Komisija za prireditve Kinološke zveze Slovenije je objavila koledar lovskih kinoloških prireditev za leto 2024.
Koledar lovskih kinoloških prireditev za leto 2024 je dostopen TUKAJ. Objavljen je tudi v zavihku lovska kinologija.
V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki Upravnega odbora Kinološke zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva Maribor pod vodstvom predsednika Zdravka Brezovška.
Delovnega srečanja so se udeležili tudi člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom. Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja med lovsko in kinološko organizacijo.
Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in razvili novi društveni prapor.
Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih Kinološke zveze Slovenije. Nadaljevali bodo tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj Kinološke zveze Slovenije.
Marjan Toš
Vzrejana komisija za barvarje pri Kinološki zvezi Slovenije organizira vzrejni pregled za bavarske in hanovrske barvarje v nedeljo, 12. novembra 2023, ob 8. uri, pri lovskem domu LD Slovenska Bistrica.
Ob vzrejnem pregledu je treba predložiti: original rodovnika psa, obojestransko kopijo rodovnika in potrdilo o cepljenju psa proti steklini. Psi morajo biti starejši od 15 mesecev. Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo tudi psi, ki še nimajo opravljenih vseh preizkušenj ali še niso telesno ocenjeni. Vzrejno dovoljenje bodo dobili, ko bodo imeli opravljene vse predpisane preizkušnje.
Dodatne informacije: B. Deberšek 041 730 551 ali bojan.debersek@gmail.com
Državna Vzrejna komisija Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev in koroških žigcev, ki bo v soboto, 4. novembra 2023, ob 9. uri, pri Gostilni Rogina, Podgorje pri Slovenj Gradcu.
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti: originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes predpisano cepljen proti steklini.
Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Slavko Žlebnik, DVK za goniče
Državna vzrejna komisija za goniče pri KZS, LKD Bela Krajina in LD LOKA organizirajo državno tekmo goničev CACT 2023 in specialno tekmo koroških žigcev. Tekmovanje bo v soboto, 11. 11. 2023, z začetkom ob 8. uri pred lovsko kočo LD LOKA, Loka Črnomelj, Bistrica 4, 8340 ČRNOMELJ.
Prijave je treba poslati do srede, 11. 10. 2023 na e-naslov: jure.rihtarsic@gmail.com
Informacije: Jure Rihtaršič, gsm: 040 624 078
Mariborski lovski kinologi so minulo soboto na poligonu za šolanje psov v Zg. Polskavi slovesno razvili novi društveni prapor in odprli novo brunarico.
Slovesnosti so se poleg praporščakov lovskih družin (LD) Lovske zveze (LZ) Maribor na čelu z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom, udeležili tudi predstavniki lovsko-kinoloških društev (LKD) Celje, Ptuj – Ormož, Koroška in Društva ljubiteljev ptičarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi župan občine Rače -Fram Samo Rajšp in edini še živeči ustanovni član LKD Maribor Milan Krajnc iz LD Duplek, ki je sodeloval na ustanovni skupščini 8. junija 1979. Vse je nagovoril in pozdravil predsednik Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor Zdravko Brezovšek in se zahvalil za pomoč in podporo pri delovanju društva vsem članom in članicam še posebej pa darovalcem žebljičkov in trakov za novi prapor. Skupaj so zbrali kar 95 žebljičkov in 38 trakov.
Štajerski kinologi so že leta 1907 podprli ustanovitev slovenske lovske (in kinološke) organizacije.
Potem ko je praporščak LKD Maribor Milan Pehar ob zvokih lovskih rogistov LZ Maribor slovesno zavil stari prapor in ga predal za arhiv tajniku LKD Božidarju Kuneju, je novi prapor slovesno razvil predsednik LKD Brezovšek in ga izročil praporščaku. Ta se je zaobljubil, da bo za prapor zgledno skrbel in ga častno nosil na vseh njegovih poteh. Z novim praporom so se nato slovesno pobratili navzoči prapori LD in s tem je bilo slovesno razvitje končano.
Po njem sta predsednik LKD Maribor in predsednik strokovnega sveta LKD Maribor Anton Selinšek v navzočnosti blagajničarke LKD Vlaste Ciringer in ob zvokih lovskih rogistov slovesno prerezala trak pred vhodom v novo brunarico na poligonu v Zg. Polskavi. S tem dejanjem so poligon za šolanje psov tudi uradno predali v uporabo.
Lovsko obarvan kulturni program so oblikovali lovski rogisti LZ Maribor, ki so se skupaj s številnimi lovci, lovkami, kinologi in gosti dlje zadržali na živahnem družabnem srečanju, ki so ga skrbno pripravili gostitelji iz LKD. Na njem ni manjkalo tradicionalnega lovskega golaža in sproščenega obujanja spominov starejših kinologov, ki so veseli mlajše generacije, saj bo bogata kinološka tradicija očitno ostala.
Marjan Toš
Lovsko kinološko društvo (LKD) Maribor bo razvilo nov društveni prapor. S tem simbolnim dejanjem se želijo zahvaliti vsem generacijam kinologov in lovcev, ki so sooblikovali sedanjo podobo društva, ki je bilo ustanovljeno 8. junija 1979. Slovesno razvitje novega prapora bo v začetku septembra.
Društvo uspešno vodi predsednik Zdravko Brezovšek, lovec in nekdanji starešina LD Šmartno na Pohorju, sicer pa dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor, kjer vodi komisijo za lovsko kinologijo. Tudi sam je uspešen vzreditelj in vodnik lovskih psov.
Danes društvo deluje na območju LZ Maribor, v društvo je včlanjenih 41 štajerskih lovskih družin, katerim nudi strokovno pomoč pri razvoju lovske kinologije. V zadnjih letih namenjajo posebno skrb in pozornost šolanju in pravilnemu usposabljanju lovskih psov za praktično delo v lovišču. Lovsko pravičnega lova namreč brez usposobljenega lovskega psa ni. Na tem področju imajo mariborski lovski kinologi dolgoletne praktične izkušnje in veljajo od nekdaj za dobre rejce in vodnike lovskih psov.
Že dalj časa razvijajo »malo šolo« za pse, v kateri izvajajo vaje poslušnosti in socializacijo mladih psov. Pred leti so kupili zemljišče na Zgornji Polskavi in na njem uredili vadbeni poligon za pse. Postavili so tudi lepo brunarico za društvene potrebe, ki jim dobro služi.
V LKD Maribor je letos dozorela večletna pobuda za razvitje novega društvenega prapora. Zdajšnji je star že 33 let in ga je načel zob časa. Za nakup novega prapora bodo poleg lastnih sredstev poskušali dobiti tudi sponzorske in donatorske prispevke lovskih družin, lokalnih skupnosti in podjetij. Finančno jih bo podprla tudi LZ Maribor, ki vneto podpira lovsko kinologijo.
Marjan Toš
So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.
“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.
Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.
Spremembe lovske zakonodaje
V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”
V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.
Vrnitev odvzetih zemljišč
Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.
Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni
“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.
“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.
GRADIVO SKUPNE NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS
Po napornih in nepredvidljivih letih tudi v lovski kinologiji, smo se v Lovski družini Velika Nedelja zbrali na že skoraj tradicionalni kinološki prireditvi. Pri lovskem domu v Trgovišču smo združeno izpeljali telesno oceno za jamarje in preizkušnjo naravnih zasnov (PNZ).
V sodelovanju z Lovskim kinološkim društvom (LKD) Ptuj-Ormož smo obe prireditvi izpeljali na velikonočno soboto, 16. aprila, sodnik je bil Matjaž Roter.
Najprej smo začeli s telesno oceno, kjer smo imeli prijavljenih pet psov, dva nemška lovska terierja in tri jazbečarje. Kot je običajno pri Matjažu, si je za oceno psov vzel dovolj časa, hkrati pa vsakemu lastniku tudi razložil, zakaj je takšna ocena. V zadnjem času opažam, da to lastnikom veliko pomeni, hkrati pa ob komentarju lahko tudi sami povprašajo o različnih stvareh.
Takoj po končani telesni oceni smo začeli s preizkušnjo naravnih zasnov. Za PNZ smo imeli prijavljenih 8 psov. Najprej smo opravili preizkus strelomirnosti, kar so vsi psi opravili brez težav. Sledil je preizkus v rovu. Kot običajno, smo imeli pred PNZ tudi dva treninga, tako da so psi lahko rov tudi prej že preizkusili. Vsi psi so opravili ta del, s tem sta dva psa tudi opravila svojo prvotno zadano nalogo in nas zapustila. Prav tako smo se z dvema lastnikoma dogovorili, da bosta poljski del opravila naslednji dan v dogovoru s sodnikom, ker tudi divjega zajca lažje najdemo ob jutrih, kasneje se običajno že nekje potuhne in ga je težje najti.
Tako smo poljski del nadaljevali z ekipo štirih psov, dveh jazbečarjev in dveh nemških lovskih terierjev. Ura je bila že okrog 11.30, kar je tudi otežilo iskanje zajcev, hkrati pa je bilo zelo vetrovno. Dobro uro in pol smo iskali zajce v lovišču, nazadnje smo pse preizkusili na sled srnjadi, kar je po pravilih preizkušnje naravnih zasnov za jamarje tudi dovoljeno (sledoglasnost na divjega zajca se ponovno preverja na vzrejnem pregledu, kjer takšne izjeme niso dovoljene).
Med preizkušnjo se nam je pridružila Vesna Osterc iz Radia Prlek, ki je naredila kratek intervju s sodnikom in pripravila prispevek o prireditvi. V zadnjem času se v LD Velika Nedelja trudimo tudi za medijsko prepoznavnost in nam to veliko pomeni, hkrati pa tudi okolica spozna naše aktivnosti, ki niso vezane le na lov.
Na koncu zahvala vsem ostalim sodelujočim: Bojanu Pokrivaču, Ivanu Fišerju in Petru Kovačecu za vso pomoč ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve.
Katka Kovačec
Državna tekma (CACT) za memorial Franca Svetca po krvni sledi za vse pasme lovskih psov razen barvarjev je potekala 28. maja v Krakovskem gozdu, LD Kostanjevica na Krki, v organizaciji Lovskega kinološkega društva (LKD) Ljubljana.
Rezultati:
1. mesto Emil Bradač, Ajna, n. prepeličar, 150 točk, I. n r.
2. mesto Mark Sojer, Rusi NLT, 150 točk, I. n. r.
3. mesto Dejan Poljanšek, Jack od Vlašiča NLT, 140 točk, I. n. r.
4. mesto Anton Vovk, Jon NLT, 120 točk, I. n. r.
5. mesto Franc Kogovšek, Aba, res. jazbečar, 97.5, točk II. n. r.
6. mesto Janez Srbcic, Elf NLT, 90 točk, II. n. r.
7. mesto Bojan Habjan, Luna Bj, 77.5 točk, III. n. r.
8. mesto Jože Hren, Dina, 67.5 točk, III. n. r.
Dva vodnika sta odstopila.
Hvala vsem udeležencem, vodnikom, sodnikom, članom LD Kostanjevica na Krki, LD Veliki Podlog za vso logistiko in pomoč, LZS in posebej mag. Aleš Klemencu. Posebna zahvala gre tudi Janiju Šivicu, Maji Brunskole, Matjažu Gerbcu pri izdelavi kataloga in Bojanu Habjanu za ikebano, Goranu Turku za izvrstne nagrade od 1-3 mesta in sponzorjema Artemis hunting in Medo sport.
Dejan Poljanšek
Po enoletnem premoru smo v sodelovanju z LD Rečica pri Laškem organizirali že sedmi tabor mladih, ki se ga je udeležilo 21 otrok iz celjske regije. Potekal je od 19. do 21. avgusta, mladi pa so bili, tako kot prejšnja leta, nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju.
Po jutranjem prihodu v planinski dom na Šmohorju in namestitvi na skupna ležišča, je sledil zajtrk. Po zajtrku nam je svetovalec za projektno delo Lovske zveze Slovenije Tilen Hvala predstavil projekt ponovne naselitve risa v Sloveniji. Zanimive predstavitve so se poleg otrok udeležili tudi nekateri člani LD Rečica pri Laškem. Po uvodnem predavanju je bil dopoldan prvega dne namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga.
Predstavili lov s sokoli, uredili lovsko stezo in založili krmišči za muflone
Popoldanski čas je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so otroci izvedeli, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli sta predstavila člana Sokolarske zveze Slovenije Vilma Alina Bezenšek in Herbert Goriup, ki sta povedala, da se lahko v Sloveniji lovi le z doma izvaljenimi in vzgojenimi ujedami. Ob koncu prvega dne so mladim predstavili še divjad, ki živi na območju Slovenije ter vrste in načine lova, ki ga lovci izvajamo. Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo.
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju lovsko tehničnih objektov ter njihove uporabi. Udeleženci tabora so se razdelili v dve skupini. Prva skupina je s pomočjo lovcev naredila lovsko stezo do nove preže, ki so jo člani postavili že spomladi. Druga skupina pa je založila dve krmišči za muflone, s katerimi upravlja LD Rečica pri Laškem. Po kosilu jih je revirni gozdar Rok Golob peljal v gozd, kjer jih je seznanil z drevesnimi vrstami na področju Šmohorja in tamkajšnjim gozdnim ekosistemom. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je sledil še večerni izhod v lovišče.
Dan namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili v lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Predsednik Lovskega kinološkega društva Celje Janez Šumak je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Sledil je prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi.
Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki so ga otroci resno vzeli, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali. Zato so že od četrtka, ko se je tabor začel, nestrpno čakali sobote. Tudi njihovi pogovori potekali v tej smeri, koliko je kdo že prej doma treniral z zračno puško.
Podelili priznanja in pokale
Sledil je zaključek tabora v planinskem domu, kjer so jih že čakali starši. Prisotne je pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Vinko Blažinčić. Pa še starešina LD Rečica pri Laškem Gregor Horjak, ki je pohvalil udeležence tabora in še posebej njihove strelske sposobnosti. Strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak, ki je bil ves čas z njimi in skrbel, da je bilo vse tako, kot mora biti, se jim je zahvalil za disciplino.
Na koncu so vsi udeleženci prejeli spominsko priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši trije v streljanju pa so prejeli pokale. Prvo mesto je dosegel Maks Jager, drugo Lukas Ancelj in tretje Neja Podlesnik. Sledilo je skupno kosilo s starši in slovo z obljubo, da se naslednje leto ponovno srečamo na 8. taboru mladih.
Da smo lahko tudi letos uspešno izvedli tabor, se moramo zahvaliti vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.
Strokovni tajnik SKZLD Zdravko Mastnak
Komisija za kinologijo pri Zvezi lovskih družin Zasavje je posnela film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije.
Film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije gledalcev ne želi poučevati, kako šolati mladiča, temveč podaja širši vpogled sobivanja vodnika in mladiča, še preden ta pride v nov dom, torej še pri vzreditelju, pa vse do končanega osnovnega šolanja vodljivosti po programu vaj poslušnosti.
Ustvarjalci filma so se odločili za ta pristop z zavedanjem, da ima vsak pasji mladič svoj karakter in da šolanje ni enostavno kopiranje ustaljenih vzorcev. Zato se se je treba posvetiti vsakemu individualnemu psu posebej in mu tako vzgojo in šolanje posebej prilagoditi. Predstavljene so vse dostopne oblike organiziranih tečajev v okviru lovske kinologije, kajti izšolani in dobri inštruktorji so tisti, ki bodo vodnikom pomagali prebroditi tudi težave ali izkoristiti razlike v značajih njihovih psov.
Film se začne z zaigranim prikazom vodenja poslušnega psa na lovu in se nadaljuje z mnenji vzrediteljev in inštruktorjev, ki svetujejo, kako ravnati z mladičem skozi različna obdobja odraščanja, kdaj ga seznanjati z divjadjo, in katere tečaje obiskovati, da vzgojimo dobro vodljivega lovskega psa.
Vzrediteljici lovskih pasem psov Aleksandra Dajčar in Andreja Strajnar v filmu razložita in svetujeta o ravnanju z mladičem od vzreditelja do oobiska prve pasje šole. O pasjem vrtcu, mali šoli in tečaju VP 1 in 2 po programu osnovnega šolanja lovskih psov pa seznani inštruktor Anton Savorgnani.
Marijan Likar
