Slovenski lovci so se predstavili na svetovni razstavi na Madžarskem

Z donenjem rogov Prekmurskih rogistov in z Zdravljico, ki jo je zapel Lovski pevski zbor LD Škale, se je v nedeljo, 26. septembra, začel slovenski dan na Svetovni razstavi “Eno z naravo” na Madžarskem.

Foto: Gregor Bolčina

Slovenija se namreč na povabilo organizatorjev predstavlja na enem največjih in najpomembnejših dogodkov s področja narave in lovstva, ki poteka od 25. septembra do 14. oktobra 2021 v kongresnem in razstaviščnem centru Hungexpo v Budimpešti. Slovenijo zastopajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in Lovska zveza Slovenije.

Na slovesnem dogodku 26. septembra so udeležence nagovorili kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, madžarski kmetijski minister dr. Istvan Nagy, predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miro Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

“Slovenija se ponaša s čudovito naravo … zasluga za to gre tudi slovenskim lovcem! Kajti prav varstvo narave je temeljno poslanstvo slovenskih lovcev. Lovci smo vsak dan v naravi, tudi kot priče posledic nenehnih in grobih posegov v življenjski prostor, ki si ga delimo z drugimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Zato se še toliko bolj zavedamo pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti,” je v nagovoru poudaril mag. Bradač.

Več o dogodku v eni izmed prihodnjih številk Lovca.

Larsson ostaja predsednik FACE, nov mandat tudi Žerjavu

Na letošnji generalni skupščini Združenja zvez za lov in varstvo divjadi (FACE), ki tokrat poteka v Budimpešti, je bilo potrjeno delo dosedanjega vodstva FACE ter sprejet nov program dela.

Foto: Lado Bradač

Torbjörn Larsson ostaja predsednik FACE še en mandat, Srečko Žerjav pa je bil ponovno potrjen za podpredsednika evropske zveze oziroma za predsednika Centralnega regiona (Avstrija, Češka, Madžarska, Švica, Slovaška in Slovenija).

Skupščine FACE, ki združuje 7 milijonov evropskih lovcev, se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Delegati so na skupščini pregledali aktivnosti, izpeljane na podlagi odločitev zadnje skupščine 30. marca 2021. Ena izmed pomembnejših tem je bila aktivnost lovcev v okviru institucij Evropske unije. Določili so tudi termine pomembnejših sestankov v letu 2022: srečanje članic FACE bo potekalo med 5. in 7. aprilom v Varšavi, generalna skupščina FACE pa bo septembra v Bruslju.

Vse aktivnosti in program dela skupščine FACE so dosegljive na spletni strani.

Torbjörn Larsson ostaja predsednik FACE še en mandat. Foto: FACE
Foto: Lado Bradač
Foto: Lado Bradač
Foto: Lado Bradač

Frančku Gorazdu Tiršku zlati znak za lovske zasluge

Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin (SKZLD) je včeraj v Celju pripravila sprejem za strelca Frančka Gorazda Tirška, člana LD Gornji Grad. Za izjemne dosežke na paraolimpijskih igrah v Tokiu je prejel zlati znak za lovske zasluge Lovske zveze Slovenije.

Zlati znak za lovske zasluge predajata predsednik LZS mag. Lado Bradač in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek. Foto: Urša Kmetec

“Presenečen sem in počaščen, priznanje sprejemam s ponosom,” je vidno ganjen povedal Franček Gorazd Tiršek, sicer dobitnik kar štirih paraolimpijskih odličij – na nedavno končanih igrah v Tokiu je z zračno puško osvojil srebrno in bronasto odličje, ima pa tudi srebrni medalji iz Londona (2012) in Ria (2016).

Zasluženo priznanje mu je podelil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “Le ti veš, koliko truda, garanja in odrekanja je bilo potrebno; kdor ne hodi po tej poti, si tega ne more predstavljati.”

“S svojim uspehi si osrečil tudi nas,” se je Naniju, kot Tirška kličejo prijatelji, po krajšem nagovoru zahvalil predsednik SKZLD Celje Maksimiljan Arlič in mu podelil še kristalno spominsko priznanje.

Foto: Urša Kmetec

“Narava je tista, ki mi daje mentalno moč, ki očisti glavo in me napolni z energijo, je poseben dejavnik v mojem življenju, ki daje piko na i k mojim uspehom,” je povedal Tiršek, ki tudi po tako velikem uspehu nima časa počivati na lovorikah, kajti že to soboto ga čaka nastop na državnem prvenstvu.

Franček Gorazd Tiršek se je s paraolimpijskih iger v Tokiu vrnil kar z dvemi odličji. Foto: Urša Kmetec
Sprejem za Frančka Gorazda Tirška na sedežu Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin v Celju. Foto: Urša Kmetec

Podrobnejši prispevek bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk Lovca.

Priložnost za redko trofejo ali lovska zmota?

Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.

Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.

Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor

V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.

Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.

Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka

Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.

Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.

O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!

dr. Marjan Toš

Predsednik LZS se je sestal z ministrom za kmetijstvo

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač se je sestal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetom Podgorškom.

Foto: arhiv LZS, marec 2019

Tema pogovora, ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar Anton Harej in generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo mag. Robert Režonja, je bil Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je v pripravi.
Na sestanku je minister dr. Podgoršek pojasnil, da se bo v okviru spremembe zakonodaje iskala rešitev za zemljišča, ki so bila v letih 1993 -2005 prenesena v upravljanje na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Omenjena zemljišča v lasti Republike Slovenije, s katerimi upravlja Sklad, bodo predvidoma predana v brezplačno uporabo lovskim družinam. Za namene upravljanja z divjadjo pa še dodatna pasišča, jase in travniki v loviščih.

Zois in Aida izpuščena v gorenjske gozdove

Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.

Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman

Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice. 

Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar

Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.

Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. 

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Aida na prostosti Foto: Janez Tarman

Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.