Vodstvo LZS z državnim sekretarjem Krajčičem o aktualnih temah s področja lovstva

Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.

Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec

Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.

Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami  je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.

Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.

Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.

Foto: Urša Kmetec

Podpišite peticijo #SignForHunting in zaščitite svoje pravice!

Podpišite peticijo na SignForHunting.com in se pomagajte boriti proti grožnjam lovstvu v Evropi. Podpis peticije vam bo vzel le nekaj sekund, vendar pomeni veliko.

Peticija #SingForHunting je z enim klikom dostopna tudi v slovenskem jeziku.

Odločitve, ki jih glede lovstva in varstva narave sprejemajo bruseljski odločevalci imajo velik vpliv tudi na Slovenijo. Dejstvo je, da je kar 80 odstotkov zakonodaje s področja lovstva in naravovarstva na nacionalni ravni sprejetih na ravni institucij Evropske unije, za zaprtimi vrati.

Kampanja je odgovor na vedno več težav, s katerimi se lovci soočajo v vsej Evropi: življenjsko okolje divjadi, upravljanje z velikimi zvermi, lovska kultura posameznih držav in pobude lovcev za ohranjanje narave so ogroženi zaradi odločitev evropske politike. Takšen, a na srečo neuspešen, primer je bil predlog prepovedi lovstva in ribištva na 10 % površine Evropske unije.

Podpišite peticijo #SignForHunting v podporo lovstvu in varstvu narave

Medtem, ko se v Evropi soočamo s številnimi izzivi, ki jih je potrebno rešiti, nekateri bruseljski odločevalci ostajajo osredotočeni na nepotrebno omejevanje lovskih praks. “Bruseljskim odločevalcem sporočamo, da naj sodelujejo z lovci in ne proti nam,” je ob začetku kampanje povedal Torbjörn Larsson, predsednik Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v Evropski uniji (FACE).

Lovska zveza Slovenije je članica FACE od leta 1993. Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač poziva: “Za vsakega slovenskega lovca je pomembno, da si vzame nekaj sekund časa in podpiše peticijo.”

* Kampanjo #SignForHunting vodi FACE, ki zastopa interese 7 milijonov evropskih lovcev. Z vašo podporo se borimo proti grožnjam lovstvu v Sloveniji in v Evropi.

RAZPIS za podelitev finančnih nagrad za najboljša študentska dela s področja divjadi in lovstva

Strokovno-znanstveni svet LZS je objavil razpis za podelitev finančnih nagrad za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva, ki so bila izdelana in končana v obdobju 2020 – 2021. Prijave so možne do ponedeljka, 15. novembra, do 12. ure.

Foto: Pixabay

Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, ki so v letih 2020 in 2021 izdelali in zaključili diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo, v katerem so proučevali/obravnavali: divjad; ostale vrste prostoživečih živali, zanimive za lovsko organizacijo; življenjsko okolje divjadi; naravoslovne, družboslovne, humanistične in/ali (bio)tehnične teme, povezane z lovstvom.

Prispevki bodo objavljeni v Zlatorogovem zborniku

Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 2.000 evrov. Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.

Prejemnik sredstev mora v roku petih mesecu po podpisu dogovora z LZS za objavo v Zlatorogovem zborniku pripraviti in glavnemu uredniku oddati vsaj en znanstveni ali strokovni prispevek (praviloma članek).