Na Češkem in v Belgiji izkoreninili afriško prašičjo kugo

Visoka šola za varstvo okolja je 20. aprila v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizirala video predavanja o afriški prašičji kugi. V sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali, katerega nosilec je prof. dr. Boštjan Pokorny, so predavanja izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.

Foto: Pixabay

Afriška prašičja kuga je hemoragična bolezen prašičev z veliko smrtnostjo. Izvorno je bila omejena zgolj na dele afriške celine, a se zaradi človekovih dejanj zdaj širi po vsem svetu s pomembnimi posledicami za prašičerejo, domače in divje prašiče. Čeprav je znanje o tej bolezni zelo napredovalo, je še vedno veliko neznanega. Odkar se je bolezen pojavila v Evropi, je opisan nov epidemiološki cikel, zaradi česar je izkoreninjenje bolj zahtevno. Virus je namreč zelo odporen na temperaturne spremembe in tudi na mnoge kemikalije.

»Vseeno imamo na voljo orodja za zajezitev in potencialno izkoreninjenje bolezni, kot so to storili na Češkem in v Belgiji. Kljub temu ostajajo ključni preventiva in biovarnostni ukrepi; pomembna sta še vzajemno delovanje vseh uporabnikov prostora in sodelovanje znotraj znanstvene skupnosti,« je povedala dr. Laura Iacolina, raziskovalka genetike prostoživečih živali s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in glavna urednica nedavno izdane znanstvene monografije o afriški prašičji kugi.

Vir: predstavitev dr. Laure Iacolina

Češka in Belgija – zgodbi o uspehu

»Divji prašič je naravni rezervoar afriške prašičje kuge v Evropi, zato imajo premiki osebkov in socialno vedenje ključno vlogo za prenos ter širjenje APK. V zadnjih desetletjih je bilo pridobljenega veliko znanja o ekologiji divjih prašičev; zdaj je povezovanje le-tega z epidemičnimi značilnostmi APK postalo ključni izziv za raziskovalce in upravljavce populacij,« je pojasnil biolog dr. Tomasz Podgórski (Czech University of Life Sciences, & Mammal Research Institute, Polish Academy of Science).

Podgórski je predstavil najnovejše ugotovitve o ekologiji APK ter na primeru uspešnega izkoreninjenja afriške prašičje kuge na Češkem pokazal, kako se lahko nova znanstvena spoznanja oz. znanja o ekologiji vrste učinkovito prenesejo v nadzor bolezni, ki ima zelo visoko smrtnost, v praksi. Podgórski je kot najučinkovitejša orodja izpostavil nadzor, odstrel, ograje in pregrade, iskanje in odstranjevanje poginulih divjih prašičev, biovarnostne ukrepe lovcev in t. i. coniranje območja: »Odstrel je učinkovit način zajezitve bolezni, vendar intenzivni skupni lovi, za razliko od individualnega lova, povzročijo večje vznemirjenje in migracije populacije ter lahko povzročijo kontaminacijo področja.«

Belgija se je leta 2018 soočila z nepričakovanim vnosom APK v populacijo divjih prašičev in z uspešnimi izvedenimi ukrepi konec leta 2020 ponovno postala država, prosta APK. »Omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni sta bili omogočeni s kombinacijo ukrepov, kot so zagotovitev popolnega miru v gozdu, organizirano iskanje trupel/kadavrov poginulih prašičev, ograjevanje okuženega območja in drastično poseganje v populacijo v tem območju. Ti ukrepi, ki so se izvajali več kot dve leti, so omogočili izkoreninjenje bolezni oziroma povrnitev statusa APK proste države, pa tudi normalizacijo trga svinjine v Belgiji,« je razložil dr. Alain Licoppe, raziskovalec s področja gozdarskih ved, specializiran upravljanje populacij divjadi in vodja skupine, odgovorne za upravljanje divjadi v regionalni upravi Valonije ter član nacionalne ekspertne komisije za APK, ustanovljene na začetku izbruha te bolezni v Belgiji. »Brez cepiva zoper APK je edini način za obvladovanje bolezni umno upravljanje gostiteljske vrste (divjih prašičev), pri čemer je ključen razvoj znanja o prostoživečih živalih in njihovem upravljanju ter tesno sodelovanje med upravljavci populacij in veterinarji.«

Predavanja o APK – Najnovejše ugotovitve – Kako so APK izkoreninili na Češkem in v Belgiji

Visoka šola za varstvo okolja v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizira vabljena predavanja o afriški prašičji kugi (APK), ki jih bodo v sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali (nosilec: prof. dr. Boštjan Pokorny) izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.

Foto: Pixabay

Predavanja bodo v angleškem jeziku in bodo izvedena na daljavo (Zoom aplikacija). Vse člane LZS, ki vas zanima udeležba na dogodku, prosimo, da se prijavite prek aplikacije Lisjak, in sicer najkasneje do nedelje, 18. 4. 2021. Ostali zainteresirani se lahko prijavite z elektronskim sporočilom na naslov milena.zevart@vsvo.si ali ursa.kmetec@lovska-zveza.si.

Prosimo, da ob prijavi sporočite elektronski naslov, ki ga uporabljate. Nanj vam bomo dan pred dogodkom poslali povezavo, prek katere se boste udeležili dogodka.

Kam poslati sprejet načrt ravnanja in obrazec za nadomestilo?

Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom morajo do 3. aprila 2021 pripraviti načrt ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Foto: Pixabay

Načrt ravnanja je potrebno objaviti na sedežu upravljavca lovišča oziroma na spletni strani upravljavca lovišča ali na krajevno običajen način. Z vsebino načrta ravnanja upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste, načrt mora biti dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.

Po sprejemu načrta ravnanja je vsak upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 evrov. Zahtevek za izplačilo upravljavec lovišča posreduje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj s priloženim načrtom ravnanja. Če bo upravljavec lovišča načrt ravnanja objavil na svoji spletni strani, je dovolj, da ministrstvu posreduje povezavo do spletne objave. Zahtevek za nadomestilo upravljavec posreduje po pošti na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana ali, kot priporočajo na ministrstvu, kar na njihov e-naslov gp.mkgp@gov.si.

Več kot 300 sodelujočih na videokonferenci o izvajanju nujnih ukrepov zaradi APK

Včerajšnje videokonference o izvajanju nujnih ukrepov zaradi afriške prašičje kuge se je udeležilo več kot 300 udeležencev.

Pogled z druge strani ekrana (Foto: Urša Kmetec)

Po uvodnem nagovoru predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača je Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge podrobneje predstavil mag. Ivan Ambrožič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mag. Urška Srnec iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podala najaktualnejše informacije za lovce. 

Ker je dogodek potekal v okolju MS Teams Live Event, udeleženci žal niso mogli zastavljati vprašanj v živo, zato smo vprašanja zbirali že pred videokonferenco. 

Mag. Ambrožič, mag. Srnec in Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so skušali odgovoriti na vsa vaša zastavljena vprašanja, ki so bila razdeljena v tri sklope: na vprašanja o živalskih stranskih proizvodih, na vprašanja o lovu ter o ukrepih, kot so razkuževanje, omejitve gibanja in podobno.

Če imate vprašanja o tej tematiki, na katera vam včeraj naši gostje niso odgovorili, prosimo, da nam jih posredujete še do torka, 16. marca, na naslov lzs@lovska-zveza.si.

Vse zbrane odgovore vam bomo posredovali na naši spletni strani v naslednjem tednu. V kratkem pa bomo objavili tudi posnetek včerajšnje videokonference.

Gostom, ki so nam pomagali odgovoriti na vaša vprašanja, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako najlepša hvala vsem udeležencem na dogodku.

Videokonferenca LZS: prijave možne le še do JUTRI!

Lovska zveza Slovenije v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizira videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Prijave preko Lisjaka so možne le še do srede, 10. marca, do 12. ure!

Na vaša predhodno poslana vprašanja na temo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge bodo na videokonferenci odgovarjali:

  • mag. Ivan Ambrožič, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
  • mag. Urška Srnec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 Foto: Pixabay

Kratka NAVODILA za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi številnih vprašanj pripravilo kratka navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu.

Foto: Urša Kmetec

Navodila za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu – dostopna TUKAJ – so namenjena kot pripomoček lovcem, ki gredo na lov. Navedeni ukrepi že veljajo do preklica!

Ministrstvo obvešča tudi, da so nekoliko spremenili obrazec za izplačilo za nakup opreme za izvajanje načrt ravnanja – dostopen TUKAJ

In še opomnik, upravljavci lovišč morajo načrte ravnanja za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, pripraviti najkasneje do 3. aprila.

KMALU: Videokonferenca o izvajanju zakona o nujnih ukrepih zaradi APK

Lovska zveza Slovenije bo v četrtek, 11. marca, ob 17. uri, organizirala videokonferenco o izvajanju Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.

Foto: Pixabay

Pozivamo vas, da na e-naslov: gregor.bolcina@lovska-zveza.si do petka, 5. marca, posredujete vaša vprašanja na temo izvajanja zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Strokovna služba LZS bo vprašanja posredovala pristojnim službam Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bodo lahko pripravili odgovore, ki jih bodo podali na videokonferenci.

Prijave za udeležbo na videokonferenci so mogoče prek spletne aplikacije Lisjak. Prosimo, da lovske družine prijavijo le tiste člane, ki imajo v Lisjaku vnesen aktualen elektronski naslov. Na ta naslov bodo namreč prijavljeni prejeli povezavo za dostop do videokonference.

Lovski zdravo!