Za odstrel medveda v Halozah 200 evrov globe in disciplinski postopek

Vse kaže, da bo zgodba s haloškim medvedom, ustreljenim v Lovski družini Žetale, počasi dobila končni epilog.

Foto: osebni arhiv Marjana Toša

Kot nam je povedal lovski inšpektor Sebastijan Soršak, ki je vodil postopek zoper kršitelja iz Žetal, »sta globa in sodna taksa poravnani, trofeja odvzeta, denarna sredstva od prodanega mesa dodeljena v državni proračun in zoper kršitelja uveden disciplinski postopek v lovski družini«. Starešina Lovske družine Žetale Silvo Korez nam je potrdil, da je LD zoper kršitelja že uvedla disciplinski postopek.

V delu javnosti, tudi lovske, se kljub temu še vedno čudijo, kako je mogoče, da je za odstrel zavarovane vrste zagrožena tako nizka kazen. Za pojasnilo naj zapišemo, da je bil zoper kršitelja uveden postopek po Zakonu o varstvu narave in ne po Zakonu o divjadi in lovstvu. Ta določa vrste, ki spadajo med divjad, in sicer so to vsi prostoživeči sesalci in ptice, ki jih lahko lovimo. Med divjad pa se ne štejejo živali, ki so zaščitene in za katere se le občasno izvaja odstrel v manjših količinah. Med temi je tudi rjavi medved, ki velja za največjo zver na Slovenskem.

Prirodoslovni muzej Slovenije bo hranil medvedovo lobanjo, njegov kožuh pa LD Žetale

Kazni za nedovoljeni odstrel se glede na odstreljeno žival ne razlikujejo, razlikujejo se le na podlagi tega, ali je bila odstreljena žival divjad ali ne. Zakon o divjadi in lovstvu predpisuje najnižjo kazen za nedovoljen odstrel 420 evrov. A ker medved ni divjad, se kazen določa na podlagi zakona o naravi, kjer je predpisana kazen med dvesto in tisoč evri. S strani lovske inšpekcije je bila izrečena osnovna globa, ker lovski inšpektor na podlagi tega zakona nima pooblastil izrekati globe v razponu, je mogoče razbrati tudi iz mnenja strokovnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katero je pristojno tudi za področje lovstva. Lovski inšpektor Soršak nam je še pojasnil, »da bi bil nekdo na Kočevskem ali v drugih predelih Slovenije, kjer je medved “doma” obravnavan po merilih vsaj malomarnosti, če že ne naklepa, tam pa se seveda srečamo s kazensko ovadbo«.

Medtem je v javnosti zaokrožila novica, da se je Prirodoslovni muzej Slovenije odpovedal kožuhu medveda in bo obdržal samo medvedovo lobanjo. Lovski inšpektor je ponovil, da je bila trofeja medveda (lobanja in kožuh) z odločbo odvzeta lovski družini in kršitelj ne more postati njen lastnik, saj bi to pomenilo kršenje navodil iz odločbe o zasegu trofeje ter Zakona o prekrških. Lahko pa muzej deponira trofejo v skladu z dogovorom tudi v LD Žetale, ki  bo poskrbela za dermoplastični preparat uplenjenega medveda. Kot je povedal starešina LD Žetale Korez, so takšen dogovor z muzejem že dosegli.

Marjan Toš

Obisk otrok na Savinjsko-Kozjanski ZLD Celje

Pred časom me je poklicala profesorica razrednega pouka Marjana Šeško iz Osnovne šole Frana Roša v Celju, ker je izvedela, da imamo na Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin (ZLD) Celje bogato zbirko dermoplastičnih preparatov divjadi in nekaterih drugih živalskih vrst. Zanimalo jo je, ali bi lahko 14. maja pripeljala učence na sedež zveze v okviru naravoslovnega dne, da bi se seznanili z njimi.

Hitro so stekle priprave na obisk učencev. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe. Foto: Zdravko Mastnak

Seveda sem njeni prošnji z veseljem ugodil. Ko sem ji omenil, da imamo na zvezi tudi dermoplastični preparat medveda, je bila pa sploh navdušena, saj je bil prav tedaj medved in njegova prisotnost v medijih udarna novica, ker se je pojavil v neposredni bližini Celja.

Hitro so stekle priprave na obisk učencev 2. razreda OŠ Frana Roša. Seveda smo morali pri tem upoštevati vse varnostne epidemiološke ukrepe, ki ta čas veljajo. Tudi sam sem moral opraviti test za covid-19, ki pa je bil negativen. Tako je bila odstranjena še zadnja ovira in v petek, 14. maja, je prostore naše zveze napolnil otroški živ žav.

Po uvodnem pozdravu sem obiskovalce seznanil s pomenom varovanja okolja in vloge lovcev pri tem. V nadaljevanju sem jim pokazal dermoplastične preparate posameznih živali in jim povedal, za katero vrsto živali gre, vlogo, ki jo ima ta vrsta v naravi, in razložil, v katerem življenjskem okolju živi. Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, saj je bilo to za njih nekaj čisto novega, ko so videli dermoplastične preparate živali tudi v živo. 

Najbolj jih je seveda zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali so, ali je res pravi. Posebej pa me je presenetila prošnja enega od otrok, naj pojasnim, kako se žival preparira. Sledila so tudi klasična poročila otrok, kot so na primer, da so z mamico, očijem ali dedijem na sprehodu videli srnico, ki se nič ni bala, pa lisico, pa kuno …  Skratka vsak je želel povedati, katero žival je že kdaj videl v gozdu in kaj vse je tam doživel.

Otroci so z velikim zanimanjem poslušali predstavitev, najbolj jih je zanimal medved. Vsi so se ga hoteli dotakniti in spraševali so, ali je res pravi. Foto: Zdravko Mastnak

Učiteljica mi je še povedala, da je otrokom zjutraj pred odhodom dala v pregled našo knjigo Divjad in lovstvo, ki so jo prelistali z velikim zanimanjem. Knjigo sem namreč ob neki priložnosti podaril šoli in mislim, da je dosegla svoj namen. Na koncu obiska so vsi dobili še vsak svojo knjižico Stopinje in sledovi divjadi in urnik, na katerem je na zadnji strani napisana pripoved o Zlatorogu.

Ob odhodu so se mi vsi zahvalili za prijetno doživetje, učiteljica pa me je vprašala, ali lahko še kdaj pridejo na obisk, kar sem seveda z veseljem potrdil. Izredno sem bil zadovoljen z obiskom in zanimanjem, ki so ga otroci pokazali, ko so več kot eno uro zbrano poslušali in aktivno sodelovali pri mojem predavanju. Čeprav je bil to prvi obisk otrok na zvezi, upam, da ni bil zadnji.

Zdravko Mastnak

Priložnost za redko trofejo ali lovska zmota?

Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.

Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.

Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor

V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.

Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.

Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka

Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.

Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.

O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!

dr. Marjan Toš

Žetalski medved: inšpekcijski postopek še poteka

Zgodba z žetalskim medvedom se še zdaleč ni polegla, zdaj se pravo delo za pristojne službe šele začenja, je pojasnil Izidor Cojzer iz Območne enote zavoda za gozdove Slovenije v Mariboru, zaposlen na Odseku za gozdne živali in lovstvo.

Medved, ujet v kamero v LD Podvelka. Foto: Radivoj Cvetko

Okoliščine odstrela medveda in posledice bodo ugotavljali v okviru prekrškovnega postopka, ki ga vodi lovska inšpekcija. Kakšne ukrepe in kazen zoper uplenitelja bo izrekla, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, saj morajo temeljito osvetliti vse okoliščine dogodka. “Glede na težo medveda in določene parametre smo strokovno ocenili, da gre za štiri leta starega rjavega medveda, več bo znanega po opravljeni DNK analizi zobovja,” je po opravljenih meritvah povedal Cojzer.

Ob tem je v javnosti še vedno veliko ugibanj, ali bi uplenjeni medved v Žetalah morebiti lahko bil ta, ki se je pred dnevi potepal po Pohorju in Kozjaku. Cojzer pravi: “Domneve, da je bil uplenjeni medved opažen tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo ne potrditi ne ovreči. Verjetno bi bil na poti do mesta, kjer je bil ustreljen, viden oziroma opažen. Če medved ni v naravi pustil določenih ostankov, na primer iztrebkov ali dlake, tudi z analizo ne moremo ugotoviti, za katero žival gre; sam odtis šape je premalo. Tukajšnji lovci takšnih dogodkov nismo navajeni. Še vedno pa ostaja možnost, da v primeru, da lovci na Pohorju in Kozjaku najdejo medvedje iztrebke, s pomočjo genetike ugotovimo, ali gre za isti osebek ali ne.”

Dogajanje v zvezi z medvedom spremljajo tudi v Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož. Kot je povedal predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Srečko Felix Krope, bodo po temeljiti razpravi in po razjasnjenih vseh okoliščinah sprejeli ustrezna stališča. Na spletnih straneh ZLD Ptuj-Ormož pa so občane opozorili na obnašanje v primeru srečanja z medvedom in na obveščanje o morebitnem pojavu medveda                                                    

 Marjan Toš

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Lovci opozarjajo na bližnja srečanja z medvedom

Kot smo poročali, je bil pred dnevi opažen rjavi medved v LD Podvelka in v LD Puščava iz Lovrenca na Pohorju. Od tam je kosmatinec odšel preko Drave na Kozjak. Zašel je na območje LD Boč na Kozjaku, nato pa preko državne meje v Avstrijo na območje Lučan, je povedal strokovni tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej.

Sledi medvedove šape v LD Boč na Kozjaku (arhiv LD Boč na Kozjaku)

Medved (še) vedno na Kozjaku

Iz Avstrije, kjer so o pojavu medveda obširno poročali mnogi mediji, se je vrnil na Kozjak in na enem od krmišč za divje prašiče v LD Boč na Kozjaku povzročil manjše razdejanje, ki so ga lovci dokumentirali. Tajnik LD Boč na Kozjaku, lovski čuvaj in podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko Felix Krope je ob pojavu medveda na njihovem območju povedal, da so že izdelali strokovne smernice za spremljanje gibanja kosmatinca v njihovem lovišču. Še posebej skrbno bodo sledili njegove poti in morebitni škodi, ki jo lahko povzroči. Na tem območju je namreč veliko rejcev drobnice, čebelarjev in tudi govedorejcev.

Medved v LD Podvelka (Foto: Radivoj Cvetko)

Medved je z Boča na Kozjaku za krajši čas šel na potep še v LD Gaj nad Mariborom, a se je kmalu vrnil nazaj v lovišče LD Boč in za zdaj tam tudi ostal. Kako dolgo še, ostaja uganka, saj se medved giblje na velike razdalje, je poudaril Kunej. Dr. Krope je pripomnil, da se njihovi lovci še kako zavedajo odgovornosti in bodo v skladu z izdelanimi strokovnimi smernicami spremljali njegovo navzočnost ter javnost sproti obveščali na spletnih straneh LD Boč. Tekoče bodo o gibanju medveda na Kozjaku obveščene tudi pristojne službe Zavoda za gozdove  Slovenije in lovska inšpekcija.

Uničeno krmišče v LD Boč na Kozjaku

Medved v človeku ne vidi plena, a je lahko med srečanjem tudi zelo nevaren

Medved ima zelo dobro razvita čutila, predvsem sluh in voh, precej slabše pa vidi. V človeku ne vidi plena in ga ne zalezuje ali lovi za prehrano. Kljub temu so bližnja srečanja z medvedom lahko zelo nevarna, zato se mu je bolje izogniti. Medved se pri srečanju s človekom počuti predvsem ogroženega in se želi čimprej umakniti. Zato tako lovci kot gozdarski strokovnjaki svetujejo, da se ob morebitnem srečanju z medvedom in še zlasti z medvedko z mladiči (takšna srečanja so lahko za človeka tudi usodna) ne vedemo kot napadalec in ne prekoračimo kritične tolerančne razdalje. Izogibati se moramo sunkovitim in hitrim gibom, opozarjanje medveda na naš prihod pa je zelo priporočljivo s hrupom, sploh, če prečkamo kraje, kjer se medved pogosto zadržuje. Med sprehodi v naravi imejte pse vedno na povodcu. Psi lahko ob prostem tekanju naletijo na medveda in ga pripeljejo neposredno pred človeka.

Marjan Toš

Anketa: lov medveda in divjega prašiča

Izpolnite anketo o lovu medveda in divjega prašiča za magistrsko nalogo.

Foto: Bojan Gorenc

Sem Tim Pirc in zaključujem magistrski študij Gozdarstva na Biotehniški fakulteti. Moja zaključna naloga, ki jo pripravljam pod mentorstvom prof. Klemna Jerine ima naslov ˝Primerjava kakovosti odstrela rjavega medveda in divjega prašiča z visokih prež ob krmiščih s tehnikami lova s tal˝ in bo deloma temeljila na anketi, zato vas prosim za sodelovanje. Sicer sem tudi sam aktiven lovec v LD Tomišelj.

Anketa je anonimna.

Za Vaše sodelovanje, verodostojne odgovore in prispevek k znanju o lovstvu se vam vnaprej iskreno zahvaljujem!  

DOSTOP DO ANKETE: https://1ka.arnes.si/a/12580

Tim Pirc