Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v prvem polletju 2021

Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani so od januarja do junija 2021 opravili 35 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 25 različnih lovskih družin.

Foto: Andrej Miklavčič

Pregledali so 8 različnih živalskih vrst, različne starosti in spolov. V prvem polletju 2021 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Povečana pojavnost mišje mrzlice in tularemije

Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci, virusi in gnojne bakterije. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Pri gamsih so pogosto potrdili prisotnost garij, pri lisici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge. Opozarjajo tudi na povečano pojavnost mišje mrzlice in tularemije, zoonoze, ki jo povzroča bakterija, in  se prenaša z vbodom klopa, stikom z živaljo, inhalacijo aerosola …

Vmesno poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji za prvo polletje 2021 Veterinarske fakultete je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

Nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali

Lovska zveza Slovenije bo tudi za leto 2022 pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali. K sodelovanju na javnem nagradnem natečaju, ki se zaključi 3. avgusta, vabljeni vsi, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo.

Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala 13 najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene, preostale izbrane fotografije za koledar bodo honorirane po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.

Podrobnosti o natečaju so objavljene v majski številki Lovca.

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.