Obetajo se spremembe lovske zakonodaje – prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države

So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.

Foto: Nuša Božičnik

“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.

Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.

Foto: Nuša Božičnik

Spremembe lovske zakonodaje

V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”

V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.

Vrnitev odvzetih zemljišč

Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.

Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni

“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.

“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.

GRADIVO SKUPNE NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS

Foto: Nuša Božičnik

Javno zbiranje ponudb in javna dražba za prodajo nepremičnin LZS

Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 9. 2022 javno zbiranje ponudb v kombinaciji z javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenije do 31. 3. 2023.

Foto: Vila Zlatorog

Prodajalec v postopku javnega zbiranja ponudb, dajanja ponudb ne omejuje z izhodiščno ponudbeno ceno. Organizator bo v navzočnosti prodajalca pravočasno prispele ponudbe javno odpiral dne 7. 4. 2023, ob 10. uri. Javna dražba se bo vršila dne 14. 4. 2023, ob 12. uri, na sedežu Lovske zveze Slovenije. Na javni dražbi lahko sodeluje tisti, ki je v predhodnem postopku javnega zbiranja ponudb dal pravočasno in popolno zavezujočo ponudbo in je pravočasno vplačal varščino.

Oklic je objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/2023 z dne 6. 1. 2023.

Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.

FOTO: Prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije

Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta 13. decembra, v Zlatorogovi galeriji LZS pripravili skupno prednovoletno srečanje.

Foto: Andrej Miklavčič

Goste sta nagovorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl ter v dobri družbi nazdravila prihajajočemu letu.

Javna dražba za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenije

Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 6. 2022 javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenije. Javna dražba bo potekala 23. novembra 2022, na sedežu Lovske zveze Slovenije, Župančičeva ulica 9, Ljubljana, z začetkom ob 13. uri.

Foto: Vila Zlatorog

Javna dražba se bo vršila kot javna dražba z višanjem cene. Uspel bo dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno. Izklicna cena na javni dražbi je 4.000.000,00 EUR.

Ogled nepremičnin na naslovu Župančičeva ulica 9, Ljubljana zaradi preveritve in seznanitve s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin je možen v času od 14. do 16. novembra 2022, vsak dan od 9. do 12. ure, v terminih, dogovorjenih po predhodnem dogovoru z organizatorjem. Po ogledu nepremičnin oseba pisno potrdi, da je bila seznanjena s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin. Potrdilo izda organizator.

Prijavitelji morajo najkasneje 21. novembra 2022, do 24. ure, vplačati varščino, ki znaša 10 % izklicne cene, na TRR prodajalca Lovske zveze Slovenije št.: SI56 SI56 0201 0001 5687 097 pri NLB d.d., z navedbo »plačilo varščine – javna dražba za nepremičnine Vila Zlatorog«.

Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.

Več v Uradnem listu RS, št. 140/2022, z dne 4. 11. 2022

FOTO: 7. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije

Lovska zveza Slovenija in Zveza lovskih družin Prlekije sta 4. novembra v Radencih pripravili 7. Dobrodelni ples, ki je bil, tako kot vsa leta poprej, poleg prijetnega druženja, namenjen zbiranju sredstev za Zeleni sklad LZS.

Foto: Andrej Miklavčič

7. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije v hotelu Radin se je udeležilo kar 260 udeležencev, ki so se tudi tokrat izkazali, saj so z dobrodelno dražbo zbrali 8.708 evrov. Z donacijami podjetij pa je bilo za Zeleni sklad, po trenutnih podatkih, zbranih že več kot 2.000 evrov.

Začetek 7. Dobrodelnega plesa so slavnostno oznanili Križevski rogisti. Večer so popestrili še Tamburaško društvo Apače in Pevsko društvo prekmurskih lovcev, ansambel Opoj pa je poskrbel za dobro plesno vzdušje.

Udeležence plesa so pozdravili izvršna direktorica Zdravilišča Radenci Vesna Maučec ter župana občine Radenci Roman Leljak in občine Apače dr. Andrej Steyer. Nagovorila sta jih še podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc in predsednik Zveze lovskih družin Prlekije Milan Kolarič

Predsednik organizacijskega odbora Dobrodelnega plesa in predsednik Zelenega sklada Ivan Malešič je predstavil delovanje Zelenega sklada in se zahvalil vsem, ki so prispevali umetniška dela in različne dražbene predmete. Zahvalil se je tudi lovskim družinam, ki so prispevala lovska doživetja: Lovski družini Kostanjevica na Krki, Lovski družini Apače, Lovski družini Gornja Radgona, Lovski družina Radenci, Lovski družini Negova, Lovski družini Videm ob Ščavnici, Lovski družini Križevci pri Ljutomeru, Lovski družini Mala Nedelja, Lovski družini Ljutomer, Lovski družini Raka in Lovski družini Prosenjakovci.

Za prispevke se je zahvalil sponzorjem: Eles, d.o.o., Gorenjska gradbena družba, d.d., Inox Center, d.o.o., Plamtex INT, d.o.o., Evrografis, d.o.o., Lipa-les, d.o.o., Prevent&Deloza, d.o.o., Puškarstvo Skobir, Arex d.o.o., Prendis d.o.o., Hamex, d.o.o., AT-Primožič Kranj, d.o.o., Orbis print, d.o.o., Mizarstvo Novak, d.o.o., Strojništvo Holc, d.o.o. ter Prašičeriji Pintarič Belak, Prašičeriji Bauman, Družinskemu posestvu Makovec, Kmetiji Furlan, Vinogradniški kmetiji Jamšek, Vinski kleti Prus, Vinogradništvu Kolarič ter Javnemu zavodu Triglavski narodni park.

Občni zbor LZS: “Zelena luč” za začetek gradnje nacionalnega lovskega centra Zlatorog

Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije 21. junija, v Celju, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora LZS, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2021 in se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu ter z informacijami o izgradnji Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. 

Foto: Andrej Miklavčič

Predsednik Nadzornega odbora LZS Branko Zlobko je povedal, da pri opravljenih pregledih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju LZS, temveč so bili realizirani vsi predlogi in pobude, ki jih je Nadzorni odbor predlagal v preteklih letih. S prihodom novega direktorja Strokovne službe sta se organizacija in delo v Strokovni službi LZS zelo izboljšala, je na podlagi pregledov ugotovil Nadzorni odbor.

“V preteklem letu smo dokazali, da smo v Sloveniji lovci edini, ki zmoremo organizirati, usposabljati in izvajati aktivnosti po zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. To nam daje garancijo, da smo resni partnerji pri poslovanju z državo in verjamem, da se bo v naslednjih koncesijskih obdobjih to upoštevalo,” je delegatom povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Foto: Andrej Miklavčič

Po Bradačevih besedah imamo na področju škod po divjadi manjši delež nerešenih škodnih primerov kot zavarovalnica pri poslih s svojimi komitenti. Prejšnji minister je sicer želel, da lovske družine začnejo plačevati tudi škode zaradi popašenosti travinja in objedenosti mladja v gozdovih, a je bil nato sklenjen kompromis, da bodo pri več kot 20 odstotni tovrstni škodi kmetje lahko pridobili nadomestila iz kohezijskih skladov.

Prejšnje leto je bilo prelomno leto za lovce tudi pri spremembah zakona o orožju. Narejen je bil velik korak, naša odgovornost pa je, da zakon spoštujemo in da ne bo prihajalo do kršitev. Žal pa nismo zadovoljni z rešitvijo na področju problematike lastninjenja kmetijskih zemljišč. Lovske družine so zdaj pridobile možnost za brezplačni najem odvzetih zemljišč. S kmetijsko ministrico bomo na sestanku govorili tudi o vrnitvi odvzetih zemljišč tistim, ki imate pogodbo, da ste ta zemljišča kupili,” je pojasnil Bradač.

Pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo Nacionalnega lovskega centra

Foto: Andrej Miklavčič

“Dobra novica je, da je bilo 14. junija pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje na zemljiščih, ki so v lasti Lovske zveze Slovenije in imajo vse dodatke, skladno z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je pravnoformalno podana zelena luč za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Lovska zveza se lahko začne pogajati in pridobivati ponudbe za izgradnjo. Gradnja se bo izvedla v dveh fazah, najprej nacionalni lovski center, v drugi fazi pa izgradnja muzeja,” je pojasnil vodja svetovalnega inženiringa Marko Ahlin in dodal, da je realno pričakovati, da bo gradnja izvedena v dveh letih.

Delegati so po podanih informacijah soglasno sprejeli vse sklepe v povezavi z izgradnjo nacionalnega lovskega centra. Sprejeli pa so tudi pobudo iz volilnega okoliša Maribor, ki jo je predstavil Marjan Toš, o poimenovanju novega objekta Nacionalni lovski center Zlatorog.

Predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Peter Belhar je ob zaključku občnega zbora Lovsko zvezo Slovenije odlikoval z najvišjim priznanjem Zveze lovskih družin Gorenjske – z zlato plaketo.

FOTO: Na Festivalu Dober dan so se otrokom predstavili tudi lovci

“Kako se imenuje samica jelena? Je belka bele barve? Kako ločimo domačo in divjo mačko? Kako še rečemo dlaki divjega prašiča?” so bila le nekatera izmed vprašanj, na katera so morali odgovoriti obiskovalci sobotnega Festivala Dober dan v Arboretumu, da so prislužili nagrado, igro Spomin ali karte Črnega Petra Lovske zveze Slovenije.

Foto: Laura Podobnik Zajamšek

In čeprav so se morda komu vprašanja zdela otročje lahka, je večina obiskovalcev festivala, ki se je ustavila pri stojnici Lovske zveze Slovenije, ugotavljala, da temu še zdaleč ni tako. Zato smo obiskovalcem priskočili na pomoč z odgovori, ki so jih lahko poiskali tudi v priročniku Divjad in lovstvo. Delili smo jim tudi male plakate parkljaste divjadi v Sloveniji, knjižice Stopinje in sledovi prostoživečih živali, knjižice Marko in Maja z lovcem na lovu, pa zgibanko o varovanju narave, urnike, glasilo Lovec, veseli so bili tudi pobarvank iz Lovca za mlade.

Ali ima medved rep je mlada obiskovalka festivala skupaj z mamico preverila kar na leseni skulpturi medveda in si prislužila nagrado. Pri predstavitvah za mlade so sodelovali tudi člani Lovske družine Mengeš in člani Lovske družine Kamnik, ki so na ogled pripeljali tudi lovske pse. Najmlajši so še posebej radi pobožali mehko zimsko dlako lisice in pihali v piščalke za klicanje divjadi.

Lesene skulpture kozoroga, medveda, divjega prašiča, sove, polha, jelena in zajca Gašperja Kranjca, ‘kiparja z motorno žago’, so bile deležne navdušenih ogledov in fotografiranja. Predvsem ženski del obiskovalcev pa je pritegnil čudovit nakit iz roževine ustvarjalca Štefana Gorenčiča. Predstavili smo se tudi z izborom strokovne literature iz Zlatorogove knjižnice. Po nastopih na glavnem odru so ob naši stojnici zapeli člani Lovskega pevskega zbora Medvode in zaigrali Domžalski rogisti, obiskal nas je tudi oponašalec jelenjega rukanja Simon Ferlinc.

Poleg Lovske zveze Slovenije so se predstavljale tudi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na sedmih prizoriščih so nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Zaplesale so folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa so vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture je predstavljal poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.

Foto: Laura Podobnik Zajamšek

Na Festivalu Dober dan tudi Lovska zveza Slovenije

V Arboretumu Volčji potok, bo v soboto, 18. junija, med 10. in 18. uro, potekal dan ljubiteljske kulture, na katerem bo sodelovala tudi Lovska zveza Slovenije. Vstop bo prost!

Na sedmih prizoriščih bodo nastopili godbe in pihalni orkestri, vokalne skupine in pevski zbori, tamburaši, orgličarji in harmonikarji. Nastopili bodo tudi lovski pevski zbori in lovski rogisti ter oponašalci jelenjega rukanja. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Dogodek skupaj z drugimi aktivnostmi Tedna ljubiteljske kulture predstavlja poseben poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Predstavili se bodo Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Slovenska vojska in slovenski reševalci. Na kulinarično-ekoloških kotičkih bodo na voljo jedi in žlahtna kapljica osmih slovenskih pokrajin.

Organizatorji prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Kamnik in Arboretum Volčji Potok, so ta dan namenili tudi vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za pomoč otrokom z rakom, Junakom tretjega nadstropja.

Lovska zveza Slovenije zavrača kritike, da lovci niso opravili svojega dela

Lovska zveza Slovenije odločno zavrača kritike Kmetijsko gozdarske zbornice in predstavnika kmetijskega ministrstva, da lovci nismo opravili svojega dela za preprečevanje škod po divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge predpisuje upravljavcem lovišč intenzivni odstrel divjih prašičev za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev. V letu 2021 so slovenski lovci odstrelili 19.377 divjih prašičev (v letu 2020 je bilo odstreljenih 10.853 divjih prašičev), kar dokazuje, da smo deležni neupravičene kritike. Kmetijski minister in državni sekretar bi se morala zahvaliti za učinkovito delo vseh lovcev, ki so svoj prosti čas namenili zmanjšanju številčnosti populacije divjih prašičev.

Za leto 2021 je v Lovsko informacijskem sistemu Lisjak vnesenih 2.772 primerov prijavljenih škod. Vneseni so podatki o izplačanih 334.875 evrih odškodnin in 5.874 urah dela lovcev za odpravo škode (brez časa cenitev škod). Zato menimo, da se zaradi dveh primerov še nedogovorjene škode na Primorskem ustvarja nepotreben pritisk na lovce. Namesto spodbujanja konflikta je potrebno spodbujati sodelovanje kmeta in lovca, saj brez tega ni mogoče uspešno upravljati s populacijami divjih prašičev.

Dejansko stanje škod se včasih dojema dokaj subjektivno. Na eni strani bi radi oškodovanci (kmetje, lastniki zemljišč) iztržili maksimalno ceno, na drugi strani so lovci, ki največkrat ocenjujejo dejansko škodo. Vsekakor gre pri izplačilu za »pobot« med lovskimi družinami in oškodovanci, do katerega včasih tudi ne pride, a imata obe strani nato možnost ocene s strani komisije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma je zagotovljeno sodno varstvo.

Populacijo divjih prašičev v naravi je težko oceniti, saj gre za migracijsko vrsto. Da bodo prašiči v letu, ko v gozdu primanjkuje hrane, to iskali na poljih, travnikih, v vinogradih … ni potrebno posebej razlagati. V lanskem letu je bil porast škod predvsem na področjih, kjer je bilo zaznati večje število divjih prašičev.

Pa še en razlog obstaja za razrite njive, za katerega lovci ne moremo biti odgovorni – to so ogrci oziroma ličinke majskega hrošča, ki so se zaredili na njivah in travnikih, in ki privabijo divje prašiče. Te ličinke obžirajo koreninice kulturnih rastlin in lahko povzročijo večji izpad pridelka. Na njivi, kjer ličink ni, prašiči ne bodo rili, tam, kjer rijejo, pa prašiči opozorijo na problem. Žal se vse prepogosto vidi le posledica in se okrivi za stanje divjega prašiča, ne vidi pa se temeljnega problema. Brez prisotnosti divjega prašiča bodo ličinke nemoteno nadaljevale s svojim delom in povzročile izpad pridelka.

Preteklo leto je v naravi nastala velika škoda tudi zaradi pozebe. Kmetijsko ministrstvo je namenilo pomoč prizadetim kmetom, sadjarjem, čebelarjem … le za divjad, ki jo je ta naravna nesreča prav tako prizadela, ministrstvo ni predlagalo nobenih ukrepov. Problem je v celoti prepustilo lovcem in se ob našem opozorilu sklicevalo na koncesijske pogodbe. Dejstvo je, da je problematiko škode po divjadi potrebno gledati širše in celovito, ne zgolj na nekaj posameznih primerih.

Zato javno sprašujemo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kako bo ukrepalo na tem področju. Verjamemo, da na ministrstvu ne zagovarjajo vračanja v čase Marije Terezije, ko so kot edino rešitev za vse težave videli v iztrebljenju celotne populacije divjih prašičev.

Kljub vsemu ostajamo odprta organizacija, zato pozivamo vse kmete, da se vključijo v lovske družine, tako bodo lahko tudi z lastno aktivnostjo pripomogli k preprečevanju škod zaradi divjih prašičev.

Lovska zveza Slovenije