotavljanja nezakonitih dejanj na področju prostoživečih živali; tako divjadi kot zavarovanih prostoživečih živalskih vrst. Na dogodku je bilo 46 udeležencev iz policije, lovske inšpekcije in državnega tožilstva, prav tako pa sta se sestanka udeležili dve predstavnici iz naravovarstvenih organizacij BIOM in WWF Adria iz sosednje Hrvaške.

Vsi sodelujoči so prepoznali potrebo po sinergističnemu delovanju vseh institucij ter nadaljnjem sodelovanju in izkazali željo za izvedbo takšnih sestankov tudi v prihodnosti za pridobivanje poglobljenega znanja in izmenjavo izkušenj na področju nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalmi. Sestanek je bil uspešen, saj so bili podani dobri predlogi za učinkovitejše ugotavljanje in sankcioniranje storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.

Na podlagi zbranih predlogov za izboljšave bo revidiran in prenovljen tudi leta 2020 izdelani protokol z navodili za ukrepanje v primeru nezakonite usmrtitve prostoživeče živali. Lovska zveza Slovenije bo tudi v prihodnosti sodelovala pri takšnih sestankih, saj smo lovci kot izvajalci odvzema odgovorni za legitimen odvzem divjadi v skladu z upravljavskimi smernicami in načrti, hkrati pa smo kot naravovarstveniki odgovorni za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper zavarovanih vrst prostoživečih živali za zagotavljanje biotske raznovrstnosti in dolgoročnega obstoja populacij teh vrst.

Tilen Hvala

Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper dovoljenje za odvzem rjavega medveda

Upravno sodišče Republike Slovenije je, za razliko od preteklih let, izvedlo dokazni postopek in sredi junija sprejelo odločitev ter zavrnilo tožbo Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem osebkov rjavega medveda, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor.

Foto: Pixabay

Tožbo je zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. Po presoji sodišča je odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da je izdalo dovoljenje za odvzem 222 medvedov pravilna in v skladu s c. in b. točko prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive oziroma tretjo in drugo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Lovska zveza Slovenije je uveljavljala interes stranke v postopku, zato smo imeli možnost spremljati dokazni postopek, zdaj pa smo prejeli tudi sodbo upravnega sodišča, ki še ni objavljena na spletni strani Upravnega sodišča.

Naš cilj je bil, da se po vseh teh letih enkrat dokončno vsebinsko odloči. Deležni smo bili očitkov, da je lovcem edini interes zgolj in le izvajanje lova, kar seveda ni res. Sodba pritrjuje, da je lov le eden od načinov upravljanja, pri preštevilni populaciji pa neizogibno dejstvo! Seveda je potrebno izvajati tudi ostale ukrepe, da bomo lahko sobivali z medvedom v današnji kulturni krajini!

Predvsem smo lovci ponosni, da smo ohranili zveri, tako medveda kot risa. Na eni strani pri populaciji, ki je ogrožena, sodelujemo pri doselitvi risa v projektu LIFE Lynx, na drugi strani pa moramo pri preštevilni populaciji medveda izvajati tudi lov. Da je to v interesu javne varnosti in varnosti ljudi, je s sodbo potrdilo tudi Upravno sodišče.

Že v preteklosti smo lovci dokazali, da znamo trajnostno upravljati tudi z zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami in sodba le potrjuje, da bo moralo okoljsko ministrstvo tudi v bodoče na podobnih temeljih upravljati z vsemi zavarovanimi prostoživečimi živalskimi vrstami. Tudi dandanes je lov neizogibno dejstvo in zato na Lovski zvezi Slovenije pričakujemo, da bo tako vloga lovca kot tudi upravljalca lovišča primerno cenjena oziroma spoštovana.

Sodba Upravnega sodišča je vsebinsko zanimiva in bo dolgoročno vplivala na politiko trajnostnega upravljanja s prostoživečimi živalmi. Upamo, da bo sodba čim prej javno dostopna. Sam odvzem medvedov pa bomo morali usmeriti predvsem v odvzem problematičnih osebkov in v zmanjševanje konfliktov.

Lovska zveza Slovenije

SRNA: nova aplikacija za beleženje opažanj divjadi in drugih vrst prostoživečih živali

Za lažji in bolj sistematičen monitoring izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo).

Foto: Matic Vožič

Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.

Lovci ste/smo najboljši poznavalci divjadi in mnogih drugih vrst prostoživečih živali, pri svojih izhodih v lovišča pa dnevno opažamo različne zanimivosti in pridobivamo številne podatke. Le-te pogosto tudi beležimo, a praviloma ostanejo zgolj kot zapiski v lastnih arhivih in spominih, niso pa sistematično zbrani ter obdelani.

Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je kljub njeni kompleksnosti (omogočeni so res številni vnosi različnih opažanj) enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države).  V aplikaciji je tudi možnost nalaganja fotografij iz vaših foto-kamer. Zelo bomo veseli, če boste pripravljeni z nami deliti vaše posnetke.

Prav zaradi nesistematičnega zbiranja in razpršenosti so bili v preteklosti v znanstvenih krogih podatki, pridobljeni z neposrednim opazovanjem, pogosto zanemarjeni oz. celo podcenjevani. Vendar so z novimi tehničnimi možnostmi povezovanja podatkov velike množice terenskih sodelavcev (v tem primeru lovcev) in sistematične analize ter sinteze le-teh s strani usposobljenih raziskovalcev terenska opažanja zopet postala izjemno pomembna, lovci pa postajajo izjemno pomembni »ljubiteljski znanstveniki« (angl. citizen scientists).

Monitoring (spremljanje stanja) populacij prostoživečih živali, ne glede na to ali so uvrščene med lovne vrste (tj. divjad) ali zavarovane vrste, je nujen del sodobnega varstva in/ali trajnostnega upravljanja populacij. Sistematičen monitoring mnogih vrst je potreben tudi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz slovenske in evropske zakonodaje.

Le s sodelovanjem lovcev kot izjemno dragocenih terenskih sodelavcev in raziskovalcev, ki lahko zbrane parcialne podatke med sabo povežejo, jih ustrezno statistično obdelajo in analizirajo, je mogoče pridobiti nove, relevantne informacije, ki so izjemno pomembne tudi za izboljšanje upravljavskega procesa. Tako bo, npr., z zbiranjem in analiziranjem podatkov o številu mladičev, ki jih vodijo srne, možno za vsako leto določiti/napovedati prirastek (le-ta se med leti zaradi zunanjih dejavnikov, npr. vremenskih razmer in obroda plodonosnih listavcev, zelo spreminja) in posledično tudi bolj optimalno posegati v populacijo z odvzemom.

Podobno bo možno bolj učinkovito spremljati zdravstveno stanje populacij in ustrezno ter pravočasno odreagirati (npr. napovedati izgube oz. le-te upoštevati pri načrtovanju odvzema). Z beleženjem opažanj redkih in ogroženih vrst (npr. predstavnikov koconogih kur) pa bomo lovci bistveno izboljšali poznavanje njihove razširjenosti, populacijskega statusa in trendov, s čimer bomo pomembno prispevali tudi k varstvu teh vrst ter tako utrdili naše naravovarstveno poslanstvo. 

Aplikacija je namenjena tudi neposredni komunikaciji med lovci in raziskovalci, saj lahko prek nje posredujete kakršnakoli vprašanja v povezavi z vašimi opažanji oz. divjadjo nasploh na naslov: stepchange@famnit.upr.si.

O rezultatih vas bomo redno obveščali. Posameznike z največ vnosi bomo za sodelovanje in še lažje beleženje podatkov o prostoživečih živalih nagradili s sodobnimi lovskimi kamerami.

Vabimo vas, da aplikacijo čim prej preizkusite, npr. ob čakanju divjadi na preži, in jo čim bolj pogosto uporabljate.

Odvoz povožene divjadi s cest in železnic

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je z dopisom št. U014-10/2022 z dne 1. 7. 2022 obvestila Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da Veterinarsko – higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS) ne bo več odvažala povoženih živali s cest in železnic, razen povoženih domačih živali in divjih prašičev.

Foto: Andrej Miklavčič

S 1. julijem 2022 je namreč začela veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 44/22), zaradi katere se nekoliko spreminjata način in financiranje zbiranja živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) kategorije 1 in 2. Eden od virov ŽSP kategorije 1 in 2 pa so tudi povožene živali s cest in železnice. Obvestilo objavljamo v celoti.

Z navedenim obvestilom je UVHVVR od 4. julija 2022 dalje »predpisala« tudi nov protokol obveščanja v primeru povoza divjadi, in sicer;

  • o povoženih prostoživečih živali (razen divjih prašičev) na cesti ali na železnici, se obvesti upravljavca cest oziroma železnice, ki bo poskrbel za odstranitev povožene živali;
  • o najdbi poginjenega ali povoženega divjega prašiča pa se obvesti UVHVVR.

Zaradi navedenega obvestila se vedno več občanov obrača na lovske družine z zahtevo za odvoz povožene divjadi in drugih prostoživečih živali s cest in površin ob cestah. Prav tako pa tudi lovske družine o odstranitvi povožene živali obveščajo upravljavce cest, ki z »novim protokolom obveščanja v primeru povoza divjadi« niso obveščeni, zato ostaja vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali, ko ne obstaja sum na bolezen, nerešeno. Trupla povožene divjadi in drugih prostoživečih živali ostajajo na cestah in ob cestah ter se s tem tveganje za nastanek nesreč v prometu še poveča. Takšen odnos do povožene divjadi in drugih prostoživečih živali prispeva tudi k zgražanju javnosti z jasno zahtevo, da mora država vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali sistemsko urediti.

Ob tem je treba opozoriti na določbe 45. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr. in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1), ki v tretjem odstavku določa, da morajo policija, upravljavci cest in VHS o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.

Četrti odstavek 45. člena ZDLov-1 pa nalaga v primeru najdbe ranjene ali poginule divjadi zaradi trka divjadi z vozili v prometu posebno obveznost tudi upravljavcu lovišča, saj si mora pooblaščeni predstavnik upravljavca po obvestilu o najdbi poginulo divjad in zavarovane velike zveri čimprej ogledati, poskušati ugotoviti vzrok smrti in ukrepati v skladu s četrtim odstavkom 46. člena ZDLov-1, ki predpisuje evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter zavarovanih vrst velikih zveri.

Za odvoz poginule divjadi in drugih prostoživečih živali, za katero lovci ocenimo, da obstaja sum na bolezen, in za odvoz poginulih in povoženih divjih prašičev ter domačih živali pa je še vedno pristojen VHS.

OBVESTILO UVHVVR

Objavljena odredba o sistematičnem spremljanju zdravstvenega stanja živali

V Uradnem listu št. 202/2021 je bila dne 24. 12. 2021 objavljena Odredba o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali v letu 2022.

Foto: Pixabay

Odredba, ki je v veljavi od 25. decembra 2021, določa ukrepe, ki jih za zagotavljanje sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni in cepljenj živali v letu 2022 izvajajo: veterinarske organizacije, ki imajo koncesijo za izvajanje del iz te odredbe, Nacionalni veterinarski inštitut, nacionalni referenčni laboratorij, lovske družine in upravljavci lovišč s posebnim namenom, izvajalci vzorčenja netopirjev in izvajalci nalog zatočišč za živali prostoživečih živalskih vrst.

Preventivni ukrepi pri divjadi in prostoživečih živalih so zajeti v 28. do 32. členu.

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v prvem polletju 2021

Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani so od januarja do junija 2021 opravili 35 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 25 različnih lovskih družin.

Foto: Andrej Miklavčič

Pregledali so 8 različnih živalskih vrst, različne starosti in spolov. V prvem polletju 2021 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Povečana pojavnost mišje mrzlice in tularemije

Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih so pogosto potrdili prisotnost garij, pri lisici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge. Opozarjajo tudi na povečano pojavnost mišje mrzlice in tularemije, zoonoze, ki jo povzroča bakterija, in  se prenaša z vbodom klopa, stikom z živaljo, inhalacijo aerosola …

Vmesno poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji za prvo polletje 2021 Veterinarske fakultete je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali

Lovska zveza Slovenije bo tudi za leto 2022 pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali. K sodelovanju na javnem nagradnem natečaju, ki se zaključi 3. avgusta, vabljeni vsi, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo.

Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.

Podrobnosti o natečaju so objavljene v majski številki Lovca.

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.