Občni zbor LZS: “Zelena luč” za začetek gradnje nacionalnega lovskega centra Zlatorog

Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije 21. junija, v Celju, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora LZS, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2021 in se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu ter z informacijami o izgradnji Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. 

Foto: Andrej Miklavčič

Predsednik Nadzornega odbora LZS Branko Zlobko je povedal, da pri opravljenih pregledih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju LZS, temveč so bili realizirani vsi predlogi in pobude, ki jih je Nadzorni odbor predlagal v preteklih letih. S prihodom novega direktorja Strokovne službe sta se organizacija in delo v Strokovni službi LZS zelo izboljšala, je na podlagi pregledov ugotovil Nadzorni odbor.

“V preteklem letu smo dokazali, da smo v Sloveniji lovci edini, ki zmoremo organizirati, usposabljati in izvajati aktivnosti po zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. To nam daje garancijo, da smo resni partnerji pri poslovanju z državo in verjamem, da se bo v naslednjih koncesijskih obdobjih to upoštevalo,” je delegatom povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Foto: Andrej Miklavčič

Po Bradačevih besedah imamo na področju škod po divjadi manjši delež nerešenih škodnih primerov kot zavarovalnica pri poslih s svojimi komitenti. Prejšnji minister je sicer želel, da lovske družine začnejo plačevati tudi škode zaradi popašenosti travinja in objedenosti mladja v gozdovih, a je bil nato sklenjen kompromis, da bodo pri več kot 20 odstotni tovrstni škodi kmetje lahko pridobili nadomestila iz kohezijskih skladov.

Prejšnje leto je bilo prelomno leto za lovce tudi pri spremembah zakona o orožju. Narejen je bil velik korak, naša odgovornost pa je, da zakon spoštujemo in da ne bo prihajalo do kršitev. Žal pa nismo zadovoljni z rešitvijo na področju problematike lastninjenja kmetijskih zemljišč. Lovske družine so zdaj pridobile možnost za brezplačni najem odvzetih zemljišč. S kmetijsko ministrico bomo na sestanku govorili tudi o vrnitvi odvzetih zemljišč tistim, ki imate pogodbo, da ste ta zemljišča kupili,” je pojasnil Bradač.

Pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo Nacionalnega lovskega centra

Foto: Andrej Miklavčič

“Dobra novica je, da je bilo 14. junija pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje na zemljiščih, ki so v lasti Lovske zveze Slovenije in imajo vse dodatke, skladno z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je pravnoformalno podana zelena luč za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Lovska zveza se lahko začne pogajati in pridobivati ponudbe za izgradnjo. Gradnja se bo izvedla v dveh fazah, najprej nacionalni lovski center, v drugi fazi pa izgradnja muzeja,” je pojasnil vodja svetovalnega inženiringa Marko Ahlin in dodal, da je realno pričakovati, da bo gradnja izvedena v dveh letih.

Delegati so po podanih informacijah soglasno sprejeli vse sklepe v povezavi z izgradnjo nacionalnega lovskega centra. Sprejeli pa so tudi pobudo iz volilnega okoliša Maribor, ki jo je predstavil Marjan Toš, o poimenovanju novega objekta Nacionalni lovski center Zlatorog.

Predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Peter Belhar je ob zaključku občnega zbora Lovsko zvezo Slovenije odlikoval z najvišjim priznanjem Zveze lovskih družin Gorenjske – z zlato plaketo.

FOTO: Na Festivalu Dober dan so se otrokom predstavili tudi lovci

“Kako se imenuje samica jelena? Je belka bele barve? Kako ločimo domačo in divjo mačko? Kako še rečemo dlaki divjega prašiča?” so bila le nekatera izmed vprašanj, na katera so morali odgovoriti obiskovalci sobotnega Festivala Dober dan v Arboretumu, da so prislužili nagrado, igro Spomin ali karte Črnega Petra Lovske zveze Slovenije.

Foto: Laura Podobnik Zajamšek

In čeprav so se morda komu vprašanja zdela otročje lahka, je večina obiskovalcev festivala, ki se je ustavila pri stojnici Lovske zveze Slovenije, ugotavljala, da temu še zdaleč ni tako. Zato smo obiskovalcem priskočili na pomoč z odgovori, ki so jih lahko poiskali tudi v priročniku Divjad in lovstvo. Delili smo jim tudi male plakate parkljaste divjadi v Sloveniji, knjižice Stopinje in sledovi prostoživečih živali, knjižice Marko in Maja z lovcem na lovu, pa zgibanko o varovanju narave, urnike, glasilo Lovec, veseli so bili tudi pobarvank iz Lovca za mlade.

Ali ima medved rep je mlada obiskovalka festivala skupaj z mamico preverila kar na leseni skulpturi medveda in si prislužila nagrado. Pri predstavitvah za mlade so sodelovali tudi člani Lovske družine Mengeš in člani Lovske družine Kamnik, ki so na ogled pripeljali tudi lovske pse. Najmlajši so še posebej radi pobožali mehko zimsko dlako lisice in pihali v piščalke za klicanje divjadi.

Lesene skulpture kozoroga, medveda, divjega prašiča, sove, polha, jelena in zajca Gašperja Kranjca, ‘kiparja z motorno žago’, so bile deležne navdušenih ogledov in fotografiranja. Predvsem ženski del obiskovalcev pa je pritegnil čudovit nakit iz roževine ustvarjalca Štefana Gorenčiča. Predstavili smo se tudi z izborom strokovne literature iz Zlatorogove knjižnice. Po nastopih na glavnem odru so ob naši stojnici zapeli člani Lovskega pevskega zbora Medvode in zaigrali Domžalski rogisti, obiskal nas je tudi oponašalec jelenjega rukanja Simon Ferlinc.

Poleg Lovske zveze Slovenije so se predstavljale tudi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na sedmih prizoriščih so nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Zaplesale so folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa so vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture je predstavljal poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.

Foto: Laura Podobnik Zajamšek

Na Festivalu Dober dan tudi Lovska zveza Slovenije

V Arboretumu Volčji potok, bo v soboto, 18. junija, med 10. in 18. uro, potekal dan ljubiteljske kulture, na katerem bo sodelovala tudi Lovska zveza Slovenije. Vstop bo prost!

Na sedmih prizoriščih bodo nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Nastopili bodo tudi lovski pevski zbori in lovski rogisti ter oponašalci jelenjega rukanja. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture predstavlja poseben poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Predstavili se bodo Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na kulinarično-ekoloških kotičkih bodo na voljo jedi in žlahtna kapljica osmih slovenskih pokrajin.

Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.

Lovska zveza Slovenije zavrača kritike, da lovci niso opravili svojega dela

Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.

Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.

Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.

Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.

Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.

Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.

Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.

Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.

Lovska zveza Slovenije