Previdno pri spomladanski košnji: rešimo mladiče!

Spomladanska košnja travnikov predstavlja eno največjih nevarnosti za prostoživeče živali, predvsem za mladiče srnjadi. Ti se v prvih tednih življenja ne bežijo pred nevarnostjo, ampak se nagonsko pritajijo v visoki travi, kar je zanje ob uporabi sodobne kmetijske mehanizacije pogosto usodno.

Foto: Štefan Gorenčič

Da bi zmanjšali število izgub, lovcem in kmetovalcem priporočamo naslednje preventivne ukrepe:

  • Pregled travnika pred košnjo s šolanim psom: V zadnjih letih se kot izjemno učinkovita metoda uveljavlja uporaba dronov s termovizijskimi kamerami, ki omogočajo hiter in natančen pregled površin.
  • Pravilna smer košnje: Košnjo vedno začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu.
  • Prestavljanje mladičev: Če naletite na mladiča srnjadi, ga s pomočjo šopov pokošene trave previdno prenesite v varno zavetje v bližini. Pomembno je, da se mladiča nikoli ne dotikate z golimi rokami, saj bi vonj po človeku povzročil, da ga bo srna zavrgla.
  • Tehnični pripomočki: Uporabite svetlobna in zvočna odvračala na kmetijskih strojih. Pri košnji zadnjih pasov pa dodatno zmanjšajte hitrost, da imajo prostoživeče živali čas za umik.

Nevarnost za živino!

Če deli živalskega tkiva končajo v travni silaži, se krma v krogu približno 40 cm pokvari in postane neuporabna. Ob zaužitju takšne krme lahko domača živin resno zboli ali celo pogine.

Na Lovski zvezi Sloveniji so na voljo brezplačni plakati, ki opozarjajo na obdobje poleganja mladičev. Vabimo vas, da jih izobesite na vidnih mestih v vašem lokalnem okolju.

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.