Prepoznajte, preprečite, prijavite: Skupaj ustavimo afriško prašičjo kugo

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že tretje leto s kampanjo ozavešča o širjenju afriške prašičje kuge. V sodelovanju z različnimi organizacijami, ki nagovarjajo rejce, lovce in veterinarje, si prizadeva za zajezitev bolezni.

Vir: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za zdravje ljudi. Izbruh bolezni v državi povzroči obsežno gospodarsko škodo, vezano na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za preprečitev bolezni. Ker cepiva v Evropi še ni, izbruh lahko pomeni pokončanje velikega števila domačih prašičev na prizadetih območjih.

Da bi preprečila nadaljnjo širitev APK po Evropi, EFSA s pomočjo pristojnih organov in krovnih kmetijskih, lovskih in veterinarskih organizacij že tretje leto ozavešča o ustreznih varnostnih ukrepih za zajezitev bolezni. Kampanja poteka v 18 državah Jugovzhodne Evrope: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Republika Češka, Črna Gora, Estonija, Grčija, Hrvaška, Kosovo [1], Litva, Latvija, Madžarska, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija.

USTAVIMO AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO

»Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki se širi tudi v območja Evrope, ki v preteklosti še niso bila prizadeta. Širjenje bolezni predstavlja globalno grožnjo, njene posledice pa že občutijo prašičerejci v Evropi in drugod,« pravi Bernhard Url, izvršni direktor EFSA. »Skupaj z lokalnimi partnerji želimo nagovoriti rejce, ki jih je prizadela ta smrtonosna bolezen. Kampanja, ki nosi ključnik #StopASF, je namenjena obveščanju rejcev, veterinarjev in lovcev o tem, kako naj prepoznajo bolezenske znake, preprečijo prenos na domače prašiče in prijavijo sumljive primere«.

Kampanja za zajezitev afriške prašičje kuge dopolnjuje ukrepe, ki jih za izkoreninjenje bolezni v Evropi in za preprečitev širjenja virusa v sosednje države že izvajajo Evropska komisija ter druge mednarodne in nacionalne organizacije ter pristojni organi.

Za več informacij o kampanji obiščite spletno stran EFSA: https://multimedia.efsa.europa.eu/asf/#/si/.


[1] * To imenovanje ne posega v stališča do statusa in je v skladu z RVSZN 1244 ter mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Odvoz povožene divjadi s cest in železnic

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je z dopisom št. U014-10/2022 z dne 1. 7. 2022 obvestila Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da Veterinarsko – higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta (VHS) ne bo več odvažala povoženih živali s cest in železnic, razen povoženih domačih živali in divjih prašičev.

Foto: Andrej Miklavčič

S 1. julijem 2022 je namreč začela veljati Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 44/22), zaradi katere se nekoliko spreminjata način in financiranje zbiranja živalskih stranskih proizvodov (ŽSP) kategorije 1 in 2. Eden od virov ŽSP kategorije 1 in 2 pa so tudi povožene živali s cest in železnice. Obvestilo objavljamo v celoti.

Z navedenim obvestilom je UVHVVR od 4. julija 2022 dalje »predpisala« tudi nov protokol obveščanja v primeru povoza divjadi, in sicer;

  • o povoženih prostoživečih živali (razen divjih prašičev) na cesti ali na železnici, se obvesti upravljavca cest oziroma železnice, ki bo poskrbel za odstranitev povožene živali;
  • o najdbi poginjenega ali povoženega divjega prašiča pa se obvesti UVHVVR.

Zaradi navedenega obvestila se vedno več občanov obrača na lovske družine z zahtevo za odvoz povožene divjadi in drugih prostoživečih živali s cest in površin ob cestah. Prav tako pa tudi lovske družine o odstranitvi povožene živali obveščajo upravljavce cest, ki z »novim protokolom obveščanja v primeru povoza divjadi« niso obveščeni, zato ostaja vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali, ko ne obstaja sum na bolezen, nerešeno. Trupla povožene divjadi in drugih prostoživečih živali ostajajo na cestah in ob cestah ter se s tem tveganje za nastanek nesreč v prometu še poveča. Takšen odnos do povožene divjadi in drugih prostoživečih živali prispeva tudi k zgražanju javnosti z jasno zahtevo, da mora država vprašanje odvoza povožene divjadi in drugih prostoživečih živali sistemsko urediti.

Ob tem je treba opozoriti na določbe 45. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr. in 44/22; v nadaljevanju: ZDLov-1), ki v tretjem odstavku določa, da morajo policija, upravljavci cest in VHS o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.

Četrti odstavek 45. člena ZDLov-1 pa nalaga v primeru najdbe ranjene ali poginule divjadi zaradi trka divjadi z vozili v prometu posebno obveznost tudi upravljavcu lovišča, saj si mora pooblaščeni predstavnik upravljavca po obvestilu o najdbi poginulo divjad in zavarovane velike zveri čimprej ogledati, poskušati ugotoviti vzrok smrti in ukrepati v skladu s četrtim odstavkom 46. člena ZDLov-1, ki predpisuje evidentiranje odstrela in izgub divjadi ter zavarovanih vrst velikih zveri.

Za odvoz poginule divjadi in drugih prostoživečih živali, za katero lovci ocenimo, da obstaja sum na bolezen, in za odvoz poginulih in povoženih divjih prašičev ter domačih živali pa je še vedno pristojen VHS.

OBVESTILO UVHVVR

Lovska zveza Slovenije zavrača kritike, da lovci niso opravili svojega dela

Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.

Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.

Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.

Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.

Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.

Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.

Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.

Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.

Lovska zveza Slovenije

Praktični del usposabljanja za iskalce – v terminu 30. oktobra še prosta mesta!

V teku je praktični del usposabljanja članov skupin za iskanje poginulih divjih prašičev. Tokrat nas prijazno gostijo lovski tovariši iz Lovske družine Banja Loka – Kostel, kjer je v soboto, 30. oktobra, na voljo še nekaj prostih mest.

Foto: Gregor Bolčina

Termin je bil namenjen predvsem lovcem, ki so opravili predhodno izobraževanje na daljavo, iz Kočevske in Bele krajine. Ker pa je v obeh terminih v soboto, 30. oktobra (ob 9. in ob 12. uri) še nekaj prostih mest, vljudno vabimo tudi zainteresirane udeležence iz ostalih delov Slovenije.

V terminu 30. oktobra še nekaj prostih mest

V kolikor ste opravili prvo izobraževanje in imate v soboto čas, se obrnite na tajnika vaše lovske družine, da vas prijavi na izobraževanje in tako drugo stopnjo usposabljanja opravite že to soboto. Usposabljanje bo potekalo pri lovskem domu LD Banja Loka – Kostel, Banja Loka 1, 1336 Kostel. Sama praktična vaja traja približno uro in pol.

Sicer pa je predvidenih še 6 tovrstnih izobraževanj na treh lokacijah po Sloveniji (Divača, Maribor in Zasavje). Za marsikoga torej nobena lokacija ne bo blizu.

Gregor Bolčina

Začelo se je praktično usposabljanje članov skupin za iskanje poginulih divjih prašičev

Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter higiensko službo (VHS) v četrtek, 21. oktobra, izvedla praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za območje ljubljanskega in notranjskega volilnega okoliša.

Foto: Gregor Bolčina

Usposabljanje za skupine po 25 udeležencev je potekalo v in pri lovskem domu LD Tomišelj. Prva skupina je začela ob 9. uri, druga pa ob 12. uri. Načrt terenskega dela je bil sledeč: 1 ura izvajanja biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja, 1 ura prikaza pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču in 2 uri izvedbe iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT.

Predpogoj za prijavo na to usposabljanje je udeležba na predhodnem usposabljanju, ki je potekalo na daljavo prek aplikacije MS Teams. Kdor v sistemu Lisjak ni imel vnesene udeležbe na to usposabljanje, se na praktični del ni mogel prijaviti.

Naslednji skupini bosta usposabljanje opravili na isti lokaciji, v soboto 23. oktobra, sledilo jim bo terensko usposabljanje za lovce iz Kočevske in Bele krajine v Banji Loki, v četrtek 28. oktobra, in v soboto, 30. oktobra. Sledila bodo usposabljanja drugod po Sloveniji.

Gregor Bolčina

Kratka NAVODILA za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.

Foto: Urša Kmetec

Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!

Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ

In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do 3. aprila.