Če napadejo vrane …

V Zagrebu se v zadnjih dneh vrstijo prijave o napadih sivih vran, pri nas pa letos klicev o napadih še nismo prejeli. Lovska zveza Slovenije v takšnih primerih ne more storiti ničesar, saj gre za napade vran na nelovnih površinah.

Foto: Katarina Flajšman

Če gre za ponavljajoče napade, lahko pokličete na telefonsko številko 113, čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti. V primeru, da je nastala škoda, jo lahko prijavite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije. 

“Večina napadov vran je lažnih”

Do konfliktnih situacij prihaja predvsem v v času vzreje mladičev, od sredine maja do sredine junija. Dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja je že pred časom pojasnil, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo. “Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd,” svetuje.

Izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci. Možen ukrep, ki ima tudi največjo podporo med prebivalci, je plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, pogojno pa tudi sokolarjenje. Vendar pa ta ukrepa nista uporabna v času, ko so vrane agresivne oziroma po izvalitvi mladičev.

Več o vranah v urbanem okolju TUKAJ.

Foto: Pixabay

Na Češkem in v Belgiji izkoreninili afriško prašičjo kugo

Visoka šola za varstvo okolja je 20. aprila v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizirala video predavanja o afriški prašičji kugi. V sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali, katerega nosilec je prof. dr. Boštjan Pokorny, so predavanja izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.

Foto: Pixabay

Afriška prašičja kuga je hemoragična bolezen prašičev z veliko smrtnostjo. Izvorno je bila omejena zgolj na dele afriške celine, a se zaradi človekovih dejanj zdaj širi po vsem svetu s pomembnimi posledicami za prašičerejo, domače in divje prašiče. Čeprav je znanje o tej bolezni zelo napredovalo, je še vedno veliko neznanega. Odkar se je bolezen pojavila v Evropi, je opisan nov epidemiološki cikel, zaradi česar je izkoreninjenje bolj zahtevno. Virus je namreč zelo odporen na temperaturne spremembe in tudi na mnoge kemikalije.

»Vseeno imamo na voljo orodja za zajezitev in potencialno izkoreninjenje bolezni, kot so to storili na Češkem in v Belgiji. Kljub temu ostajajo ključni preventiva in biovarnostni ukrepi; pomembna sta še vzajemno delovanje vseh uporabnikov prostora in sodelovanje znotraj znanstvene skupnosti,« je povedala dr. Laura Iacolina, raziskovalka genetike prostoživečih živali s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in glavna urednica nedavno izdane znanstvene monografije o afriški prašičji kugi.

Vir: predstavitev dr. Laure Iacolina

Češka in Belgija – zgodbi o uspehu

»Divji prašič je naravni rezervoar afriške prašičje kuge v Evropi, zato imajo premiki osebkov in socialno vedenje ključno vlogo za prenos ter širjenje APK. V zadnjih desetletjih je bilo pridobljenega veliko znanja o ekologiji divjih prašičev; zdaj je povezovanje le-tega z epidemičnimi značilnostmi APK postalo ključni izziv za raziskovalce in upravljavce populacij,« je pojasnil biolog dr. Tomasz Podgórski (Czech University of Life Sciences, & Mammal Research Institute, Polish Academy of Science).

Podgórski je predstavil najnovejše ugotovitve o ekologiji APK ter na primeru uspešnega izkoreninjenja afriške prašičje kuge na Češkem pokazal, kako se lahko nova znanstvena spoznanja oz. znanja o ekologiji vrste učinkovito prenesejo v nadzor bolezni, ki ima zelo visoko smrtnost, v praksi. Podgórski je kot najučinkovitejša orodja izpostavil nadzor, odstrel, ograje in pregrade, iskanje in odstranjevanje poginulih divjih prašičev, biovarnostne ukrepe lovcev in t. i. coniranje območja: »Odstrel je učinkovit način zajezitve bolezni, vendar intenzivni skupni lovi, za razliko od individualnega lova, povzročijo večje vznemirjenje in migracije populacije ter lahko povzročijo kontaminacijo področja.«

Belgija se je leta 2018 soočila z nepričakovanim vnosom APK v populacijo divjih prašičev in z uspešnimi izvedenimi ukrepi konec leta 2020 ponovno postala država, prosta APK. »Omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni sta bili omogočeni s kombinacijo ukrepov, kot so zagotovitev popolnega miru v gozdu, organizirano iskanje trupel/kadavrov poginulih prašičev, ograjevanje okuženega območja in drastično poseganje v populacijo v tem območju. Ti ukrepi, ki so se izvajali več kot dve leti, so omogočili izkoreninjenje bolezni oziroma povrnitev statusa APK proste države, pa tudi normalizacijo trga svinjine v Belgiji,« je razložil dr. Alain Licoppe, raziskovalec s področja gozdarskih ved, specializiran upravljanje populacij divjadi in vodja skupine, odgovorne za upravljanje divjadi v regionalni upravi Valonije ter član nacionalne ekspertne komisije za APK, ustanovljene na začetku izbruha te bolezni v Belgiji. »Brez cepiva zoper APK je edini način za obvladovanje bolezni umno upravljanje gostiteljske vrste (divjih prašičev), pri čemer je ključen razvoj znanja o prostoživečih živalih in njihovem upravljanju ter tesno sodelovanje med upravljavci populacij in veterinarji.«