Konec leta 2023 ste lovci pomagali zbirati genetske vzorce medvedov za namene ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji. Po zapletenih in dolgotrajnih postopkih v laboratoriju in matematičnem modeliranju, ki je sledilo laboratorijskim analizam, vam lahko z velikim veseljem predstavljamo rezultate genetskega štetja.
Foto: Štefan Vesel
Akcija zbiranja in pošiljanja vzorcev iztrebkov je bila izjemno uspešna, saj nam je vzorce iztrebkov posredovalo skoraj 1.000 sodelujočih, predvsem lovcev in gozdarjev. Skupaj smo zbrali 2.863 neinvazivnih genetskih vzorcev, v katerih smo zaznali 656 različnih medvedov (261 samcev in 395 samic).
S pomočjo metode ulova-označevanja-ponovnega ulova smo ocenili, koliko medvedov smo pri štetju izpustili in s tem prišli do ocene številčnosti konec leta 2023. Ta znaša 737 medvedov (695-797; 95 % CI). Gre za najnižjo letno (jesensko) oceno, pri kateri je že odšteta vsa evidentirana smrtnost medvedov in velja tik pred poleganjem nove generacije mladičev. Če rezultat primerjamo s prejšnjima dvema tovrstnima štetjema v letih 2007 in 2015, lahko ugotovimo, da nam je populacija v zadnjih 16 letih ves čas približno linearno naraščala. Populacija se je od zadnjega genetskega štetja tudi malo prostorsko razširila, kar je najbolj opazno na območju Zasavja. V Alpskem prostoru še vedno zaznavamo le samce.
S pomočjo zbranih genetskih vzorcev ugotavljamo, da se je v zadnjih 10 letih ustavila rast številčnosti rjavega medveda na zahodu države, saj smo v celotnem obdobju vzorčenja na severozahodni strani primorske avtoceste uspeli zaznati zgolj 45 različnih osebkov (21 samic in 24 samcev). Od teh 45 osebkov smo le 9 osebkov zaznali na obeh straneh avtoceste, kar daje slutiti, da primorska avtocesta predstavlja pomembno oviro pri prehajanju medvedov med Dinaridi in Alpami.
Na podlagi rezultatov genetskega štetja pa smo naredili še korak dlje. Prof. dr. Klemen Jerina z ljubljanske Biotehniške fakultete je izračunane genetske ocene skupaj s podatki o odvzemu medveda uporabil za napoved dinamike populacije rjavega medveda od izvedbe genetskega štetja naprej. Njegovi izračuni so pokazali, da imamo spomladi 2025 v Sloveniji 954 medvedov (880–1050; 95 % CI), pri čemer gre tukaj za največjo letno številčnost (po poleganju mladičev in pred smrtnostjo, ki se bo zgodila tekom leta).
Lahko zaključimo, da je naša populacija medvedov v zelo dobrem stanju, genetsko štetje pa nam omogoča dobro poznavanje naše medvedje populacije in dobre temelje za njeno upravljanje. Še enkrat se vam zahvaljujemo za vso vašo pomoč in podporo pri genetskem štetju!
Lovska organizacija se ne ukvarja s politiko, vendar si pridržuje pravico zavzemati in strokovno zagovarjati lastna stališča, zato si Lovska zveza Slovenije ves čas prizadeva za iskren in tvoren dialog tako z izvršno, kot tudi z zakonodajno oblastjo, pri čemer skrb za divjad in naravo postavlja pred vse druge interese.
Foto: Urša Kmetec
Zdi se nam pravično in pošteno, da smo lovci ob vsakokratni spremembi tistih zakonov, ki so temeljna pravna podlaga za naš obstoj, delovanje, pravice in obveznosti, povabljeni k predstavitvi svojih stališč in upoštevani s strani pripravljavcev zakonskih predlogov že v začetku oblikovanja zakonskih rešitev. Iz dosedanje prakse vemo, da je možnost našega vpliva na ključne določbe zakona, ko je besedilo že oblikovano in koalicijsko usklajeno ter dano v javno obravnavo, praktično nična.
Pri oblikovanju novel Zakona o gozdovih, Zakona o divjadi in lovstvu, Zakona o ohranjanju narave in Zakona o zaščiti živali Lovska zveza Slovenije ni sodelovala. Ne zato, ker ne bi hoteli, temveč zato, ker nam ta možnost preprosto ni bila dana. O zakonskih novelah smo bili obveščeni šele tedaj, ko so bile objavljene na portalu e-demokracija. Podali smo svoje pripombe in sedaj lahko le še čakamo na razvoj dogodkov. Do nas sicer prihajajo različne, nasprotujoče si informacije o zakulisnih dogajanjih in raznih kupčkanjih, pri čemer kot zveza ne želimo sodelovati.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je v časopisu Večer na javno izjavo predsednika LZS, kako je bila novela ZDLov oblikovana brez sodelovanja lovske organizacije, odzvalo s trditvijo, da je bila vsebina novele usklajena s prejšnjim vodstvom LZS. To preprosto ne drži. Prejšnje vodstvo LZS je s svojimi predlogi sicer aktivno sodelovalo pri preoblikovanju besedila novele, vendar je bil ta usklajeni predlog umaknjen iz parlamentarne procedure kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Sedaj je vlada v proceduro ponovno vložila identično izvirno besedilo novele, ki seveda ne vsebuje pripomb in predlogov prejšnjega vodstva LZS, še manj aktualnega.
V omenjenem odzivu ministrstvo poudarja, da je LZS sofinancirana iz javnih sredstev v višini 50.000,00 € (namenjenih izključno izobraževanju, založništvu in vzdrževanju lovskega informacijskega sistema). Za ta sredstva (2,50 € na lovca na leto) nas je vseh 20.000 lovcev seveda hvaležnih, vendar jih ne jemljemo kot darilo vlade, ker se z njimi ne da niti približno pokriti naših stroškov aktivnosti, ki jih izvajamo za javno dobrobit. Primerjava med stopnjo financiranja lovske in drugih nevladnih organizacij iz javnih sredstev je dovolj zgovorna.
Ministrstvo je odzivu najavilo tudi nov vir prihodkov za LZS na podlagi novele zakona. Letno naj bi organizaciji navrgel »cca. 170.000,00 €«. Novela namreč uvaja dovolilnice za lov, ki jih bomo LZS plačevali sami lovci, ko bomo kot gostje lovili v drugih lovskih družinah …
In kakšna so bila naša pričakovanja, oziroma kaj povzroča nezadovoljstvo med lovci?
V obstoječem zakonu lovska organizacija najbolj pogreša ureditev statusa zemljišč v lasti lovskih družin, na način, kot ga je ob sprejetju napovedal Zakon o skladu kmetijskih zemljišč. Ob sprejemu slednjega je zakonodajalec določil, da bo lastninjenje zemljišč v lasti nekdanjih družbenih organizacij uredil s posebnimi področnimi zakoni, med katere šteje tudi Zakon o divjadi in lovstvu, s čemer je upravičeval oster poseg v lastninske pravice, zajamčene z vpisi v Zemljiški knjigi. Ker v primeru zemljišč v lasti lovskih družin zakonodajalec ni izvedel lastninjenja po posebnem področnem zakonu, nam jih Sklad kmetijskih zemljišč podržavlja po tekočem traku. Od 411 lovskih družin jih je tako že dobra tretjina ostala brez lovskih krmnih njiv, krmišč, strelišč in parcel, na katerih stojijo lovski objekti. Pomembno je vedeti, da so v veliki večini primerov lovske družine ta zemljišča odkupile od fizičnih oseb in plačale z denarjem, zbranim od svojih članov. Po mnenju lovskih organizacij ne gre le za snedene politične obljube, temveč celo za kršitev temeljnih, z Ustavo Republike Slovenije zajamčenih lastninskih pravic.
Z gledišča lovske organizacije obstoječi zakon ne opredeljuje dovolj natančno statusa območnih zvez lovskih družin, ki v praksi opravljajo naloge, ki so nepogrešljive pri delovanju celotnega sistema. Tako imamo v zakonu primerno opredeljeno le krovno organizacijo in 411 lovskih družin-upravljavk lovišč.
V ZDLov-1 tudi ni določb, ki bi pogojevale članstvo v lovskih družinah (te so po črki zakona društva) z omejitvami in varovalkami, ki jih ni v krovnem Zakonu o društvih. Članstvo v LD, med drugim, tudi odpira državljanom pot do pridobivanja dovoljenj za nabavo in individualno uporabo orožja in streliva. Na podlagi določb Zakona o društvih lahko posamezniki, v nasprotju z jasno izraženo voljo večine članov lovske družine, po sodni poti izsilijo sprejem v članstvo, kjer potem povzročajo notranje spore in konflikte z lokalnim ali celo širšim družbenim okoljem, s čimer otežkočajo delovanje organizacije in kazijo javno podobo lovstva. Takšna zakonska rešitev morda ni problematična za druge društvene organizacije, je pa vprašljiva za organizacijo, ki izvaja javne naloge na področju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, pri čemer je bistvenega pomena kakovost njenega sodelovanja tako z lastniki zemljišč kot drugimi uporabniki prostora in organi oblasti. Skratka, pravica določenega posameznika po svobodi združevanja je postavljena nad pravice vseh drugih posameznikov, ki se prostovoljno združujejo v nevladni lovski organizaciji.
Nadalje obstoječi ZDLov-1 nalaga Lovski zvezi Slovenije obveznost skrbi za razvoj lovske kinologije, vendar ji podrobneje ne določa nalog in ji ne podeljuje tovrstnih pristojnosti. Prav tako ne ureja specifičnega pravnega statusa lovskega psa, čeprav zakon izrecno določa njegovo uporabo pri izvajanju javnih nalog lovske organizacije.
Spremembe v populacijah divjadi, posebno jelenjadi in šakala, so izpostavile še eno ključno pomanjkljivost veljavnega zakona – določbe v zvezi z obravnavo škod po divjadi. Medtem, ko je materialna odgovornost lovskih družin – upravljavk lovišč za škode povzročene po divjadi na lovnih površinah neomejena in lahko v večkratni vrednosti preseže koncesijske prihodke ter ogrozi sam obstoj lovskih družin, je država svojo odgovornost za škode na ne-lovnih površinah učinkovito omejila. Novela zakona uvaja možnost elektronske prijave škode po divjadi, kar bo zagotovo povečalo pritisk na upravljavke lovišč, saj bodo posamezni lastniki zemljišč spričo enostavnosti postopkov motivirani za večkratno prijavljanje tudi malenkostnih škod. Rok za odziv lovske družine na prijavo škode je tri dni, pooblaščeni lovci pa so večinoma redno zaposleni, zato bo težko zagotovili odzivnost v določenem roku.
Obstoječi ZDLov-1 predpisuje lovski organizaciji vrsto, način in obseg vodenja evidenc v zvezi uplenjeno divjadjo in najdenimi poginulimi živalmi ter ostalih podatkov, pomembnih za upravljanje z divjadjo. Čeprav zakon tega natančno ne določa, pa lovski organizaciji posredno nalaga tudi odgovornost za vodenje podatkov o lovcih, lovskih objektih in lovskih psih. Podatki iz lovskega informacijskega sistema Lisjak so na podlagi določb zakona državnim organom na voljo brezplačno. To pomeni, da ZDLov-1, kot temeljni zakon, po eni strani sploh ne upošteva materialnih stroškov, ki jih trpi lovska organizacija z vzdrževanjem informacijskega sistema, niti ne vrednoti opravljenega dela lovcev pri izvajanju z zakonom predpisanih nalog zbiranja in obdelave podatkov. Po drugi strani pa Lovska inšpekcija, ki je državni organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na podlagi ZDLov-1 nadzoruje ažurnost vodenja evidenc in v primeru kršitev lovsko organizacijo finančno sankcionira.
Podobno pomanjkljivo je v ZDLov-1 opredeljena lovsko-čuvajska služba. Ne glede na prostovoljno obliko združevanja članov v lovsko organizacijo, lovski čuvaji opravljajo službo pod podobno zahtevnimi pogoji, kot če bi imeli status državnih uslužbencev, vendar to počnejo brez vsakega nadomestila in pod grožnjo finančnih in disciplinskih sankcij za storjene strokovne napake ali neizpolnjevanje obveznosti. Posledično je interesa za opravljanje lovsko-čuvajske službe med mlajšimi lovci čedalje manj, o čemer priča visoka povprečna starost čuvajev, starejši pa so težko kos predpisanim nalogam.
Na temo šakala in drastičnega zmanjševanja števila srnjadi v posameznih delih države smo imeli na Dnevih lovstva v Celju 14. 3. 2025 posvet, na katerem so sodelovali lovci, znanstveniki, predstavniki kmetov, predstavniki Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo. Soočali smo mnenja o vplivu šakala na stalež srnjadi. Lovci ugotavljamo, da večje število šakalov sovpada z manjšo številčnostjo srnjadi. Znanstveniki so opozorili na negativen vpliv povozov (prometnih nesreč), klimatskih sprememb, bolezni in nepravilne strukture odstrela po spolu in starosti srnjadi na zmanjšanje plodnosti in posledično števila mladičev. Izpostavljen je bil tudi vpliv košnje – na Ljubljanskem barju je bila izvedena raziskava z označevanjem srnjih mladičev, od katerih je sedem od osmih označenih končalo v balah sena. Silaža, okužena s kadavri pokošenih srnjih mladičev ni le neužitna, temveč tudi zelo nevarna za pašno živino. Lovci smo predlagali nabavo brezpilotnih letalnikov – dronov s termalnimi kamerami, s katerimi bi tik pred košnjo pregledali travnike in najdene mladiče varno prestavili izven področja košnje. Predstavnik Zavoda za gozdove je zatrdil, da neizpolnjevanje planiranih kvot odstrela srnjadi ne bo imelo pravnih posledic. Veljavna zakonodaja namreč nalaga lovskim družinam-upravljavkam lovišč plačilo materialne škode v prometnih nesrečah z udeležbo divjadi, če plan odstrela ni bil izpolnjen. Prav tako Zavod za gozdove, ki ima dejansko roko nad planiranjem, čeprav ga formalno izvajajo Območne zveze upravljavk lovišč, ne nasprotuje preseganju planov odstrela šakala. Kmetje opozarjajo na problem izplačevanja odškodnin za škode po divjadi, saj se zavedajo, da spričo aktualnega trenda lovske družine kmalu ne bodo več finančno sposobne poravnavati obveznosti do upravičencev. Država dejansko ima v rokah škarje in platno, vendar ne kaže zanimanja za ustanovitev sklada za poplačilo škod po divjadi, v katerega bi vplačevali tako lovci kot pristojno ministrstvo.
Šakal je posebna zgodba, ker je prehranski generalist in oportunist. Uživa hrano rastlinskega in živalskega izvora, slednjo kot mrhovino ali živi plen. Za naravnega nasprotnika ima le volka, je zelo ekspanziven. Lovi v skupinah, večinoma ponoči. Izkušnje balkanskih držav, Madžarske in Italije z omejevanjem ekspanzije šakala so slabe, saj praktično nikomur ni uspelo najti način za učinkovito omejevanje staleža. Ne glede na to, ali je šakal glavni krivec za izginjanje srnjadi, se nam ob rasti njegove populacije obeta pritisk na domače živali, predvsem na pašno živino. Ne gre za vprašanje ali, temveč kdaj se bodo začele vrstiti škode in odškodninski zahtevki, ki bi jih država rada prenesla na lovske družine-upravljavke lovišč.
Pojav pogostejšega približevanja divjadi urbanim območjem nima le enega vzroka. Naravovarstveniki iščejo vzroke v klimatskih spremembah in posegih v prostor. Delno imajo prav, saj se naravni habitati zaradi človekovih posegov dejansko krčijo. Žal pa ne zmorejo razumeti, da ima vsak habitat svojo »prehransko kapaciteto« in da pretirana zaščita ene vrste živali omejuje možnosti za preživetje drugih vrst. Absolutna zaščita ujed je povzročila izginjanje male divjadi – travniških ptic in zajcev, zaščita medveda pa približevanje medvedjih mater z mladiči k naseljem, kot alternativnim nahajališčem hrane in varnim prostorom, v katerega odrasli medvedje praviloma ne zahajajo. Medvedji samci mladiče drugih medvedov bodisi odženejo od mater, bodisi pobijejo, da bi se te čimprej zopet parile. Naravni zakoni ne poznajo ne milosti, ne olajševalnih okoliščin. Človek s projekcijo svojih človeških emocij na odnose med divjimi živalmi naredi veliko več škode, kot koristi.
Javno »zagovorništvo« posameznih vrst živali ruši že tako krhka ravnotežja. Lovci si prizadevamo za celovito obravnavo in razumevanje zakonitosti soobstajanja vseh vrst živali, tako lovnih, kot nelovnih. Nikakor ne želimo trditi, da imamo vedno prav, je pa dejstvo, da smo izmed vse nevladnih organizacij najdlje in najbolj intenzivno vpeti v ohranjanje naravnega ravnotežja. Ne nazadnje smo ravno lovci na področju današnje Slovenije ponovno naselili jelenjad, ki je bila nekoč iztrebljena. V osemdesetih letih smo mimo zakona ustavili lov na medveda ter omogočili obstoj in razvoj vrste. Ponovno smo naselili tudi nekoč iztrebljenega risa. Prizadevamo si za ponovno naselitev alpskega kozoroga. Nimamo potrebe, da bi nam pripenjali medalje za pretekle zasluge. Radi bi le, da se upoštevajo naša strokovna mnenja in se nam ne lepijo etikete morilcev in »trofejašev«, predvsem ne s strani tistih, ki so za javno zagovorništvo obilno financirani iz javnih sredstev, medtem ko lovci edini fizično opravljamo z zakonom predpisana, tudi nevarna dela v naravi za 2,50 € na lovca na leto.
Zakonske določbe, kakršne koli že bodo, bomo lovci dosledno spoštovali. O tem, ali gre za izključujoč odnos politike in postavljanje lovcev in kmetov pred izvršena dejstva, si lahko vsak ustvari svoje lastno mnenje. Slovensko lovstvo je od ustanovitve leta 1907 preživelo »politike« kar treh različnih družbeno-ekonomskih ureditev, nekaj držav in še več vlad. Tudi tole bo preživelo, skupaj s kmetijstvom in divjadjo. Vprašanje je le v kakšnem stanju?
Državna vzrejna komisija (DVK) Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 19. 4. 2025, s pričetkom ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.
Foto: arhiv DVK za goniče
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje obvešča o spremembi datuma strelske tekme.
Foto: Matija Janc
Izbirna strelska tekma za evropsko prvenstvo (EP) kombinacija se iz nedelje, 11. maja 2025 prestavi na nedeljo, 4. maja 2025, z začetkom ob 9. uri. Tekma bo potekala na strelišču Pragersko. Vzrok spremembe termina je mednarodna tekma na Hrvaškem, ki bo na sporedu 10. maja 2025. Zainteresirani strelci se lahko prijavite do 5. aprila na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Koledar strelskih tekmovanj v letu 2025 je na voljo TUKAJ.
Na 3. Dnevih lovstva, ki so potekali od 14. do 16. marca na Celjskem sejmu, se je predstavila tudi Lovska zveza Slovenije. Izpeljali smo aktualno okroglo mizo o izginjanju srnjadi iz naših gozdov. Pestro dogajanje na sejmu pa sta začinila 51. Srečanje lovskih pevskih zborov ter 18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja.
Foto: Andrej Miklavčič
Na temo šakala in drastičnega zmanjševanja števila srnjadi v posameznih delih države smo prvi dan sejma pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali lovci, znanstveniki, predstavniki kmetov, predstavniki Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Soočili smo mnenja o vplivu šakala na populacijo srnjadi in se seznanili še s številnimi drugimi dejavniki vpliva.
Foto: Urša Kmetec
Polega našega razstavnega prostora smo na letošnjem sejmu prvič postavili poseben otroški kotiček, ki ga je še posebej prvi dan sejma, v petek organizirano obiskalo večje število otrok iz okoliških vrtcev in šol. Poleg našega ambasadorja sejma Tilna Hvale sta delo lovca in raziskovanje, ki ga izvajamo lovci, ki sodelujemo pri znanstvenih projektih, predstavila Tjaša Žgur in Jernej Žgur. Otrokom sta pokazala zanimive materiale: makete iztrebkov velikih zveri, telemetrične ovratnice, 3D printe lobanj zveri, sete za genetsko vzorčenje, foto pasti ter odtise stopinj živali in pesek za odtise, slednji je otroke še posebej navdušil. Razdelili smo jim tudi veliko zanimivega gradiva, da bodo lažje spoznavali divjad in zveri, prisotne v Sloveniji. Največ zanimanja pa je tudi tokrat požela naša knjižica Stopinje in sledovi divjadi živali v naravi.
Foto: Andrej Miklavčič in Sara Ivačić
Na našem razstavnem prostoru smo se predstavili tudi z razširjenim naborom izdelkov z znakom SLD za vse okuse: termo stekleničko, čutarico, lončkom s karabinom, obeski za ključe, rokovnikom, etuijem za orožni list, dežnikom, predpasnikom, kapo, PVC nahrbtnikom, bombažno vrečo, igro Spomin, kartami Črni Peter, igro Ravnovesje v naravi … ter z najbolje prodajanimi knjigami iz Zlatorogove in Strokovne knjižnice.
Dobro obiskano je bilo naše strelišče, kjer so se obiskovalci pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Na strelišču so vse tri dni sejma, od jutra do večera, izkušenim in manj izkušenim strelcem pridno pomagali člani Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje.
Foto: Urša Kmetec
Na lastnem razstavnem prostoru se je predstavil Zeleni sklad, lovska dobrodelna organizacija, ki deluje pod okriljem Lovske zveze Slovenije. Člani komisije Zelenega sklada so uspešno izvedli prvo dobrodelno akcijo na sejmu. S prispevki in licitacijo so zbrali kar 2.716 evrov, ki bodo namenjeni solidarnostni pomoči lovcem. Hvala vsem, ki ste prispevali, in hvala tudi sponzorjem za prispevane nagrade. Vaša podpora in solidarnost dokazujeta, da skupaj lahko naredimo veliko dobrega.
Foto: Urša Kmetec
V soboto smo na sejmu opravili neformalne pogovore s potencialnimi novimi dopisniki Lovske zveze Slovenije. Vse, ki jih veseli poročati o lovskih dogodkih, ki radi fotografirajo, snemajo ali pišejo reportaže, se vedno lahko dogovorijo z uredništvom revije Lovec ali nam pošljejo kratke prispevke, fotografije in videoposnetke za našo spletno stran in družbena omrežja.
Foto: Erika Škrlep
Uspešno se je predstavila tudi slovenska lovska kinologija v organizaciji Komisije za lovsko kinologijo LZS. Sodelovali so vsi klubi s področja lovske kinologije, predstavili so pasme psov, med njimi tudi Koroškega žigca.
Foto: arhiv Komisije za lovsko kinologijo
Že 51-tič smo pripravili Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov, ki so ga udeleženci letos še posebej pohvalili. 300-tim pevcem in rogistom se je prvič pridružila tudi mala lovska godba. Zadnji dan sejma so se na 18. Državnem prvenstvu pomerili še oponašalci jelenjega rukanja iz Slovenije in v tekmovanju z mednarodno udeležbo tudi predstavniki iz Vojvodine ter tako simbolično zaključili letošnje pestro sejemsko dogajanje.
Foto: Erika Šrklep in Andrej Miklavčič
Zaključena je nagradna igra Lovske zveze Slovenije. Izžrebali smo tiste lovce in lovke, ki so se oglasili na našem razstavnem prostoru in oddali listke za srečelov. Hvala vsem, ki ste se odločili sodelovati v naši brezplačni nagradni igri oziroma srečelovu, s katero smo prvič ‘šteli promet’ na našem razstavnem prostoru. Čestitke tudi vsem desetim izžrebanim, ki so že prejeli lepe nagrade.
nagrada: strelni daljnogled Geco Gold – nagrajenec Jože Lunder
nagrada: mesarica – nagrajenec Bojan Breitenberger
Peltor ProTac Shooter glušniki – nagrajenec Anton Weiss
nagrada: kapa s šiltom SLD – nagrajenka Maja Brunskole
nagrada: termo bidon SLD – nagrajenec Lovro Namestnik
Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja je potekalo 16. marca v okviru Dnevov lovstva v Celju. Pred polno dvorano Celjskega sejma se je predstavilo kar šestnajst tekmovalcev, saj je tokratno prvenstvo potekalo z mednarodno udeležbo.
Foto: Erika Škrlep
Na 18. Državnem prvenstvu se je pomerilo osem tekmovalcev ter en tekmovalec, ki ni lovec in je sodeloval izven konkurence. Šlo je za mladega novinarja in voditelja na Radiu1, Dina Kapetanovića, ki se je lahko od blizu prepričal, da je oponašanje jelenjega rukanja posebna veščina, spretnost in umetnost, kakršno premorejo le redki in najboljši. In, ki zahteva od oponašalcev redne in predane treninge. Občinstvu se je predstavilo še sedem tekmovalcev iz Republike Srbije – Vojvodine, ki tudi v tekmovanju z mednarodno udeležbo niso mogli poseči po najvišjih mestih.
Tekmovalci so se pomerili v treh disciplinah: mladi jelen, ki išče košute; glavni jelen s tropom košut in oglašanje dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku rukanja. Ocenjevalo jih je šest članov sodniškega zbora, ki ga je vodil Ernest Kerčmar. Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom štiričlanskega vodstva, na čelu z mag. Janijem Šalamonom, predsednikom Komisije za lovsko kulturo LZS. Za popestritev prvenstva, ki je pritegnilo veliko zanimanja, so poskrbeli Rogisti Lovske zveze Maribor.
Vzdušje je bilo napeto do konca, razlike med najboljšimi tremi na državnem prvenstvu pa dokaj majhne. Sodniki so razsodili, da si mesto prvaka zasluži Marko Mavri (LD Podbrdo) z doseženimi 67 točkami. Drugo mesto je osvojil Tadej Klemenšek (LD Solčava) s 64 točkami. Tretji je bil Nejc Kos (LD Borovnica) s 63 točkami.
Rezultati državnega prvenstva:
Marko Mavri – 67 točk, LD Podbrdo
Tadej Klemenšek – 64 točk, LD Solčava
Nejc Kos – 63 točk, LD Borovnica
Tomaž Miklič – 61 točk, LD Plešivica – Žužemberk
Franz Hirm – 55 točk, DOLK Črna na Koroškem
Simon Ferlinc – 54 točk, LD Puščava
Damijan Zdovc – 54 točk, DOLK Črna na Koroškem
Gregor Lavrin – 41 točk, LD Dobovec
Rezultati skupno z mednarodno udeležbo:
Marko Mavri – 67 točk, LD Podbrdo
Tadej Klemenšek – 64 točk, LD Solčava
Nejc Kos – 63 točk, LD Borovnica
Tomaž Miklič – 61 točk, LD Plešivica – Žužemberk
Franz Hirm – 55 točk, DOLK Črna na Koroškem
Bojan Vasiljević – 55 točk, Šumsko gazdinstvo Sremska Mitrovica
Na prazniku lovske kulture – 51. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 15. marca v Celju, je zapelo in zaigralo skoraj 300 pevcev in rogistov.
Foto: Urša Kmetec
Letošnja prireditev je prvič potekala v okviru 3. Dnevov lovstva na Celjskem sejmu, zato je bilo logistično usklajevanje še posebej zahtevno. Srečanje je potekalo v soorganizaciji Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Celje in Komisije za lovsko kulturo LZS. Največ zaslug za odlično izpeljano prireditev, ki je pritegnila številne ljubitelje lepe slovenske glasbe, ima predsednik Komisije za lovsko kulturo mag. Jani Šalamon.
Zbrane je pozdravil predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.»Ponosen sem, da stojim pred tako imenitnim zborom, pred tistimi, ki jim ni žal svojega časa, energije, znanja in sposobnosti družiti in združevati v mogočen glas- v glas slovenstva, tradicije, lovstva in ljubezni do narave,« je nagovoril nastopajoče in nadaljeval: »Dr. Ivan Lorenčič je zapisal, da smo slovenski lovci in je prvič v zgodovini v organizacijo vpeljal slovenski jezik, slovenske šege in običaje. Postali smo del slovenske kulture, postali smo eden izmed temeljnih kamnov slovenske kulture takrat, ko so drugi molčali, smo se slovenski lovci združevali in ohranjali slovenstvo. Odzvali smo se tudi klicu domovine, kadar smo živeli pod tujo oblastjo. Lovci smo se vojskovali tudi za Republiko Slovenijo. Oblasti so se menjale, narodu in domovini smo ostali zvesti. Zvesti v svojih dejanjih, razmišljanjih in zvesti tudi v besedi in kulturi.«
Šalamon je poskrbel za presenečenje in popestritev letošnjega 51. Srečanja – prvič, zagotovo pa ne zadnjič, se je na srečanju predstavila mala lovska godba, ki ji je tudi dirigiral. »S ponosom lahko zremo na izpeljani dogodek in na naše ambasadorje kulture slovenskega lovstva, ki vztrajajo in namenjajo svoj prosti čas skrbi za ohranjanje slovenske lovske kulture,« je povedal Šalamon.
Z lovskimi pesmimi in skladbami, med katerimi seveda niso umanjkale stalnice, kot so »Mi smo lovci«, »Lovska (Halo)«, V gozdu«, »Veselo na lov«, »Koračnica lovcev« in »Triglav« se je predstavilo 30 skupin – poleg slovenskih tudi Zbor rogistov Lovske zveze Hrvaške in Rogisti kanalske doline. Z recitacijo lovske pesmi sta se predstavili članici Društva slovenskih lovk Tjaša Žgur in Antonietta Gasser. Tadej Klemenšek pa je za pokušino pred državnim prvenstvom gledalcem predstavil veščino oponašanja jelenjega rukanja. Praznik slovenske lovske kulture se je zaključil s prijetnim druženjem.
Urša Kmetec
Celoten posnetek srečanja si boste lahko ogledali v eni izmed naslednjih oddaj Dober pogled.
Z recitacijo sta se predstavili tudi članici Društva slovenskih lovk Tjaša Žgur (na fotografiji) in Antonieta Gasser. Foto: Urša Kmetec
Komisija za lovsko kinologijo LZS je pripravila razpise za sofinanciranje lovsko kinoloških prireditev v letu 2025.
Foto: arhiv KLK
V sofinanciranje so vključene lovsko-kinološke prireditve mednarodnega ter državnega ranga, vzrejni pregledi ter udeležba posameznikov – vodnikov lovskih psov – na tekmovanjih mednarodnega ranga. S tem bo komisija pridobila vnaprejšnji vpogled v količino sredstev, ki jih bo tekom leta namenila za sofinanciranje lovsko kinoloških prireditev, kar pa bo omogočilo bolj pregledno in učinkovitejše upravljanje z razpoložljivimi sredstvi. Posamezne lovsko kinološke organizacije se lahko na posamezen razpis prijavijo z več prireditvami.
Na temo šakala in drastičnega zmanjševanja števila srnjadi v posameznih delih države smo 14. marca, na Dnevih lovstva v Celju pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali lovci, znanstveniki, predstavniki kmetov, predstavniki Zavoda za gozdove in Ministrstva za kmetijstvo. Soočili smo mnenja o vplivu šakala na stalež srnjadi.
Foto: Urša Kmetec
Lovci ugotavljamo, da večje število šakalov sovpada z manjšo številčnostjo srnjadi. Znanstveniki so opozorili na negativen vpliv klimatskih sprememb, bolezni in nepravilne strukture odstrela po spolu in starosti srnjadi na zmanjšanje plodnosti in posledično števila mladičev. Prav tako je potrebno upoštevati, da je na naših cestah vsako leto povoženih okoli 4.000 osebkov srnjadi. Izpostavljen je bil tudi vpliv košnje – na Ljubljanskem barju je bila izvedena raziskava z označevanjem srnjih mladičev, od katerih je kar sedem od osmih označenih mladičev končalo v balah sena. Silaža, okužena s kadavri pokošenih srnjih mladičev ni le neužitna, temveč tudi zelo nevarna za pašno živino. Lovci smo predlagali nabavo brezpilotnih letalnikov – dronov s termalnimi kamerami, s katerimi bi tik pred košnjo pregledali travnike in najdene mladiče varno prestavili izven področja košnje.
Predstavnik Zavoda za gozdove je zatrdil, da neizpolnjevanje načrtovanih kvot odstrela srnjadi ne bo imelo pravnih posledic. Veljavna zakonodaja namreč nalaga lovskim družinam – upravljavkam lovišč plačilo materialne škode v prometnih nesrečah z udeležbo divjadi, če plan odstrela ni bil izpolnjen. Prav tako Zavod za gozdove, ki ima dejansko roko nad načrtovanjem, čeprav ga formalno izvajajo območne zveze upravljavk lovišč, ne nasprotuje preseganju načrtov odstrela šakala.
Kmetje opozarjajo na problem izplačevanja odškodnin za škode po divjadi, saj se zavedajo, da spričo aktualnega trenda lovske družine kmalu ne bodo več finančno sposobne poravnavati obveznosti do upravičencev. Država dejansko ima v rokah škarje in platno, vendar ne kaže zanimanja za ustanovitev sklada za poplačilo škod po divjadi, v katerega bi vplačevali tako lovci kot pristojno ministrstvo.
Podrobneje o okrogli mizi v prihodnji številki Lovca.
Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete UL je v 30 letih svojega dela seciral 750 kosov srnjadi – to je na 30 letni ravni zgolj 0,1 srne na lovsko družino. »Želim si, da bi vsaka lovska družina vsako leto poslala eno (!) truplo srnjadi. Apeliram na lovce, da v primeru, ko najdete truplo srne, pokličete Veterinarsko higiensko službo (VHS) in sporočite, da želite izvedeti, kaj je vzrok pogina. Lovska družina dobi po pregledu tudi poročilo o vzroku pogina. Če VHS tega ne sporočite, gre truplo v uničenje,« poudarja dr. Vengušt
Največ, to je 43 % pregledanih kosov srnjadi je poginilo zaradi zajedavcev (lani smo v Sloveniji dobili tri nove, eden od njih je zoonoza, ki škoduje tudi ljudem), za 15 % poginov so odgovorne bakterije (v Sloveniji so prisotne številne bakterije, ki so včasih veljale za eksotiko, na primer gnojne bakterije). V zadnjih 15 letih pa pri srnjadi ugotavljajo tudi veliko novotvorb – rakotvornih obolenj, ki so posledice onesnaženega okolja, saj je srna tudi bioindikator okolja.
Foto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Urša KmetecFoto: Leon Merjasec
Lep kinološko obarvan sejemski vikend je za nami in želeli bi se zahvaliti vsem in vsakemu posebej, da ste prispevali svoj košček k skupnemu mozaiku predstavitve slovenske lovske kinologije!
Foto: arhiv Komisije za lovsko kulturo
Na Dnevih lovstva na Celjskem sejmu je 15. marca potekala tudi predstavitev slovenske lovske kinologije, na kateri so sodelovali:
Slovenski klub za retrieverje
Klub za delo prinašalcev
Klub ljubiteljev psov jamarjev
Slovenski klub za španjele
Društvo ljubiteljev ptičarjev
Klub hanoverskih in bavarskih barvarjev Slovenije
predstavitev pasme Koroški žigec
Upamo, da bomo imeli v bodoče priložnost nadaljevati s sodelovanjem in vse skupaj še nagraditi.
Med 14. in 16. marcem 2025 je v Celju potekal sejem 3. Dnevi lovstva, na katerem so sodelavci Zavoda za turizem Pivka uspešno predstavljali razstavišča, programe za pedagoške skupine in druge organizirane skupine.
Foto: Zavod za turizem Pivka
V petek, 14. marca, smo svoje aktivnosti predstavljali v otroškem kotičku Lovske zveze Slovenije, kjer je vsebine Zavoda obiskovalcem podrobneje predstavil vodnik in izkušen lovec Jernej Žgur.Sobota, 15. marca, je bila prav posebna, saj smo se pridružili Lovski družini (LD) Gradišče Košana, ki je sodelovala v tekmovanju kuhanja divjačinskega golaža in osvojila odlično 2. mesto. Ekipo so sestavljali predstavniki podmladka LD: Vito Železnik, Manca Šonc, Urban Medved, Žan Volk in Jan Dekleva; ob podpori izkušenih članov Aleksandra Dekleve, Igorja Urha, Gregorja Železnika, Danila Belčiča, Alberta Lagoja, Andreja Mekine (glavnega kuharja in gospodarja) ter Boštjana Kaluže (predsednika LD).
Ena izmed pomembnih nalog Centra o velikih zvereh, s katerim upravlja Zavod za turizem Pivka, je povezovanje z deležniki, ki sodelujejo pri upravljanju velikih zveri. Mednje sodijo tudi lovske družine, katerih člani prostovoljno izvajajo številne aktivnosti, vezane na upravljanje populacij velikih zveri. Zavod je v preteklih letih preko različnih projektov in študijskih pobud vzpostavil močne povezave z lokalnimi lovskimi družinami, s katerimi sodelujemo pri izvedbi različnih dogodkov in izobraževalnih aktivnosti.
Z veseljem smo sprejeli povabilo Lovske zveze Slovenije in LD Gradišče Košana ter se jim pridružili pri predstavitvah na sejmu. Ponosni smo, da smo lahko del tega pomembnega dogodka, ki med drugim krepi sodelovanje in ozavešča javnost o pomenu trajnostnega upravljanja narave in divjadi.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da v petek, 14. marca, ne bo poslovala zaradi udeležbe na Dnevih lovstva v Celju. Vabljeni, da nas obiščete na na našem razstavnem prostoru v dvorani D.
Lovska zveza Slovenije objavlja prosto delovno mesto poslovnega sekretarja / poslovne sekretarke s polnim delovnim časom.
Foto: Pixabay
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati in kandidatke pošljejo najkasneje do srede, 12. marca 2025 na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Izvršni odbor Območnega združenja upravljavcev lovišč Zahodno visoko kraškega lovskoupravljavskega območja (LUO) vas vljudno vabi na slovesno otvoritev razstave trofej uplenjene divjadi v letu 2023 in 2024, ki izpolnjujejo kriterije za medalje po CIC točkah.
Otvoritev razstave bo v soboto. 8. marca ob 10. uri, v razstavni dvorani pri Zagodu v Idriji. Nagovore bodo imeli predstavnik Lovske zveze Slovenije, vodja odseka Zavoda za gozdove Slovenije in predsednik IO OZUL ZVK Marjan Brus.
Razstava bo odprta: v soboto, 8. 3. in nedeljo 9. 3., od 10. do 17. ure, v ponedeljek, 10. 3., od 12. do 18. ure, in v torek, 11, 3., od 12. do 16. ure. V torek se bo začelo vračati trofeje od 16. ure dalje.
Na Dnevih lovstva, ki bodo med 14. in 16. marcem na Celjskem sejmu se bo s pestrim naborom dejavnosti predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. Obiščite naš razstavni prostor v dvorani D!
Foto: arhiv LZS
Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pomerili se boste lahko v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Povsem varno, a realistično doživetje, primerno za vsakogar. Na našem razstavnem prostoru boste lahko kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in nove artikle iz programa LZS.
Obiščite tudi stojnico Zelenega sklada LZS, ki je namenjen zagotavljanju solidarnostne pomoči lovkam in lovcem v izrednih življenjskih razmerah. Za vas pripravljamo tudi bogat srečelov z dobrodelno noto.
V sodelovanju s Celjskim sejmom pripravljamo pestro dogajanje za najmlajše obiskovalce v otroškem kotičku, kjer jih bo pričakal animator in jim predstavil delo lovca, različne vrste divjadi in zveri, njihove sledi in zanimivosti iz narave. Še posebej pestro bo v otroškem kotičku v petek, ko pričakujemo večji obisk vrtčevskih in šolskih skupin.
PETEK, 14. 3.Okrogla miza o upadanju števila srnjadi
Pri izvajanju lovskih aktivnosti v Sloveniji opažamo upad števila srnjadi; na posameznih področjih je stanje že kritično. Lovska organizacija je predvsem naravovarstvena organizacija, zato se trudimo storiti vse, kar je v moči lovcev za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z okroglo mizo želimo opozoriti na problem in spodbuditi vse odgovorne k akciji za zaustavitev negativnih trendov staleža srnjadi. Vabimo vas, da se udeležite okrogle mize “Upadanje staleža srnjadi – vzroki in rešitve”, ki bo potekala med 12. in 14. uro, v dvorani C1.
SOBOTA, 15. 3.: Dan slovenske lovske kultureinslovenske lovske kinologije
V soboto praznujemo dan slovenske lovske kulture in ob 15. uri v Modri dvorani Kongresnega centra pripravljamo že 51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov. Pridružite se 300-tim pevcem in rogistom iz 29 skupin, ki bodo zapeli in zaigrali najlepše lovske pesmi in skladbe.
Radi pišete, fotografirate in snemate? Potem se nam pridružite ob 11. uri na našem razstavnem prostoru na informativnem srečanju “Širimo mrežo dopisnikov LZS”.
Z lastnim razstavnim prostorom v dvorani D se predstavlja tudi slovenska lovska kinologija. Na sejmu bodo sodelovali vsi klubi s področja lovske kinologije, ki bodo predstavili svoje delovanje, pasme psov in prikazali delo s psi. Predstavljena bo tudi pasma Koroški žigec, ki je v procesu priznavanja. Tako pestrega dogajanja s področja lovske kinologije na tem sejmu še ni bilo!
V okviru sejma bodo poskrbeli tudi za gurmanske užitke – potekalo bo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.
NEDELJA, 16. 3.: Oponašanje jelenjega rukanja
V Mali dvorani Kongresnega centra se ob 14:30 prične že 18. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju z mednarodno udeležbo. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Organiziranost lovstva v Sloveniji in Prekmurju zasledimo v prvi polovici prejšnjega stoletja, s tem pa tudi lovsko kulturo, šege in običaje. Spremljevalka lovske dejavnost je tudi lovska pesem in pred 40. leti v tam namenom ustanovljeno Pevsko društvo prekmurskih lovcev, ki ohranja in neguje slovensko lovsko pesem in predstavlja prekmurske lovce širom naše države in onstran naših meja.
Foto: ZLD Prekmurje
Zbor je bil ustanovljen leta 1985 na pobudo Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje in pod njenim okriljem deluje še danes. Zbor se vsako leto se udeležuje revije lovskih pevskih zborov in rogistov, nastopa na lovskih in ostalih prireditvah in pogrebnih svečanostih. Njihovo poslanstvo je poleg ohranjanja lovske tradicije tudi ohranjanje slovenske pesmi in besede, saj dobro sodelujejo z zamejskimi Slovenci v Italiji, zadnje čase pa gojijo pristne odnose s Slovenci na Madžarskem. Da je dosedanje delovanje Pevskega društva prekmurskih lovcev zelo bogato in uspešno, dokazujejo raznovrstna priznanja in plakete, ki so jih prejeli v letih delovanja doma in v tujini.
40. obletnico delovanja je zbor proslavil v petek, 28. februarja v Spominskem domu Štefana Küzmiča v Puconcih. Na prireditvi so sodelovali tudi KUD Prekmurski rogisti ter Slovenski pevski zbor Gornji Senik iz Porabja na Madžarskem. Pevska zbora sta predstavila več pesmi, rogisti več skladb. Slavnostni prireditvi je prisostvovalo več gostov, tako iz Slovenije kakor tudi iz tujine.
Foto: ZLD Prekmurje
Pozdravne nagovore sta imela predsednik ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš ter predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Ob zaključku so bile zboru in posameznim pevcem podeljene plakete in priznanja. Plakete za lovsko kulturo sta podeljevala oba predsednika ter predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon. Posebne pozornosti je bil deležen Aleksander Beer, ki se je pri častitljivi starosti udeležil proslave; kajti ravno na njegovo pobudo je bil zbor ustanovljen.
Čestitke zboru ob jubileju in iskrena hvala za prispevek pri ohranjanju in negovanju lovske kulture z željo, da se uspešno delovanje tudi nadaljuje v prihodnje.
Si razmišljal/-a, da bi te veselilo poročati o lovskih dogodkih? Pošiljati naravoslovne fotografije? Napisati kakšno zanimivo reportažo? Morda imaš poleg lovskega znanja še znanje, ki se prepleta z lovstvom, in bi bilo zanimivo za lovce?
Potem te vabimo na neobvezujoče informativno srečanje z morebitnimi novimi dopisniki. Prijave zbiramo do vključno srede, 12. marca. Piši nam na pr@lovska-zveza.si.
Dobimo se na Dnevih lovstva na Celjskem sejmu. Poišči nas na razstavnem prostoru LZS, v dvorani D, v soboto, 15. marca, ob 11. uri. Veselimo se srečanja s teboj!
Zavod za turizem Pivka in Lovska družina Pivka v petek, 28. februarja, med 9. 12. uro, organizirata brezplačno počitniško aktivnost za otroke – zimsko počitniško delavnico “Do jezera in nazaj: po sledi za divjadjo”. Vabljeni!
Kaj lovci počnemo v lovišču? Kaj nosimo s seboj v lovskem nahrbtniku? Kako prepoznati sledi in znake prisotnosti divjadi v okolju? Kaj sploh je divjad? Vse to in še več bomo skupaj odkrivali na poti Do jezera in nazaj po sledi za divjadjo.
Otroci naj bodo primerno obuti za raziskovanje na prostem in toplo oblečeni v primeru, da nas preseneti burja. S seboj naj imajo podlogo za sedenje, pijačo in manjši prigrizek/malico (nekaj kar lahko po “lovsko” delijo tudi z ostalimi otroki). In če bo dež? Mi gremo vseeno primerno oblečeni raziskovat, greš z nami tudi ti? Kaj pa, če bo sneg? 👉 Bo pa še bolj zabavno!
V telovadnici Osnovne šole Ribnica na Pohorju je bila zadnjo februarsko nedeljo na ogled lovska razstava, ki jo je zgledno pripravila Lovska družina (LD) Janžev Vrh.
Šolarji iz Ribnice na Pohorju so navdušili lovsko množico. Foto: Erika Škrlep
Na njej so se z izvirno urejenimi ekološkimi nišami posameznih vrst divjadi v njihovem naravnem okolju in s trofejami uplenjene divjadi v letu 2024 predstavile LD iz Radeljskega lovsko-gojitvenega bazena (LGB), ki ga sestavljajo LD Kapla, Podvelka, Radlje, Remšnik in Janžev Vrh.
Na slovesni otvoritvi razstave se je zbralo izjemno veliko število lovcev iz tega dela Pohorja in Kozjaka, njihovi gostje iz drugih LD Lovske zveze (LZ) Maribor in množica domačinov. Vse zbrane je nagovoril in pozdravil starešina LD Janžev Vrh Borut Mithans, sicer tudi podpredsednik LZ Maribor. Strokovni pregled upravljanja z divjadjo v letu 2024 je predstavil predsednik LGB Radlje Izidor Cojzer. Med drugim je poudaril, da obsegajo lovišča petih lovskih družin dobrih 17.800 hektarjev površin, od katerih jih je 95 % lovnih.
Lovski kvartet iz Kaple in Dobrave v Ribnici. Foto: Majda TošBorut Mithans, dr. Marjan Toš in Marko Richter Zeleni v Ribnici. Foto:Majda TošFoto: Marjan in Majda Toš
V revirjih je najštevilčnejša divjad srnjad, poleg nje pa imajo še jelenjad, gamse in divje prašiče. Od male divjadi je najštevilčnejša lisica. Ko je govoril o škodah po divjadi je omenil jelenjad in divje prašiče. Slednje intenzivno lovijo tudi zaradi izvajanja ukrepov za zatiranje afriške prašičje kuge. Opozoril je še na prostovoljno delo lovcev v loviščih, ki so lani v njihovem LGB opravili dvanajst tisoč prostovoljnih delovnih ur ali 40 delovnih ur na enega lovca. Odvzem divjadi iz lovišč je bil bolj ali manj realiziran pri vseh vrstah. Največji je bil odvzem srnjadi, skupaj 1.042 osebkov, 170 glav jelenjadi, 86 gamsov in 103 divji prašiči. Lovci so uplenili tudi 278 lisic.
V imenu Lovske zveze Slovenije in LZ Maribor je spregovoril Ivan Žižek, sicer predsednik Komisije za izobraževanje pri LZS. Izpostavil je trdno tradicijo lovstva v tem delu Pohorja in Kozjaka, dobro sodelovanje lovcev z domačini in negovanje lovske kulture, šeg in običajev. Ni se mogel izognil niti etičnemu kodeksu slovenskih lovcev, katerega je treba pri lovsko pravičnem lovu vedno upoštevati.
Foto: Erika Škrlep
Župan Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč se je lovcem zahvalil za predano delo in za njihova prizadevanja za ohranjanje narave in življenjskega okolja divjadi. V bogatem in doživetem kulturnem programu je bil še posebej toplo sprejet nastop učencev OŠ Ribnica na Pohorju. Poleg njih so nastopili še domači pevci, harmonikarji in lovski rogisti LZ Maribor. To je bil res lep lovski praznik, ki je vnovič predstavil lovsko organizacijo v slikoviti podobi in je bil hkrati tudi imenitna promocija razvejane dejavnosti zelene bratovščine.
Poleg vsega omenjenega je bila to tudi potrditev neverjetnega sožitja pohorskih in kozjaških lovcev in kmetov ter drugih domačinov, ki lovce spoštujejo in podpirajo pri ohranjanju narave, divjadi in njenega življenjskega okolja. To pa je bila velika dodana vrednost ribniškega lovskega praznika.
Sporočamo žalostno vest, poslovil se je Jože Rus, član LD Krka, mednarodni kinološki sodnik, dolgoletni vodja vzreje nemških prepeličarjev in vodnih psov ter član vzrejne komisije, avtor knjige Nemški prepeličar v Sloveniji.
Lovska družina (LD) Rakek je 16. februarja organizirala dobrodelni skupni lov na šakale in lisice v podporo 28-mesečni deklici Lori, vnukinji njihovega lovskega tovariša Mirana Marolta.
Jutranje druženje in žreb. Foto: Tjaša Žgur
Mala Lora se spopada z gensko motnjo GAND, redko in nepredvidljivo boleznijo, ki vpliva na njen razvoj in kakovost življenja. Z velikim srcem in lovsko roko smo ta dan gradili boljši svet člani devetih lovskih družin: LD Rakek, pobratene LD Slovenske Konjice, gostje iz sosednje LD Planina in LD Javornik Postojna ter lovske družine Zveze lovskih družin Notranjske: LD Cerknica, LD Grahovo, LD Gorenje jezero, LD Babno polje in LD Cajnarje.
S pomočjo lovcev, posameznikov in poslovnih subjektov so zbrali 4.086 evrov, z zbiranjem pa člani LD Rakek nadaljujejo v mesecu marcu in tudi na Celjskem sejmu.
Starešina LD Rakek Aleš Gorkič je zbrane pozdravil v imenu celotne lovske družine in predstavil je namen srečanja: “Genska terapija je za Loro edina možna rešitev, hkrati pa tudi za ostale otroke s tem sindromom. Za razvoj tega zdravila potrebujejo 1 milijon evrov, s tem pa ne bomo pomagali samo Lori, ampak tudi ostalim otrokom v Sloveniji in po svetu s tem sindromom.”
Lori in ostalim otrokom lahko pomagate z donacijo 5 EUR ali 10 EUR s poslanim SMS sporočilom na številko 1919 in ključno besedo LORA5 ali LORA10. Če ne morete prispevati finančno, pa lahko Lorino zgodbo delite naprej, saj s tem širimo upanje, da zberemo potreben denar za razvoj zdravila in pomagamo otrokom, ki so naš zaklad in naša prihodnost.
Majhna, a nadvse prijetna pozornost za udeležence lova pri žrebu stojišč. Foto: Tjaša Žgur
Lovovodja Igor Pirc je predstavil potek organiziranega lova, opozoril na upoštevanje varnostnih pravil in udeležence po zaključenem pogonu povabil tudi na zadnji pogon v njihovo lovsko kočo v Rakovem Škocjanu. Nizke temperature in sunke vetra so udeleženci na stojiščih dobro občutili; kljub trudu poganjačev in videni divjadi pa pozdrava lovini ob koncu ni bilo. Lov smo zaključili ob prijetnem druženju in dobri jedači na toplem.
V rahlo zasneženi pokrajini je bila opažena tudi iz naših gozdov izginjajoča srnjad. Foto: Tjaša Žgur
Lori in ostalim otrokom smo udeleženci pomagali s prostovoljnimi prispevki – tekom dneva smo zbrali 2.195 evrov, pobratena LD je prispevala 1.111 evrov, ostalo pa posamezniki z nakazili na TRR. Gorkič je ob koncu dejal: “To je dokaz, da smo lovci več kot le lovska družina – smo skupnost, ki si medsebojno pomaga in podpira. Hvala vam za vašo solidarnost in dobrosrčnost, iz srca se vam še enkrat zahvaljujemo za vašo izjemno podporo pri zbiranju sredstev za Loro. Z lovsko roko in toplim srcem gradimo lepši svet! Skupaj lahko storimo veliko!”
Zbor lovk in lovcev (50) ob koncu lova. Foto: Aleš Gorkič
Katka in Ivica sva se udeležili mednarodne konference “Ženske in trajnostni lov” (Women and Sustainable Hunting International Conference- WASH), ki je potekala v Lasize del Garda, starem mestecu ob Gardskem jezeru. Dogodek je bil namenjen predvsem ženskam-lovkam.
Foto: arhiv Društva Slovenskih lovk
Vse štiri dni smo se družile lovke iz Češke, Slovaške, ZDA, Južne Afrike, Poljske, Portugalske, Srbije, Finske, Italije in Slovenije. Zbrale smo se v četrtek zvečer in že takoj pozdravile nekaj znanih obrazov. Organizatorke so tudi izpeljale dobrodelno tombolo, ki je bila zanimiva in zabavna. Žal nisva imeli dobre roke pri izbiri številk, kljub temu pa sva odnesli nagrado.
V petek smo se odpeljale na izredno zanimiv ogled muzeja divjadi v Villa Ca’Erizzo Luca. Ogledale smo si lahko ogromno zbirko divjadi iz Afrike, prav tako pa je v muzeju največja zbirka gorskih koz in ovc. Sama Vila Erizzo je iz 15. stoletja in predstavlja enega najslikovitejših arhitekturnih kontekstov starodavnega Bassana. Kompleks leži ob reki Brenti in je postavljen tako, da se zdi, da se nikoli ne konča. Imenujejo ga Ladja, ker je bila včasih tam linija, ki je povezovala oba bregova reke, pa tudi ker dobiš občutek, da si na ladijski palubi, kadar zamišljeno pogledaš skozi okna.
Dan se je zaključil z uradno gala večerjo, kjer smo izmenjale tudi nekaj besed in protokolarnih daril. Na večerji se nam je pridružilo še nekaj govorcev, ki so se predstavili naslednji dan. Oznanili pa so že kraj naslednje konference “Ženske in trajnostni lov”, ki bo na Portugalskem. V soboto je potekal glavni del celotnega dogajanja, konferenca na EOS v Veroni.
Sprejeli so nas predstavniki CIC, predsednik italijanske lovske zveze Massimo Buconi, veleposlanik Slovaške republike v Italiji Matej Hudec in predavatelji Lisa Ivy iz Južne Afrike, Moira in Keith Tidball iz ZDA, Sona Chovanova Superkova iz Slovaške in RenataBriano iz Italije. Vsak govorec je predstavil svoje izkušnje, misli in potovanja. Bila je edinstvena priložnost, da smo prisluhnili izkušnjam iz celega sveta in vzpostavili sodelovanje.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Glavna tema celotne konference je bila divjačina, kot osnova zdravega prehranjevanja (divjačina je zdravo meso, saj ne vsebuje nobenih antibiotikov ter ostalih zdravil, Lisa Ivy ga je predstavila kot srečno meso (‘happy meat’). Po končani konferenci smo imele možnost degustacije raznih specialitet, ki so jih pripravili kuharji kar na sejmu. Po tem dogodku smo si ogledali EOS SHOW Verona.
Konferenca se je zaključila v nedeljo zjutraj. Z dobrimi občutki, novimi prijateljicami in željo, da se nama bo uspelo udeležiti naslednje ‘WASH’ konference na Portugalskem, sva se odpravili proti domu. Morda bomo v kratkem lahko tudi pri nas organizirali podoben dogodek, s čimer bi ženske v lovstvu pritegnile k večjemu druženju in boljši prepoznavnosti v očeh javnosti.
Katka Kovačec in Ivica Kocjančič, Društvo slovenskih lovk
V hrvaški Istri so pred dnevi pri divjih svinjah potrdili bolezen Aujeszkega, ko je zaradi stika s surovim mesom divjega prašiča poginil okužen lovski pes.V Sloveniji so bili po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zadnji potrjeni primeri pri lovskih psih po stiku z divjim prašičem med lovom v letu 2018 in 2023.
Foto: Andrej Miklavčič
Divji prašiči so edini naravni gostitelj virusa, bolezen pa večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja ni. Smrtnost je 100 %.
Bolezenski znaki
Pri psu povprečno od okužbe do prvih znakov bolezni poteče od 1 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so neješčnost in zmanjšana aktivnost, kasneje se razvijejo blažji živčni znaki, srbečica, ki jo spremlja praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, vnetja, motnje ravnotežja in mišični krči. Žival postane vznemirjena in močno občutljiva čemur sledi kolaps in pogin. V nekaterih primerih so pri zvereh (mesojedih živalih) možne samopoškodbe t. j. grizenje lastnega telesa. Žival lahko pogine tudi brez znakov bolezni.
Lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.
Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov
Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.
Slovenska policija se je 12. februarja s slovesno podelitvijo medalj policije za požrtvovalnost in hrabrost zahvalila pogumnim, predanim in prizadevnim pripadnikom policije ter občanom, ki so s svojimi dejanji rešili številna življenja in zavarovali premoženje ljudi. Med prejemniki medalj so bili tudi lovci.
Med prejemniki so bili tudi lovci LD Rižana (z leve: Mladen Miklavčič in Boris Cunja). Vir: policija.si
Medalje policije za požrtvovalnost in hrabrost so prejeli lovci Lovske družine (LD) Rižana Boris Cunja, Mladen Miklavčič in Bojan Švab, ker so 4. februarja 2024 žensko, ki je z avtom zapeljala z vozišča in obstala na robu prepada, obvarovali pred padcem v globino in ji v zahtevnem in nevarnem položaju pomagali vse do prihoda reševalnih služb.
Medalje je prejemnikom na slovesnem sprejemu podelil vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Damjan Petrič skupaj z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem. Oba sta se pogumnim posameznikom zahvalila in jim obenem čestitala.
Lovce LD Rižana je za nesebično pomoč človeku v stiski Lovska zveza Slovenije februarja lani odlikovala z znakom za lovske zasluge.
Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so se člani seznanili z začetkom izobraževanja nove generacije mladih lovcev.
Med praktičnim delom lovskega izpita pripravniki sodelujejo tudi pri graditvi lovskih naprav, kot so visoke preže. Foto: Marjan Toš
Kot je povedal vodja strokovnega tečaja in predsednik Komisije za izobraževanje LZ Maribor Ivan Žižek, obiskuje tečaj 36 lovskih pripravnikov. Izobraževanje poteka skladu z enotnim učnim načrtom in predmetnikom v okviru Lovske zveze Slovenije. Bodoči lovci so morali pred začetkom tečaja, ki je uvod v teoretični del lovskega izpita (praktičnega morajo opraviti v svojih lovskih družinah oz. loviščih s posebnim namenom), že opraviti tečaj iz varnega ravnanja z orožjem.
Med predmeti so poleg biologije in ekologije divjadi v ospredju še zgodovina lovstva, lovska etika, kultura, šege in običaji, urejanje lovskih naprav in objektov, lovska kinologija, zdravstveno varstvo prostoživečih živali in naloge lovcev na področju varstva okolja in narave nasploh.
Po končanem izobraževanju morajo vsi lovski pripravniki opraviti še zaključni lovski izpit in slovesno podpisati izjavo o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Kot je še povedal Žižek, ki je tudi predsednik Komisije za izobraževanje LZS, je v letošnji generaciji tečajnikov veliko mlajših pripravnikov, kar je vzpodbudni kazalnik rahlega pomlajevanja lovske organizacije tudi na Štajerskem.
Slovenska vojska že več let uspešno sodeluje z izbranimi civilnimi organizaciji, tudi z Lovsko zvezo Slovenije, s katero je že podpisala sporazum letnega načrta sodelovanja v letu 2025.
Med oblike pomoči Slovenske vojske civilnim organizacijam sodijo prevozi opreme in ljudi po cesti in zraku, uporaba infrastrukture (nastanitve v vojaških objektih, vadišča in strelišča), nastopi Orkestra Slovenske vojske, sodelovanje Gardne enote Slovenske vojske oziroma častne straže, sodelovanje zdravstvenih ekip, angažiranje pripadnikov, izvedba pohodov in strelskih tekmovanj, ogledi zmogljivosti Slovenske vojske, strokovna usposabljanja, sodelovanje na različnih tekmovanjih, podpora izvedbi športnih tekmovanj, sodelovanje pri organizaciji dobrodelnih dogodkov, veterinarska pomoč, usposabljanje zastavonoš in praporščakov, podpora obeležitvenih slovesnosti in podpora športnih turnirjev. Ocenjena finančna vrednost podpore, ki jo bo Slovenska vojska nudila v letu 2025, znaša 1,5 milijona evrov.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je ob podpisu sporazuma 9. decembra 2024 v prostorih vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki v nagovoru zahvalil Slovenski vojski: “Z vašo nesebično pomočjo, visoko stopnjo organiziranosti in pripravljenostjo sodelovati z našimi organizacijami, nam je uspelo izvršiti veliko nalog, katerim nevladne organizacije s svojim kadrom in opremo niso bile kos. Posebej bi se rad zahvalil pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki so žrtvovali tudi svoj prosti čas za delo v korist družbe in narave. Javno mnenje v podporo Slovenski vojski se gradi skozi aktivnosti, s katerimi neposredno prispevate k varnosti ljudi in premoženja in zaščiti narave in okolja.”
Slovenska vojska v letu 2025 podpira 22 organizacij: Društvo upokojencev MORS, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr Primorske, Gasilsko zvezo Slovenije, Judo zvezo Slovenije, Kinološko zvezo Slovenije, Lovsko zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Smučarsko zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Športno humanitarno društvo Vztrajaj – Never give up, Triglavski narodni park, Turistično zvezo Slovenije, Zavod Mepi – mednarodno priznanje za mlade, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zvezo društev generala Maistra, Zvezo društev in klubov zveze Moris, Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, Zvezo radioamaterjev Slovenije, Zvezo slovenskih častnikov, Zvezo tabornikov Slovenije, Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zvezo združenj borcev za vrednote NOB.
Fakulteta za varstvo okolja v sodelovanju s partnerskimi organizacijami (Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Julius Kühn Institut; Lovska zveza Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije) organizira 14. Evropsko konferenco o upravljanju vretenčarjev (EVMC 2025), ki bo od 12. do 16. maja 2025 v Ankaranu.
Konferenca je nadaljevanje prejšnjih srečanj, znanih kot EVPMC, vendar tokrat z dodatnim poudarkom na vključenosti vseh vrst vretenčarjev in različnih načinov upravljanja, vključno z ekologijo, spremljanjem ter ohranjanjem vrst.
Glavne sekcije konference, ki pokrivajo najnovejše in najzanimivejše teme ter širok spekter disciplin, so: Ekologija, fiziologija in vedenje; Taksonomija in genetika; Spremljanje in upravljanje populacij; Konflikti med ljudmi in živalmi ter družbeni vidik; (Invazivne) tujerodne vrste vretenčarjev; Poljedelski in urbani sistemi; Zdravje, zoonotski patogeni in paraziti; Odpornost na rodenticide in okoljski monitoring ter Novi pristopi in metode.
Z več kot 200 prispevki raziskovalcev, ki prihajajo iz več kot 40-ih različnih držav, bo EVMC 2025 združila raznoliko mednarodno skupnost strokovnjakov, ki bodo delili izkušnje, predstavljali nova odkritja ter vzpostavljali sodelovanja, ki bodo oblikovala prihodnost upravljanja vretenčarjev.
Še posebej veseli smo, da bodo na konferenci sodelovali eminentni vabljeni predavatelji: • Ancuta Fedorca, National Institute for Research and Development in Forestry “Marin Dracea”, Romunija • Atle Mysterud, University of Oslo, Norveška • Heidi C. Hauffe, Fondazione Edmund Mach; National Biodiversity Future Center (NBFC), Italija • Joaquin Vicente Baños, Instituto de Investigación en Recursos Cinegéticos, Španija • László Kövér, University of Debrecen, Madžarska • Sabine Begall, University of Duisburg-Essen, Nemčija • Boris Kryštufek, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenija • Nikica Šprem, University of Zagreb, Hrvaška
Branko Galjot iz Kranja, ki ga lovski tovariši poznamo bolj po imenu Brane, je konec lanskega leta dopolnil 85 let. Letos pa mineva polnih 57 let njegovega članstva v slovenski zeleni bratovščini.
Foto: Brane Galjot v družbi lovskih prijateljev. Foto: Alenka Brun
Pred dnevi so se zato zbrali Branetovi najožji lovski tovariši v lovski sobi gostilne Pr’ Bizjak na Zgornji Beli in skupaj nazdravili obema jubilejema enega najuglednejših gorenjskih in slovenskih lovskih in gozdarskih strokovnjakov. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Gorenjske Peter Belhar slavljencu podelil najvišje priznanje te zveze, zlato plaketo.
Brane je diplomiral na Fakulteti za gozdarstvo v Ljubljani. V lovske vrste je vstopil leta 1962. Najprej je bil redno zaposlen na Gozdnem gospodarstvu v Kranju, nato pa nekaj časa tudi na Lovski zvezi Slovenije. Od leta 1974 in vse do upokojitve je opravljal funkcijo tajnika v ZLD Gorenjske v Kranju. Z bogatim strokovnim, raziskovalnim in publicističnim delovanjem se je trajno vpisal v slovensko lovsko zgodovino in med najbolj prepoznavne lovske osebnosti na Gorenjskem.
Voščilo predsednika ZLD Gorenjske Branetu Galjotu. Foto: Alenka Brun
Kot je o njem povedal dolgoletni prijatelj in sodelavec mag. Franc Ekar, je Brane »najlepši primer naravovarstvene osebnosti, ki je v največji meri združevala teorijo in prakso. Tega se je navzel od velike gorenjske gozdarske in lovske avtoritete, ing. Miloša Keliha, pa tudi od drugih gozdarsko-lovskih strokovnjakov. Eden največjih Branetovih raziskovalnih in publicističnih uspehov je zbirka in zapis Kronika gorenjskega lovstva za obdobje od leta 1946 do 1997. Rezultati njegovega raziskovalnega dela so opogumili gorenjsko zvezo, da je leta 1998 nastala bogata publikacija Naših petdeset let – zbornik Zveze lovskih družin Gorenjske. V njej je vsebinsko in delovno predstavljenih vseh 28 gorenjskih lovskih družin«.
Trajni pečat in globoke sledi je Brane pustil tudi v Karavanškem sporazumu in v mnogih med mejnih in meddržavnih projektih Slovenije in Avstrije na področju varstva okolja, narave in divjadi. Velik pečat je pustil tudi v loviščih lovskih družin, katerih član je bil. Zdaj je v družbi lovskih tovariš v LD Šenčur. Želimo mu še veliko zdravja in dober pogled!
Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so opravili pregled in kategorizacijo odvzema divjadi iz lovišč lovskih družin (LD), ki so vključene v Slovensko goriško lovskoupravljavsko območje (SOZUL). Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov.
Strokovna komisija pri delu. Foto: Božidar Kunej
Lanski skupni odvzem srnjadi (odstrel in izgube) je znašal 2.345 osebkov obeh spolov, od tega 1.183 osebkov moškega in 1.162 ženskega spola. Iz lovišč je bilo odvzetih pet glav jelenjadi (dva moški spol, tri ženski spol) in prav tako pet jelenov damjakov, ki so pobegnili iz obor (štiri moškega in enega ženskega spola). Visok, a vendarle manjši, kot v letu 2023, je bil odvzem divjih prašičev, saj je znašal 123 osebkov (61 moški in 62 ženski spol). Izjemno visok je bil odvzem lisic, ki je znašal kar 1.369 osebkov obeh spolov in sivih vran, ki je znašal 1.636 ptic. Iz lovišč je bilo odvzetih tudi 42 jazbecev, 11 kun zlatic in 96 kun belic. Lani je lovcem kljub zahtevnosti lova uspelo upleniti tudi deset šakalov.
Od male divjadi je bilo skupaj odvzetih samo 67 poljskih zajcev, 409 fazanov in 204 divje race mlakarice. Mala divjad še naprej izgublja tla pod nogami, saj se zaradi posegov v naravno okolje krči njen življenjski prostor. V mnogih LD so se zaradi tega poleg že dolgo zaščitene poljske jerebice odrekli tudi odstrelu fazanov in ponekod celo poljskemu zajcu, katerega številčnost se marsikje že nekoliko popravlja. Poglavitna skrb LD ostaja še naprej ohranjanje in izboljševanje naravnih življenjskih pogojev za malo divjad, še zlasti za vse bolj ogrožene poljske kure.
M. T.
Posebna trofeja srnjaka, uplenjenega v LD Polskava. Foto: Božidar Kunej
51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo v soboto, 15. marca 2025, na Celjskem sejmu, v Modri dvorani Kongresnega centra, Dečkova cesta 1, Celje.
50. SLPZR. Foto: Jure Škrlep
Prvo vabilo z okvirno časovnico in scenosledom prireditve ter notnim gradivom ste že prejeli, objavljeno je tudi na spletni strani, v zavihku lovska kultura. Prijave sprejemajo do vključno 12. februarja.
Že dlje časa se govori, da srnjad v slovenskih loviščih počasi izginja. V nekaterih lovskih družinah se pridušajo, da ne morejo izpolniti letnih planov. Na to, da je srnjad v krizi, opozarjamo načrtovalce, iščemo vzroke, skušamo najti rešitve, predlagamo ukrepe in pričakujemo tudi pomoč države.
Foto: Pixabay
“Nismo čakali križem rok, poskušali smo ugotoviti, za kaj gre. Komisija za upravljanje z divjadjo je naredila raziskavo, ki je povezovala stalež divjadi s staležem šakala. Ne trdimo, da je to edini razlog, vzrokov je prav gotovo več, vendar se lovci ukvarjamo le s tistimi, ki so v naši pristojnosti, kar šakal nedvomno je. Opozarjamo načrtovalce in državo, da je srnjad v krizi. Če se ne bomo lotili ukrepov, bomo srnjad čez desetletja naseljevali tja, kjer je bila včasih prevladujoča divjad,” izpostavlja predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča upravljavce lovišč, da se od 1. 1. 2025, kot dokazilo o odvzemu divjega prašiča predloži sprednji spodnji del čeljusti, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma.
Foto: Pixabay
Tako se olajša priprava čeljusti divjih prašičev in hkrati zadosti določilom pravilnika*. V kolikor prva predmeljaka ne izrasteta, se čeljust odreže pred drugim predmeljakom. Seveda je treba priložiti tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).
Sprednji del spodnje čeljusti divjega prašiča, odrezan za prvima stalnima predmeljakoma. Foto: vir MKGP
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne 23. 4. 2015 sprejel *Pravilnik o spremembah Pravilnika o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju (Uradni list RS, št. 29/15), kjer je v šestem odstavku 5. člena med drugim določeno, da je treba komisiji za oceno odstrela in izgub divjadi v lovsko upravljavskem območju za divjega prašiča predložiti celo spodnjo čeljust. V letu 2016 je bilo na OZUL-e posredovano pojasnilo glede predložitve cele spodnje čeljusti pri divjem prašiču št. 007-18/2014/37 z dne 12. 4. 2016, kjer je bilo pojasnjeno, da se za celotno spodnjo čeljust šteje že, če upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom predloži levo spodnjo čeljustnico skupaj z vsemi (tudi desnimi) sekalci; leva čeljustnica je lahko v zadnjem delu odrezana, in sicer za zadnjim izraslim meljakom. Predložiti je treba tudi morebitno trofejo (čekani in brusilci).
V primeru izgube divjega prašiča velja izjema skladno s 17. členom Zakona nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20), kjer upravljavec lovišča kot dokaz za izgubo divjega prašiča komisiji lovskoupravljavskega območja predloži podatke o odvozu najdenih poginulih divjih prašičev za svoje lovišče, ki jih pridobi od Veterinarsko higienske službe.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Lovska zveza Slovenije je danes v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije.
Foto: Gregor Bolčina
“Sporazumi bodo omogočili medsebojno izmenjavo izkušenj in usklajevanje ukrepov za trajnostno upravljanje divjadi. So prvi korak k tesnejšemu sodelovanju v regiji ter skupnemu vplivu na evropske odločevalce glede lovstva in ohranjanja narave,” je povedal predsednik LZS Alojz Kovšca in poudaril, da srečanje ni politične narave, gre za povezovanje nevladnih organizacij: “Cilj sporazumov je krepitev sodelovanja na podlagi skupnih interesov, ki izhajajo iz podobnosti lovišč in geografske bližine.”
V Sloveniji smo z dobrim gospodarjenjem uspeli ohraniti visoko pestrost živalskih vrst ter dobro sobivanje med ljudmi, divjadjo in naravo. “Slovenski način gospodarjenja z divjadjo in ohranjanja naravne raznovrstnosti razlikuje od večine držav Evropske unije, kjer je lov pogosto elitističen šport. Pri nas lahko lovi vsak državljan z opravljenim lovskim izpitom, ne glede na socialni status, premoženje ali spol,” je povedal Kovšca.
Predsednik LZS je ob tej priložnosti napovedal širjenje sodelovanja in podpise dvostranskih sporazumov s Hrvaško in Črno goro, z Romunijo in Bolgarijo. Regionalnega srečanja se je udeležila tudi Zveza lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je LZS sporazum podpisala že lani.
Podpisniki sporazumov (z leve proti desni): generalni sekretar Živojin Lazić (Republika Srbska), predsednik Željko Sušec (Vojvodina), predsednik Alojz Kovšca (Slovenija), predsednik Muhamed Hodžić (Bosna in Hercegovina), predsednik Bratislav Ćirković (Srbija), predsednik Vlatko Aleksovski (Makedonija) in predsednik Drago Guberac (Herceg Bosna). Foto: Gregor Bolčina Zbrane je nagovoril tudi župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač.1. Regionalno srečanje lovskih zvez. Foto: Gregor BolčinaFoto: Gregor Bolčina
V okviru 1. regionalnega srečanja lovskih zvez bo Lovska zveza Slovenje danes, ob 12. uri, v Lovskem domu v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva.
Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza Slovenije bo dvostranske sporazume o sodelovanju podpisala z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije. Regionalnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Zveze lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je Lovska zveza Slovenija konec lanskega leta že podpisala sporazum o sodelovanju.
Zagrebški velesejem od 21. do 23. februarja 2025 organizira Zagrebški sejem lova, 7. sejem lovske opreme.
Foto: Zagrebški velesejem
Zagrebški lovski sejem je osrednji regionalni dogodek, ki poteka ob podpori Hrvaške lovske zveze. Na sejmu bodo razstavljali proizvajalci in zastopniki priznanih svetovnih znamk lovske, športne, vojaške in varnostne opreme. Pripravljajo bogat in zanimiv razstavni program, številne zanimivosti in strokovna srečanja. Prihajajoči sejem, ki bo trajal tri dni, bo obeležil 100. obletnico Hrvaške lovske zveze.
Zagrebški lovski sejem, ki se ga je lani udeležilo 67 razstavljavcev iz sedmih držav, podpirajo pomembni pokrovitelji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Hrvaška lovska zveza, Hrvatske šume, Hrvaška lokostrelska zveza in Zagrebški živalski vrt. Ob ogledu lovskega sejma lahko obiščete tudi Zagrebški sejem navtike, ki bo potekal od 19. do 23. februarja 2025.
Dani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaFoto: Zagrebški velesejem
17. decembra 2024 smo se na pokopališču v Ožbaltu ob Dravi še zadnjič poslovili od staroste štajerskih in slovenskih lovcev, Maksa Holcmana, člana Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Maks Holcman je bil srčni in pravični lovec. Foto: osebni arhiv
Rodil se je 16. avgusta 1924 na znameniti Namestnikovi domačiji na Kozjaku, na kateri od nekdaj živi in gospodari trdni slovenski Namestnikov rod.
Maks je bil vse življenje tesno povezan z naravo, gozdom in lovom. V skrivnosti in čarobnost lova ga je kot mladega fanta vpeljal že njegov oče in bogato lovsko kariero je nadgradil z mnogimi odgovornimi funkcijami. Vedno se je zavzemal za visoke etične standarde v lovstvu in skrbel za ohranjanje bogate lovske tradicije. Kot gozdar je v dolgih letih službovanja dodobra spoznal vsak kotiček revirja. Med vsemi kozjaškimi lovci in tudi med lovskimi tovariši iz pobratene slovensko goriške LD Dobrava je užival velik ugled in spoštovanje tudi kot eden najboljših in najsrčnejših ter visoko etičnih štajerskih lovcev.
Če za koga, potem je bila za Maksa lov stvar časti in velikanske osebne odgovornosti. Lovska etika in lovska pravičnost, odlično poznavanje divjadi in njenih habitatov, vse to so bile odlike tega moža, ki se je s svojim udejstvovanjem v lovski organizaciji za vedno zapisal v lovsko zgodovino ne samo Kozjaka in Lovske zveze Maribor, pač pa celotnega slovenskega prostora.
Bil je izjemen učitelj in dragocen mentor mnogim generacijam mladih lovcev, katerim je nesebično predajal bogato znanje, predvsem pa jih je z izbranim, umirjenim besednjakom ter modrostjo zrelega moža, na vsakem koraku navajal na lovsko pravičnost in jih opozarjal na etični kodeks ter vrednote slovenskega lovstva. Bil je in ostaja nepozabna lovska korenina, velikega legenda in cenjena lovska avtoriteta.
Po dolgi bolezni je njegovo plemenito srce prenehalo biti 11. decembra 2024. Naj mu bo miren zadnji počitek v večnih loviščih!
Komisija za lovsko kulturo razpisuje 18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 16. marca 2025 v Celju, v okviru “Dnevov lovstva”.
Foto: arhiv LZS
Prvenstvo bo v mali kongresni dvorani Celjskega sejma, z začetkom ob 14:30. Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali je dostopen na naši spletni strani, v zavihku zakonodaja.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do srede, 12. marca 2025, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
Lovska zveza Slovenije sodeluje v evropskem projektu Interreg IPA Adrion za izboljšanje sobivanja človeka in prostoživečih živalskih vrst. Projekt se je začel izvajati konec leta 2024 in bo trajal tri leta.
Vir: projekt 4PETHABECO
Izboljšanje sobivanja ljudi in velikih zveri, kot so medvedi, volkovi, risi in šakali, ter ohranjanje biotske raznovrstnosti sta prednostni nalogi evropskega projekta 4PETHABECO, ki ga vodi Univerza v Vidmu (Italija) V projektu sodeluje deset partnerjev iz osmih držav jadransko-jonskega območja: iz Albanije, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu (Italija). Slovenski koordinator projekta je Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Projekt 4PETHABECO je namenjen ohranjanju populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo njihovih habitatov, še posebej preko krepitve zelene infrastrukture, kot so zeleni mostovi ali podvozi na avtocestah za varen prehod živali, zmanjševanja konfliktov pri sobivanju ter izboljšanja povezljivosti.
Specifični cilji projekta 4PETHABECO so: krepitev sodelovanja med deležniki znotraj jadransko-jonskega območja za spodbujanje sinergij in usklajevanje postopkov spremljanja populacij velikih zveri, povečanje preglednosti pri pridobivanju in interpretaciji podatkov o populacijah, izboljšanje stanja glede konfliktov, povezanih s sobivanjem človeka in populacij velikih zveri, s krepitvijo sodelovanja pri inovativnem soupravljanju habitatov in populacij, ustvarjanje baze znanja in interaktivne platforme jadransko-jonskega območja za reševanje konfliktov sobivanja, izboljšanje razumevanja kulturne, družbene in okoljske raznolikosti prostora.
Dolgoročni učinki projekta za ohranjanje velikih zveri in izboljšanje njihove odpornosti se bodo zagotovili preko soustvarjanja skupnih strategij in akcijskih načrtov jadransko-jonskega območja za skupno upravljanje populacij velikih zveri, varovanje in povečanje njihovih kopenskih habitatov in povezljivosti le-teh, kar bo omogočalo tudi udejanjanje strateških ciljev EUSAIR čezmejne paradne pobude PET HAB ECO.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so osem različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec, muflon) različnih starosti in spolov. V letu 2024 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost z zunanjimi zajedavci, predvsem s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije oz. bakterije povzročiteljice gnojenja, kot so npr. Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost in se redno pojavljajo tudi pri lisicah.
Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja
V Sloveniji so v LPN v Prekmurju prvič potrdili prisotnosti ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni. Zelo verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju. Okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi jih lovci zaznali, zato priporočajo, da se v preiskavo pošlje jetra s spremembami.
Pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah
Pri lisicah (Vulpes vulpes) so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Kot zanimiv, vendar zaskrbljujoč rezultat raziskave navajajo statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu, kar odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2024 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 27. decembra 2024 in v petek, 3. januarja 2025, ne bo poslovala.
Spoštovani lovske tovarišice in tovariši, leto 2024 se izteka in to je primeren čas, da potegnemo črto pod opravljene naloge in se pripravimo na nove.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca
“Nanizali smo kar nekaj uspehov, nismo pa rešili bistvenih problemov, s katerim se ukvarja Lovske zveza Slovenije, tako kot tudi članice, lovske družine. Ostaja nam nerešen problem boja za ohranitev lastnine lovskih družin. Lovci se bomo temu z vsemi legalnimi sredstvi uprli,” je zatrdil predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki pričakuje, da nam bo v letu 2025 uspelo spremeniti sodno prakso in prepričati zakonodajalca, da ta zemljišča vrne.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Plešivica Žužemberk organizirala že 73. tradicionalni lov »FRATA«.
Zbor lovcev in nagovor predsednika Franca Jarca. Foto: Darja Gros
Zbor lovcev je bil na osrednjem trgu, pred mogočnim gradom v Žužemberku, ki so ga naznanile svečane fanfare Brusniških rogistov, ki jih vodi Zvone Jaklič. Zbranih lovcev je bilo preko sto, iz lovskih družin naše zveze in raznih koncev Slovenije ter tudi avstrijske Koroške, s predsednikom Janezom Kaiserjem na čelu. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi mnogi drugi eminentni lovski tovariši iz vseh koncev naše domovine, med njimi kar trije člani uredniškega odbora revije Lovec. Hvala vsem, ki ste nas počastili s svojo prisotnostjo.
Zbrane so nagovorili predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc, starešina LD Plešivica Žužemberk Aleksander Jordan, ki je predstavil lovsko družino gostiteljico in župan Občine Žužemberk Jože Papež, ki je pohvalil delo lovske organizacije na naravovarstvenem področju z vključevanjem v vsakdanje družbeno življenje občanov. V svojem govoru je rekel, da je občina Žužemberk sicer zadnja po abecedi, po gostoljubnosti pa prva in v to smo se imeli priliko čez dan tudi prepričati.
Nagovor župana Občine Žužemberk Jožeta Papeža.Ivo Kuljaj prejema red za lovske zasluge 1. stopnje.Frata 2024. Foto: Darja Gros
Zaslužnim lovcem je predsednik Jarc podelil odlikovanja. Najvišje lovsko odlikovanje, Red za lovske zasluge 1.stopnje, sta letos prejela Ciril Brečko, dolgoletni funkcionar v lovski organizaciji, član LD Šentjanž, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti podelitve, in Ivo Kuljaj, član LD Trdinov vrh, lovski funkcionar in dolgoletni član uredniškega odbora revije Lovec, ki je bil na podelitvi prisoten. Red za lovske zasluge 2. stopnje so prejeli Marjan Jenko, Lambert Pate, Tomaž Bedek in Ivan Poreber. Red za lovske zasluge 3. stopnje so prejeli Miha Petrič, Ladislav Vesel, Miha Pugelj, Blaž Gutman, Jernej Zaletelj in Janez Špendal. Zlati znak za lovske zasluge sta prejela Janez Grlica in Zoran Ravbar, Znak za lovske zasluge pa Andrej Novak in Jože Lukek. Vsem odlikovancem so v čast zaigrali rogisti. Iskrene tudi naše čestitke.
Po žrebu stojišč, navodilih za lov in razdelitvi spominskih značk, smo se preselili v lovišče. Vsaka linija stojišč je bila obarvana s svojo barvo, po katerih so se razdelili “štantmani”. Prelepa pokrajina kraške suhe krajine je marsikoga, ki še ni bil tu, presenetila s svojo lepoto in raznolikostjo, predvsem z mogočnimi mešanimi gozdovi. Do nedavnega je bila ta narava bogata z vsakovrstno divjadjo, danes pa prevladujejo zveri in divji prašiči. Srnjadi, ki je bila še pred kratkim najštevilčnejša in ekonomsko najpomembnejša divjad, ki je finančno krila škodo divjih prašičev, skorajda ni več opaziti na lovih, kar so zaznali tudi udeleženci na lovu.
Pozdrav lovini pred lovskim domom na Komenci. Foto: Darja Gros
Pa vendar je bilo slišati nekaj strelov, lovska sreča je bila naklonjena članici LD Mirna in članu gostujoče lovske družine. Na ščetino sta bila položena dva prašička, ozimec in lanščakinja. Pozdrav lovini, ki smo ga izvedli pri lovskem domu na Komenci, je bil tako v pričakovanju, popoln. Predsednik ZLD Jarc in starešina LD Plešivica Žužemberk Jordan sta opravila analizo lova, preverila, da so se vsi srečno vrnili iz gozda ter podelila upleniteljema vejice plena. Rogisti so zaigrali pozdrav lovini, lovski rogovi so odmevali po okoliških gozdovih in na nek način zamolklo in otožno odgovarjali v pozdrav lovcem, ki so se zatem družili še na zadnjem pogonu. Nepozabno doživetje za vse lovce, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zares lepo.
Hvala za gostoljubnost, na katero nas je že zjutraj v nagovoru, opozoril župan, in o kateri smo se lahko udeleženci lova prepričali ter nasvidenje naslednje leto v drugem lovišču.
Življenjska pot dr. Mihe Adamiča (1942 – 2024) nikoli ni vodila daleč od lovstva. Prve stik z lovstvom je doživljal s svojim stricem, legendarnim profesorjem in soustanoviteljem veterinarske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Stanetom Valentinčičem.
Resneje se je z lovsko stroko srečal med študijem gozdarstva. Po zaključenem študiju je s strokovnim delom v gozdarstvu začel na Kočevskem, kmalu pa je postal kustos lovskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, prav v času temeljite prenove muzejske zbirke sredi sedemdesetih let, ki je, skorajda nespremenjena, še vedno na ogled.
Kasneje je svoje strokovno delo na področju lovstva nadaljeval na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Opravil je pionirske raziskave prehrane velikih rastlinojedov v Sloveniji ter raziskave divjega petelina. Pred koncem poklicne kariere se je intenzivno ukvarjal z raziskovanjem rjavega medveda in v tistem času veljal za vodilnega strokovnjaka na tem področju. Še v času zaposlitve na Gozdarskem inštitutu je začel predavati Ekologijo divjadi na Gozdarski fakulteti, kasneje pa se je na Gozdarski fakulteti tudi redno zaposlil.
Večino časa je bil aktiven tudi v društveni organiziranosti našega lovstva. Bil je član Lovske družine (LD) Grosuplje. Na lovski zvezi Slovenije je skupaj s prof. dr. Andrejem Bidovcem vodil nekaj generacij šole za lovske tehnike, v glasilu Lovec pa je objavljal strokovne članke.
Za svoje delo je prejel red za lovske zasluge II. in II. stopnje, plaketo glasila Lovec III. stopnje ter posebno priznanje ob 100-letnici Lovske zveze Slovenije. V času svoje lovske kariere je izstopil iz LD Grosuplje ter se kasneje včlanil v LD Lukovica.
Številnim generacijam študentov gozdarstva, tečajnikov šole za lovske tehnike in strokovnjakom iz celega sveta je ostal v trajnem spominu. Naj počiva v miru!
Dr. Ivan Senekovič, Maistrov policijski komisar v prevratu 1918 /1919, upravno-politični uradnik, Maistrov sodelavec, rojen 10. decembra 1884 kmetu Martinu in materi Mariji, roj. Laufer, v Zimici v Slovenskih goricah, umrl 29. septembra 1956 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Pred dnevi je od njegovega rojstva minilo okroglih 140 let in tudi v lovski organizaciji je vreden trajnega zgodovinskega spomina.
Dr. Ivan (Ivo) Senekovič (1884-1956). Foto: arhiv Lovca
V lovski organizacij je predano deloval že med obema vojnama in po letu 1945 pomagal postavljati temelje današnji Lovski zvezi Maribor. S svojim delovanjem je bil prepoznaven tudi znotraj Lovske zveze Slovenije. Po trirazredni osnovni šoli v Kóreni je končal gimnazijo v Mariboru (maturiral 1905), nato je študiral pravo v Gradcu in bil promoviran leta 1910. Od decembra 1909 do konca oktobra 1918 je služboval pri policijski direkciji v Trstu. Ob prevratu 1918 je prišel v Maribor, kjer mu je general Maister zaupal mesto policijskega komisarja. Na tem mestu, ki je bilo v nemirni prelomni dobi eno najtežjih in najodgovornejših, je z odločnimi ukrepi in veliko profesionalnostjo bistveno pripomogel, da se je uprava v Mariboru v kratkem času poslovenila. Krvavi spopad, do katerega je prišlo z nemškimi demonstranti 27. januarja 1919, je bil v procesu narodne osvoboditve Štajerske sicer tragična, vendar odločilna peripetija. Sam Senekovič je bil v teh demonstracijah lažje poškodovan. Leta 1922 je bil premeščen v Celje, od tam kot okrajni načelnik v Sombor, pozneje v Novo Gradiško in leta 1933 nazaj v Maribor kot načelnik obmejnega okraja Maribor – levi breg. Leta 1935 je bil predčasno upokojen. Med nemško okupacijo 1941 – 1945 je bil dr. Senekovič izgnan v Srbijo, v Mladenovac. Nekaj časa je bil do konca vojne v Logatcu, od koder se je junija 1945 vrnil nazaj v Maribor.
Nadvse spoštovani organizator štajerskega lovstva in tajnik Okrajne lovske zveze Maribor 1946 – 1956
Po končani drugi svetovni vojni je bil v Mariboru do konca leta 1945 pravni referent pri gradbenem oddelku okrožnega odbora OF in se je zavzemal za izboljšanje materialnih in kulturno-prosvetnih razmer ob meji (na primer obnova vodovoda pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu, ceste in šole v Gradišču na Kozjaku) . Nato je bil — kot vnet lovec in ribič — do smrti tajnik Okrajne lovske zveze v Mariboru, priznani lovski predavatelj in član lovskih izpitnih komisij. Bil je tudi med ustanovitelji in starešinami Lovske družine Pernica. Poznan je kot izjemno dober organizator, po značaju umirjen in natančen. Zato je v zahtevnem birokratskem povojnem času toliko lažje premagoval bremena pri vzpostavljanju nove organizacijske strukture na podlagi temeljev predvojne Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru in v skladu z novo socialistično lovsko zakonodajo pomagal zgraditi trdne temelje današnji območni Lovski zvezi Maribor. S predanim delom se je trajno vpisal v njeno zgodovinsko kroniko. Imel je bogato lovsko strokovno znanje in je bil tudi odličen, toda redoljuben lovski pedagog. Kot član izpitne komisije pa strog, a vedno pravičen in pošten.
Med lovci (in tudi ribiči) je bil izjemno cenjen in spoštovan. Publicistično se ni udejstvoval in tudi v slovenski lovski reviji Lovec ni objavljal, kar je glede na njegovo bogato znanje in široko lovsko razgledanost škoda.
Lovska družina (LD) Kozlek je 8. decembra organizirala damski lov za vse slovenske lovke in gostje iz tujine.
Jutranji zbor lovk. Foto: Tjaša Žgur
Številne lovke iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Slovaške so se na ta zimski dan zbrale na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico, kjer so jih s toplim napitkom, prigrizkom ter darilcem dobrodošlice prijazno pričakali lovci LD Kozlek. Lova pa se udeležilo tudi nekaj moških spremljevalcev – upravičencev do plačila davka na ljubosumje.
Starešina LD Kozlek in predsednik LZS Alojz Kovšca je zbrane gostje od blizu in daleč ter ostale pozdravil v imenu lovske družine. Nato je na kratko predstavil lovišče, potek organiziranega lova in opozoril na upoštevanje varnostnih pravil na skupnemu lovu. Vse udeleženke so bile upravičene do strela na mulasto jelenjad, divje prašiče, lisice in šakale, le tri srečnice pa so izžrebale srečke, ki so jim omogočale tudi strel na trofejno jelenjad.
Organizatorji so za udeleženke lova pripravili presenečenje – srečelov na trofejno jelenjad. Tri srečke so bile dobitne, med katerimi sta dve omogočili pravico do lova na jelena špicarja (kategorija lanščak), ena pa mladega jelena (kategorija 2-4 letni). Foto: Tjaša Žgur
V mirnem zimskem jutru so se po zboru skupaj podali na pogon v visokem delu lovišča, kjer se Snežniško pogorje prevesi proti dolini reke Reke. Organizatorji so se pohvalili, da so zagotovili naklonjenost ‘referenta za nevihte pri sončni upravi’ in padavin ni bilo. Vendar pa se glede močnega vetra žal niso uspeli pogoditi in mirno jutro se je počasi prevesilo v vetroven dan. Na stojiščih so prav vse udeleženke občutile moč burje in se spomnile besed lovovodje, ki je na zbornem mestu dejal, da se teh krajih burja rodi. Opaziti je bilo znake prisotni divjadi pa tudi divjad je bila videna v pogonu. Opažen je bil tudi mlajši osebek naše največje velike zveri, ki pa je mirno šel svojo pot dalje. Dve lovki sta imeli priložnost za varen strel na mulasto divjad, vendar pa je v obeh primerih v korist divjadi posredovala boginja Diana. Morda je imel prste vmes tudi sv. Hubert, po mnenju vztrajnih mladih poganičev pa je se je jelenjad ravnala po močnem vetru in kot radi v naših krajih rečemo v lovski latovščini: ‘da je žival zavrtela in udarila nazaj’.
Na stojišču. Foto: Tjaša Žgur
Lov se je zaključil z zborom na Črnih njivah, druženje pa se je nadaljevalo ob kosilu v Ilirski Bistrici, kamor so gostitelji lova povabili vse udeleženke in udeležence. Ob prijetnem druženju so obnovili stara poznanstva in dobili priložnost za nova. Zbrane domače in tuje lovke ter gostitelje je pozdravila tudi predsednica Društva slovenskih lovk (DSL) Ivica Kocjančič. Izrazila je zahvalo za podporo in organizacijo damskega lova predsedniku LZS ter gostiteljem ter vse udeleženke presenetila z darilom. S predsednikom LZS sta namenila poseben pozdrav in zahvalo za udeležbo tujim gostjam iz Avstrije, Madžarske in Slovaške ter izrazila podporo krepitvi mednarodnih vezi med predstavnicami nežnejšega spola v lovstvu.
Predsednica DSL Ivica Kocjančič je zbrane lovke nagovorila, obdarila in povabila k vpisu v DSL. Pristopne izjave lahko lovke najdejo na spletni strani drustvoslovenskihlovk.si. Foto: Tjaša Žgur
Število izšolanih lovk je v zadnjih letih v porastu, na današnji dan jih je v Sloveniji registriranih že 664. S precejšnjim odzivom na letošnji damski lov pa so lovke skupaj potrdile skupno željo po vključevanju v širšo lovsko družbo. V prihodnje si udeleženke želijo še več priložnosti za druženje in spoznavanje.
Četudi so bile ta dan predstavnice nežnejšega spola na lovu številčnejše, so imeli ključno vlogo gostitelji, ki so poskrbeli, da je vse potekalo tekoče in varno, kot je treba. Zahvala gre članom LD Kozlek, še posebej lovovodji, pomočnikom lovovodje in poganičem ter vsem, ki so domače in tuje lovske dame toplo sprejeli medse.
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije je 12. decembra potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije.
Foto: Andrej Miklavčič
Številne goste sta nagovorila predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) dr. Miroslav Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca. Na prijetnem druženju smo se skupaj ozrli na iztekajoče leto in nazdravili prihajajočem letu.
Ob tej priložnosti je predsednik LZS podelil red za lovske zasluge I. stopnje Antonu Marinčiču, ki je v slovenskem lovstvu pustil neizbrisne sledi. Poleg poklicne kariere v lovstvu (najprej kot poklicni lovski čuvaj v GL Jelen Snežnik, nato pa kot vodja LPN Jelen Snežnik) je aktivno delal tudi v svoji matični Lovski družini Tabor Zagorje, območni Zvezi lovskih družin Notranjskega LGO – danes imenovani Postojnsko-Bistriška Zveza lovskih družin, ter v Upravnem odboru LZS ter komisijah za veliko divjad, za izobraževanje in komisiji za upravljanje z divjadjo. Tone polovičarstva ne pozna, zato je vse funkcije opravljal vestno in odgovorno. Vsa leta je bil tudi redni sodelavec LZS – predavatelj na številnih ekskurzijah za lovske čuvaje.
Borisu Leskovicu, dolgoletnemu odgovornemu uredniku glasila Lovec in prejemniku Zlatorogove plakete, je predsednik LZS podelil plaketo za lovsko kulturo I. stopnje za izjemne zasluge pri razvoju in predstavljanju lovske kulture v Sloveniji in v tujini. Poleg urejanja glasila Lovec je bil odgovorni urednik Zlatorogove knjižnice in Strokovne knjižnice. Uredil je kar 13 knjig Zlatorogove knjižnice z nespornim vrhuncem iz omenjene knjižne zbirke, z lovskim priročnikom Divjad in lovstvo, ki je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Izdal je tudi samostojno knjigo Naše Mačke, bil je soavtor lovskih priročnikov iz leta 1989, 1996 in 2012 ter soavtor knjige Zveri – kune. Malo ljudem je znano, da je tudi odličen ilustrator – svoj pečat na tem področju je pustil v številnih strokovnih knjigah (Ocenjevanje škod po divjadi, Srnjad, Zveri, Ocenjevanje trofej,…). Boris je bil pobudnik mednarodnega sodelovanja na področju oponašanju jelenjega rukanja. Aktivno je sodeloval tudi pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine lovstva na področju lovskih šeg in običajev. Pod njegovim peresom je nastala knjižica »Lovske šege in običaji«, ki jo je leta 2019 izdala Lovska zveza Slovenije.
Z leve proti desni: Alojz Kovšca, Gregor Bolčina, Anton Marinčič z ženo in Boris Leskovic. Foto: Andrej Miklavčič
Listino Lovske zveze Slovenije pa je iz rok predsednika LZS prejel Branko Zlobko, nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS in član Upravnega odbora LZS ter predsednik Zveze lovskih družin Kočevje.
Utrinki s prednovoletnega srečanja Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič
V Notranjskem muzeju Postojna se je 26. novembra odvil prvi gastronomsko obarvan dogodek JEJ MUZEJ!, na katerem so obiskovalci spoznavali kulturno tradicijo kolin na Slovenskem in se podali na vodenje po stalni razstavi muzeja ob pokušini suhomesnatih izdelkov in kozarcu vina.
Člani LD Črna jama Tomaž Čič, Milan Fajdiga, Grega Bajc, Aleksander Debevec in Dejan Gerželj so v Notranjskem muzeju Postojna na gastronomskem dogodku JEJ MUZEJ! postregli z divjačinskimi suhomesnimi dobrotami. Foto: Tjaša Žgur
Vodenje s pokušino so na ‘gozdnem’ delu stalne muzejske razstave v družbi kustosov izvedli tudi člani Lovske družine (LD) Črna Jama. S tem dejanjem so se postavili ob bok ostalim gostinskim ponudnikom tega večera v muzeju in predstavili kulturno tradicijo lovcev pri ravnanju z divjačino.
Kaj pa imajo koline skupnega z lovstvom? Lovci vendar uplenimo žival. Uplenitev divjadi je povezana z lovskimi običaji ter lovnimi pravicami do določenih vrst živali, ki so bile in so še vedno predmet lova. Koline in lovstvo imata več skupnih točk, kljub temu da gre za različne prakse: etika in spoštovanje do živali, uporaba lokalnih virov hrane, kultura ohranjanja in predelava mesa. Obe dejavnosti sta tudi močno zakoreninjeni v slovenski tradiciji in kulturi.
O pomenu in tradiciji kolin na Slovenskem je na dogodku na predavanju z naslovom Ni ga tiča čez prašiča! najprej spregovoril slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj. V uvodnem nagovoru je z razlago termina “koline” hitro razblinim vse dvome glede vprašljive povezave kolin z lovstvom: “Koline je lahko izraz za celoten proces, ki vključuje zakol prašiča, izdelavo mesnih izdelkov z zaključno zabavo, oziroma proslavo ob koncu procesa. Kot koline se lahko imenujejo vsi izdelki iz prašiča, lahko pa se s tem izrazom imenuje tudi samo klobase. Že ta širina, ki ga izraz ‘koline’ označuje, priča o tem, da smo Slovenci na tem segmentu kulture in kulturne dediščine izrazito bogati.”
Po izčrpnem in s slikovnim gradivom bogatim predavanjem, je sledil nadvse zanimiv ogled razstave Muzej Krasa s kustosi, ki so v stalno razstavo vključili kulinarično okusne in zgodovinsko zanimive vsebine. Po muzeju sta nas popeljali vodja muzeja Tina Poljšak in kustosinja Ana Čič. V “jamskem” delu muzeja nam je muzejski svetnik speleobiolog dr. Slavko Polak, predstavil arheološka dejstva in najdbe o divjih prašičih.
Dr. Slavko Polak se je osredotočil tudi na zanimive vidike evolucijskega razvoja divjih prašičev o katerih pričajo arheološki dokazi. Foto: Tjaša Žgur
Predstavitev dr. Polaka je ponudila globlji vpogled v zgodovino lova na divjega prašiča ter potek udomačitve, ki je na različnih krajih sveta potekala ob različnem času. Najprej je udomačitev potekala v Aziji, pred 13.000 leti, kar nakazuje, da so ljudje že dolgo pred našim časom prepoznali vrednost teh živali. Vrednost, ki jo za nas lovce danes predstavlja meso divjega prašiča pa so v “gozdnem” delu muzeja predstavili člani LD Črna jama.
Starešina Milan Fajdiga v družbi tovarišev lovcev pri razlagi zastopanosti živalskih vrst v njihovem lovišču in delovanju lovske družine. Foto: Tjaša Žgur
Starešina LD Črna jama Milan Fajdiga je zbranim laičnim gostom predstavil lovišče in zastopanost divjadi ter ostalih prostoživečih vrst v lovišču, ki se razprostira med Postojnskimi vrati pa skoraj tja do Nanosa.
Suhomesnate dobrote iz gozda, ki so jih pripravili lovci LD Črna jama. Foto: Tjaša Žgur
O kakovosti surovin, rokovanju z divjačino in pripravi suhomesnatih izdelkov so se obiskovalci lahko prepričali sami. Na zelenem prtu smrekovih vejic so se bohotili ocvirki divjega prašiča, suhomesnate dobrote iz divjega prašiča, košute in jelena ter za popestritev – na tanke rezine narezano posušeno meso medveda. Starešina in gospodar Dejan Gerželj ter lovski tovariši Grega Bajc, Tomaž Čič in Aleksander Debevec so z zbranimi razpravljali o ravnanju z divjačino in njeni pripravi.
Stalna razstava Muzej krasa vključuje tudi zgodovino lova v Notranjskih gozdovih ter pomemben del naše kulturne dediščine povezane z lovom na polhe. Foto: Tjaša Žgur
O polšjih kolinah in lovu na polha, pomembnemu del kulturne dediščine naših krajev, je spregovorila muzejska svetnica Magda Peršič. Nadaljnji ogled muzeja pa je bil prefinjeno začinjen z zanimivimi pripovedmi o teh in onih domiselnih “vrhunskih iznajdbah” za obdelavo in pripravo mesa, kot jih je poimenoval kustos Tine Kaluža, ki je na ogled postavil mehanični raženj iz Predjamskega gradu iz 17. stoletja.
Predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca je 9. decembra v prostorih vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki podpisal sporazum letnega načrta sodelovanja s Slovensko vojsko za leto 2025.
Foto: Gregor Bolčina
Letos je imel predsednik LZS nalogo in čast, da je nagovoril prisotne in se v imenu vseh nevladnih organizacij zahvalil Slovenski vojski za kakovostno sodelovanje v zadnjih letih in izpostavil potrebe in možnosti za sodelovanje v prihodnje.
“Z vašo nesebično pomočjo, visoko stopnjo organiziranosti in pripravljenostjo sodelovati z našimi organizacijami, nam je uspelo izvršiti veliko nalog, katerim nevladne organizacije s svojim kadrom in opremo niso bile kos. Posebej bi se rad zahvalil pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki so žrtvovali tudi svoj prosti čas za delo v korist družbe in narave. Kakovostno sodelovanje Slovenske vojske s civilno družbo, predvsem na logističnem in organizacijsko-tehničnem področju, opravičuje in lajša politične odločitve pri zagotavljanju sredstev in kadrov. Javno mnenje v podporo Slovenski vojski se gradi skozi aktivnosti, s katerimi neposredno prispevate k varnosti ljudi in premoženja in zaščiti narave in okolja. Današnji podpis letnih načrtov o sodelovanju nam daje nove priložnosti za delo, s katerimi bomo vsak posebej in vsi skupaj prispevali k lepšemu, boljšemu in bolj varnem svetu,” je v nagovoru izpostavil predsednik LZS.
Že 51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije bo v soboto, 15. marca 2025, na Dnevih lovstva, ki bodo potekali na Celjskem sejmu, Dečkova cesta 1, 3000 Celje.
Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov v Brežicah. Foto: Jure Škrlep
Vsakoletna prireditev, ki smo jo poimenovali »Praznik lovske kulture«, bo leta 2025 potekala pod imenom »DAN LOVSKE KULTURE«. Prireditev bo obsegala predstavitev lovske kulture v širšem smislu.
Komisija mladi in lovstvo obvešča, da so ponovno na zalogi karte Črni Peter, še vedno na razpolago igra Spomin, igra Ravnovesje v naravi pa je na voljo po akcijski ceni.
Foto: Gregor Bolčina
Družabne igre lahko naročite po elektronskem naslovu: lzs@lovska-zveza.si. V sporočilo zapišite svoje podatke in vrsto prevzema: osebni prevzem (na sedežu LZS v Ljubljani) ali dostava po pošti(zanjo boste plačali poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije).
Karte Črni Peter – cena 2 €
Karte Črni Peter so enostavne in majhne, zato se izkažejo tako v lovski sobi kot lovskem bivaku. Čeprav so videti povsem enostavne, vsebujejo številne poučne elemente. Podobe so naslikane umetelno in spodbujajo razmišljanje o vrstah živali, razlikovanju spola in njihovi prehrani.
Igra Spomin – cena 2 €
Najmlajši otroci imajo radi igre s podobami. Ta igra z izjemnimi podobami odpira večplastnost igre. Same ploščice so nekoliko manjše od kart, kvadratne oblike, in tako na mizi zavzamejo nekaj manj prostora. Med igranjem se lahko mimogrede pogovorimo o vrsti živali in njenem prehranjevanju ter življenjskem okolju. Zelo primerna je za medgeneracijsko povezovanje. Med igranjem utrjujemo spomin, kar je dobrodošlo za najmlajše in starejše.
Ravnovesje v naravi – akcijska cena 15 €
Nivo igranja je mogoče spremeniti: najmlajši igrajo osnovni nivo, starejši pa si lahko določene pogoje zelo spremenijo in naredijo igro miselno ter taktično bistveno zahtevnejšo. Tako igra ponuja lahkotno preživljanje večera ali pa večji izziv za deževne dni. V naravi so rastline in živali med seboj zelo povezane. Rastline omogočajo hrano rastlinojedom, živali pa rastlinam omogočajo prenos semen na dolge razdalje. Tu so še plenilci, ki lahko plenijo druge živali. Na vse pa delujejo vplivi nežive narave (temperatura, padavine …) in človekovi vplivi.
V okviru praznovanja 26. praznika občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah in v počastitev lovskega zavetnika sv. Huberta, je Lovska družina (LD) Vitomarci 3. novembra 2024 v farni cerkvi sv. Andraža organizirala Hubertovo sveto mašo.
Lovci na poti k sveti maši v cerkvi sv. Andraža. Foto: arhiv LD Vitomarci
Kot je povedal starešina LD Vitomarci Anton Tone Lajh, so se lovci in praporščaki zbrali pri gasilskem domu. Domačim lovcev iz LD Vitomarci so se pridružili še člani LD Juršinci, LD Dornava – Polenšak, LD Jože Lacko Ptuj, LD Destrnik, LD Trnovska vas in LD Dobrava. Lovska povorka, na čelu katere je bilo sedem praporščakov, je od tam krenila skozi občinsko središče proti farni cerkvi Sv. Andraža.
Pred cerkvijo so jih pričakali lovski rogisti iz LD Zeleni vrh iz Vuzenice in jih z lovsko koračnico pospremili v cerkev. Tam so jih z ubranim petjem sprejeli domači cerkveni pevci, ki so za uvod zapeli eno najbolj znanih slovenskih lovskih pesmi »Tam v gozdu kjer se plaha srna pase«.
Člani LD Vitomarci z županjo občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah in farnim župnikom. Foto: arhiv LD Vitomarci
Hubertovo sveto mašo je daroval domači farni župnik Mirko Krašovec, ki je vsem udeležencem slikovito predstavil življenje in dobra dela lovskega zavetnika Sv. Huberta. Pri maši pa so sodelovali tudi številni domačini, prvo Hubertovo sv. mašo pri Sv. Andražu pa sta z obiskom počastila še županja občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah Darja VudlerBerlak in rektor nove evropske univerze Alma Mater Evropaea iz Maribora, prof. dr. Ludvik Toplak, sicer tudi sam član zelene bratovščine v sosednji LD Juršinci.
Starešina LD Vitomarci je še povedal, da je bila prva Hubertova maša za vse lovce lep duhovno in kulturno bogat dogodek. Lovski zavetnik sv. Hubert je nasploh med slovenskimi lovci izjemno cenjen in prvič so ga slovesno počastili tudi v LD Vitomarci, ki je članica Lovske zveze Maribor. Po maši so se lovci in gostje zbrali v večnamenski dvorani gasilskega doma Vitomarci. Tam so imeli krajše družabno srečanje z obujanjem spominov na minula lovska doživetja in pogostitev, za katero so poskrbele marljive domače gospodinje, članice »Društva gospodinj Vitomarci«.
Doktorska kandidatka na Oddelku za biologijo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani Andreja Stušek vas vabi k sodelovanju v anonimnem vprašalniku, ki je namenjen preverjanju stališč o volku v Sloveniji in poznavanju njegovih osnovnih značilnosti.
Foto: Pixabay
Z izpolnjevanjem vprašalnika boste sodelovali v doktorski raziskovalni nalogi Stališča javnosti do ubijanja volkov (Canis lupus) v Sloveniji pod mentorstvom biologa izr. prof. dr. Ivana Kosa in psihologinje dr. Lilijane Šprah.
Odprte so prijave na novo usposabljanje ‘Vodenje in razreševanje konfliktov, ki bo v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana potekalo v sredo, 27. novembra, ob 18. uri, v lovskem domu LD Tomišelj, Planinca, 1352 Preserje.
Foto: Pixabay
Usposabljanje zajema opredelitev vodenja, lika vodje in razreševanja konfliktov. Namenjeno je predvsem članom lovske organizacije, ki se v okviru lovskih družin ukvarjajo z vodenjem. Izvedel ga bo dr. Robert Ličen, sociolog in ekonomist, manager, predavatelj, mentor in coach ter eden najbolj izkušenih strokovnjakov s področja vodenja in uvajanja sprememb, tako osebno kot v podjetjih.
Usposabljanje je odprto za vse, prijave se zbirajo preko Lisjaka do zapolnitve prijavnih mest.
Komisiji za lovsko kinologijo (KLK) LZS je v letu 2024 pričel teči nov mandat, s katerim so prišle tudi določene spremembe v načinu poslovanja.
Foto: Tilen Hvala
Ena od teh sprememb je bilo prenehanje izdajanja potnih nalogov sodnikom za udeležbo na lovsko-kinoloških prireditvah, saj to ni v skladu s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju in računovodenju LZS. Zaradi teh sprememb do nedavnega komisija ni mogla sofinancirati lovsko-kinoloških prireditev, ki so bile izvedene v letošnjem letu.
Zato pozivamo lovsko-kinološka društva (LKD) in pasemske klube k posredovanju vlog za sofinanciranje v letu 2024 izvedenih kinoloških dejavnosti! Poziv je namenjen za prireditve – preizkušnje, za katere vloge za sofinanciranje še niso oddali na KLK, pa so bile izvedene. Rok za oddajo prošenj za sofinanciranje je 25. 11. 2024.
Za kriterije sofinanciranja morebitnih podanih vlog se bo komisija držala 13. točke Pogojev, meril in postopkov za razporeditev sredstev KLK za mandat 2020/2024, kjer so navedena dokazila, ki jih mora organizacija priložiti za prejetje sofinancerskih sredstev, in sicer:
Število vseh prisotnih psov.
Število psov v lasti vodnikov lovcev z veljavno lovsko izkaznico.
sodniško poročilo, ki vsebuje podatke: vodnik, pes, ocena, sodnik, kraj in prireditelj. Fotokopijo ocenjevalnih listov.
V 93. letu starosti nas je zapustil Zdravko Kosmač iz Hotavelj v Poljanski dolini, član Lovske družine Poljane.
Zdravko je bil v lovsko-kinoloških krogih poznan predvsem kot vesten vzreditelj različnih pasem lovskih psov, uspešen vodnik krvosledcev in dolgoletni kinološki sodnik. Nam vsem, ki smo ga poznali in imeli priložnost z njim sodelovati, bo ostal v spominu kot iskriv in dobrohoten lovski tovariš, katerega so odlikovali posebej izostren čut za divjad in naravno okolje, skrb za lovsko pravičnost in neizmerna ljubezen do lovskih psov.
Slava njegovemu spominu.
Pogreb v spremstvu lovcev bo v torek, 19. novembra, ob 14.30 na pokopališču v Gorenji vasi. Od njega se lahko poslovite na dan pogreba, od 10. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. S spoštovanjem do narave, svojci sveče hvaležno odklanjajo.
V petek, 15. novembra slovenska lovska javnost ni mogla verjeti, da se je nenadoma poslovil Janez Škrlj – Janko.
V Lovsko družino Babno Polje je Janko vstopil davnega leta 1976 in ji ostal zvest do konca. Znotraj Lovske družine Babno Polje je zgledno opravljal različne funkcije, največji pečat pa je zapustil kot starešina, ki se je v najtežjih časih za lovsko družino postavil za dobrobit društva in ob pomoči sodelavcev družino dobesedno rešil pred propadom.
Lovci od drugod ne bodo pozabili dveh mednarodnih ‘Lovov dveh dežel’, za katera je dal pobudo, v spominu pa bodo ostala tudi njegova naprezanja za povezovanje s hrvaškimi in koroškimi lovci.
Prejel je številna lovska odlikovanja, tudi na višjih ravneh, največ pa mu je pomenilo častno članstvo v Lovski družini Babno Polje, ki so mu ga podelili leta 2021.
Ob 60-letnici Kluba prijateljev lova Celovec je bilo na Martinovo soboto v Polskavi in v Slivnici tradicionalno srečanje koroških zamejskih lovcev z gostitelji iz Lovske zveze Maribor.
Po lovu v polskavskem lovišču. Foto: Božidar Kunej
Pred 60 leti je bil v Celovcu na avstrijskem Koroškem ustanovljen Klub prijateljev lova (KPL) s sedežem v Celovcu. Za prvega predsednika je bil izvoljen Karel Prušnik-Gašper, sicer tudi znani koroški partizan in organizator odpora proti nacizmu na avstrijskem Koroškem 1941-1945. Ustanovitveni predsednik je že v prvem letu delovanja KPL navezal osebne stike s takratnim predsednikom Lovske zveze (LZ) Maribor in medvojnim partizanskim tovarišem Ivom Skerlovnikom in medsebojno sodelovanje je steklo kot po maslu.
Sodelovanje med štajerskimi in zamejskimi slovenskimi lovci na Koroškem je kmalu postalo del ustvarjalnega sodelovanja med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in med matičnim narodom na slovenski strani Karavank. Iz leta v leto dobiva nove vsebine, še zlasti s področja ohranjanja naravnega okolja za divjad in varstva narave nasploh. Pri tem je še zlasti koristna izmenjava praktičnih izkušenj enih in drugih.
Letošnje srečanje z zamejskimi lovci je bilo kot že nekaj zadnjih na Martinovo soboto. Začelo se je s sprejemom pri lovskem domu LD Polskava in nadaljevalo s tradicionalnim skupnim lovom na fazane. Diana je bila lovcem izjemno naklonjena. Po pozdravu uplenjeni divjadi se je dogajanje preselilo v Slivnico v gostišče Lesjak, kjer so mariborski gostitelji pripravili ‘zadnji pogon’ z bogatim in doživetim kulturnim programom.
Predsednik NO LZS Dušan Leskovec, nekdanji predsednik LZ Maribor Branko Vasa, predsednik LZ Marjan Gselman in predsednik KPL Janez Kaiser so z zanimanjem spremljali bogat kulturni program. Foto: Marjan Toš in arhiv LZ MariborMarjan Gselman (desno), Janez Kaiser (v sredini) in Božidar Kunej (levo) s spominskimi priznanji LZ Maribor. Foto: Marjan Toš in arhiv LZ MariborNekdanji in zdajšnji funkcionarji LZ Maribor s predsednikom KPL Janezom Kaiserjem. Foto: arhiv LZ Maribor
O izjemno dobrem sodelovanju sta na kratko spregovorila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili mariborski lovski rogisti in recitatorja Rudi Majer in Darinka Čobec. Ob tej priložnosti je predsednik LZ Maribor izročil predsedniku KPL Celovec izvirno spominsko darilo, ki simbolizira slovenstvo in pripadnost zeleni bratovščini.
Na jubilejnem srečanju so se spoštljivo spomnili Karla Prušnika Gašperja in Iva Skerlovnika, ki sta orala ledino in postavila trdne temelje medsebojnega sodelovanja in lovskega tovarištva koroških in štajerskih lovcev na tej in oni strani meje. Po Karlu Prušniku je KPL dolga leta uspešno vodil Mirko Kumer-Fric, po njegovi smrti pa ga vodi Kaiser. Ob mogočnem zvenu lovskih rogov in prešerni slovenski pesmi so se družili do poznega večera in se nato polni lepih vtisov razšli z željo, da se prihodnje leto spet srečajo.
Vabljeni, da se pridružite humanitarni akciji ustanove Anina zvezdica, ki poteka med 11. in 29. novembrom v okviru Slovenske vojske in Policije.
V tem času se zbira hrano z daljšim rokom uporabe ter higienske pripomočke za otroke in odrasle za pomoč družinam in posameznikom v stiski.
Zbiramo:
konzervirano hrano, moko, sladkor, olje, kis, testenine, riž, trajno mleko, marmelade, med, paštete, namaze, omake, kosmiče, kakav, čaj, kavo, sladkor, začimbe, sokove … Zaželene so tudi sladkarije, ki bodo v prazničnem decembru osrečile marsikaterega otroka.
izdelke za osebno higieno: šampone, gele za tuširanje, zobne kreme, ščetke, plenice, pudre, kreme za obraz in telo, intimno nego, čistila.
Vabimo vas, da se nam pridružite in darujete po svojih zmožnostih. Prepričani smo, da bo akcija tudi tokrat zaživela. S paketi bomo družinam in posameznikom vsaj nekoliko olajšali materialno stisko, v kateri so se znašli.
Humanitarna akcija je podprta v vseh vojašnicah (ali vojaških objektih) ter policijskih postajah, tako da lahko zbrano prehrano oddate kjerkoli, lahko pa kontaktirate telefonsko številko 040 480 843 (Matej) in se dogovorite za prevzem zbranih izdelkov.
Odprte so prijave na novo usposabljanje – tečaj video snemanja, ki bo v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana potekalo v četrtek, 14. novembra, ob 18. uri, v lovskem domu LD Tomišelj, Planinca, 1352 Preserje.
Foto: Pixabay
Usposabljanje je namenjeno vsem, ki bi želeli objavljati videoposnetke, tudi v oddaji Dober pogled. V teoretičnem delu se boste seznanili s tehnologijo in pravili snemanja, v praktičnem delu pa boste vadili snemanje z videokamero, fotoaparatom in s telefonom ter skupaj pregledali posneti video material.
Tečaj video snemanja bo izvedel izkušeni snemalec in avtor oddaje Dober pogled, Jure Škrlep (Video pro d.o.o.).
Usposabljanje je odprto za vse, prijave se zbirajo preko Lisjaka do zapolnitve prijavnih mest.
Pri Perkovem križu v Frajhamu na Pohorju je bilo zadnjo oktobrsko nedeljo jubilejno, že petdeseto srečanje lovcev lovskih družin (LD) Fram, Hoče in Šmartno na Pohorju.
Pri Perkovem križu se lovci pred lovom vedno najprej poklonijo spominu pohorskim partizanskim kurirjem. Foto: arhiv LD Fram
Uvodne spominske slovesnosti z močnim pietetnim nabojem in bogatim kulturnim programom se udeležilo več kot 200 obiskovalcev. Poleg množice lovcev sta bili navzoči tudi direktorica občinske uprave Občine Rače – Fram Karmen Kotnik in predsednica Krajevne skupnosti (KS) Fram dr. Vlasta Stavbar. Slavnostni govornik je bil starešina LD Fram Milan Ačko, saj je bila framska lovska družina gostiteljica jubilejnega petdesetega srečanja.
Lovce in ostale udeležence sta pozdravila in nagovorila še predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. O zgodovinski vlogi pohorskih partizanskih kurirjev je spregovorila zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar, sicer predsednica KS Fram in vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor. Naj ob tem zapišemo, da je bilo med pohorskimi partizani in partizanskimi kurirji, ki so vojno preživeli, po letu 1945 veliko uglednih lovcev in lovskih funkcionarjev. Nekaj redkih jih še živi in so žive knjige pohorske lovske in siceršnje zgodovine.
Prvi skupni lov v počastitev spomina na partizanske kurirje na Perkovem križu je bil na zadnjo nedeljo meseca oktobra 1979 na pobudo takratnih starešin LD Hoče, LD Fram in LD Šmartno na Pohorju. Takrat so se tudi dogovorili, da bo lov postal tradicionalen in da ga bo vsako leto organizirala druga lovska družina, vendar vedno zadnjo nedeljo v oktobru.
Boginja Diana je bila letos lovcem še posebej naklonjena in darežljiva, saj so uplenili dva ščetinarja, pet kosov jelenjadi ženskega spola in eno zvitorepko. Po pozdravu lovini so člani LD Fram pripravili še zadnji pogon z obujanjem lepih spominov ob okusnem jelenjem golažu in rujni kapljici. Kot nam je povedala tajnica LD Fram Alenka Apohal, so na jubilejnem srečanju podelili zahvale in plakete članom za dolgoletno sodelovanje na lovih, vsi sodelujoči lovci na letošnjem jubilejnem 50. lovu pa so prejeli spominske značke.
Zapriseženi član zelene bratovščine iz Voličine in srčni naravovarstvenik Vinko Krajnc je med obhodom lovskega revirja našel veliko bobrišče ob reki Pesnici pod Gradnom.
Novo bobrišče ob reki Pesnici. Foto: Vinko Krajnc
Ob reki Pesnici med Močno in Gočovo je sicer več bobrišč, a najnovejše je očitno eno večjih in na izjemno zavarovanem delu rečne struge. Vinko spremlja ostanke bobrovih večernih pojedin in jih tudi dokumentira. Po njegovih ocenah se bobrišče širi in lahko postane eno večjih. Seveda še zdaleč ne takšnih, kot je največje bobrišče v močvirskem zatoku Globovnice na zahodnem delu Lenarta za ribiškim domom. Je pa zanimivo, da se bobri potem ko so bili spomladi zaradi čiščenja Velke v lenarški Čreti pregnani iz tega vodotoka, na Velko niso vrnili. Vsaj v širšem predelu Črete jih ni mogoče opaziti.
Vinko je tudi sicer izjemen naravovarstvenik in s posebnim občutkom spremlja stanje ogroženih prostoživečih živali. Kot lovec v lovskem revirju vljudno opozarja ljudi, da naj bodo do divjadi bolj prijazni. Takšnih srčnih lovcev in varuhov narave in divjadi, kot je Vinko Krajnc iz LD Voličina v Slovenskih goricah, si v slovenski zeleni bratovščini lahko samo želimo.
Predstavitev fotozgodbe ‘Srečanja z medvedi v naravnem okolju’ je potekala 18. oktobra v preddverju Krpanovega doma, kot tretja in zaključna aktivnost letošnjega študijskega krožka MI IN ZVERI, pod streho Zavoda za turizem Pivka in pod okriljem Lovske zveze Slovenije (LZS).
Foto: Marjeta Marinčič
Na prvem dogodku, v marcu, smo pod okriljem LZS in nagovorom predsednika Alojza Kovšce, predstavili Lovsko družino (LD) Pivka ter javno pohvalili lovce in prebivalce na Pivškem za odlično sobivanje z zvermi. Na drugem dogodku smo se v sodelovanju z lovci podali na botanični poletni sprehod s Florjanom. Predsednik LD Pivka nas je na terenu podučil o lovnem terenu, mejah in pravilih vedenja v naravnem okolju ter o opazovanju divjadi, posebej zveri, ki jih srečujemo na sprehodih po Zgornji Pivki.
Avtorica fotozgodbe in vodja vseh aktivnosti Marjeta Marinčič, soproga ljubiteljskega in poklicnega lovca, dobitnica mednarodne nagrade za fotografijo rjavega medveda, je razstavljene avtorske fotografije podarila v korist sodelovanja v promociji pivškega in slovenskega lovstva ter spoznavanju rjavega medveda.
Na predstavitvi je orisala družinski način življenja, ki jo je pripeljal do najbolj pristnih srečanj in motivov pri spoznavanju vedenja največje evropske zveri v naših gozdovih. Tjaša Žgur, članica LD Javornik in vodnica ‘sprehoda z lovcem BeAroundMe’, je iz knjige Snežnik in Schönburški vladarji, prebrala zapisano, ki to ponazarja:
V naših gozdovih imamo tradicijo spoštljivega odnosa do narave, gozda, divjadi in zveri iz časov SCHÖNBURGOV, od leta 1859 dalje. Iz knjige … Snežnik in schönburški vladarji … prevod nemškega rokopisa Hermana Schollmayerja, ki je koncem 19.stol. upravljal snežniško posest, bil gozdar in se ljubiteljsko ukvarjal z zgodovino dežele Kranjske.
Citat iz poglavja … O LOVU IN DIVJADI … … Širni gozdovi Notranjske so bili že od nekdaj domovina največje evropske zveri, medveda. Princ Georg je želel to naravno redkost ohraniti v tukajšnji kultivirani deželi.
Ta zver je bila že od nekdaj naravna, saj se medvedje zadržujejo v širnih gozdovih, nikogar ne nadlegujejo in ne prizadevajo nobene škode … konec citata
Sandi Šenkinc, predsednik LD Pivka je ob tej priložnosti predal Zavodu za turizem ročno izdelani lovski stoječi lovski obešalnik, ki skupaj z lovsko stojnico ‘krmiščem’ dajeta v Krpanovem domu pečat sodelovanju in povezovanju. Lovska kulturna dediščina, ki ji v konceptu delovanju študijskega krožka namenjamo posebno prioriteto, je na dogodku zažarela v razstavnih eksponatih iz jelenjih rogov, ročno izdelani sedežni garnituri pokojnega g. Tomšiča, ki jih hrani LD Pivka.
Foto: Marjeta MarinčičFoto: Marjeta Marinčič
S člani študijskega krožka smo po besedah direktorice Zavoda za turizem Jane Gržinič postavili več kot pričakovane trdne temelje za ohranjanje in nadaljevanje sodelovanja LD Pivka z Zavodom za turizem Pivka, kar je bil vsebinski cilj sodelovanja. Dvig obiska slovenskih lovcev, ki so ključni akter v postavitvi Centra zveri Dina v Pivki, ostaja izziv institucije. Razstava fotografij bo na ogled do 28.novembra 2024.
Hvala vsem za sodelovanje !
Marjeta Marinčič, avtorica in mentorica študijskega krožka Naravna in kulturna dediščina 2013-2024, MI IN ZVERI 2024
Na naši spletni strani in na YouTube kanalu si lahko ogledate oktobrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
V oktobrski oddaji si lahko ogledate nagovor predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšce o aktualnih temah na področju lovstva. Ustvarjalci oddaje so obiskali Lovsko družino Dornava-Polenšak in si ogledali razstavo trofej jelenjadi, srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2023, ki jo je pripravilo Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega Lovskoupravljavskega območja (LUO).
Pred šestdesetimi leti je bil v Celovcu na avstrijskem Koroškem ustanovljen »Klub prijateljev lova« (KPL), s sedežem v Celovcu. Za prvega predsednika je bil izvoljen znani lovec in pobudnik za ustanovitev kluba Karel Prušnik-Gašper, sicer tudi znani koroški partizan in organizator odpora proti nacizmu na avstrijskem Koroškem 1941-1945.
Zamejski lovci 9. novembra spet prihajajo v LD Polskava. Foto: arhiv Marjana Toša
Po Karlu Prušniku je KPL dolga leta uspešno vodil Mirko Kumer – Fric, po njegovi smrti ga vodi Janez Kaiser. Ta nadaljuje delo obeh predhodnikov, ki je zelo pomembno za utrjevanje stikov med matičnim narodom v Sloveniji in slovensko manjšino na Koroškem.
Predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. Foto: osebni arhiv
V kontekst utrjevanja teh stikov sodi tudi sodelovanje KPL s štajerskimi lovci iz Lovske zveze (LZ) Maribor. To sodelovanje se je začelo kmalu po ustanovitvi kluba in je preraslo v organizirano sodelovanje na lovsko-strokovnem, družabno-kulturnem in ekološkem področju.
Letošnje srečanje z zamejskimi lovci iz Koroške bo v soboto, 9. novembra na Zgornji Polskavi. Tam bo po jutranjem sprejemu ob 9. uri in dobrodošlici v lovskem domu ob zajtrku sledil tradicionalni skupinski lov v lovišču LD Polskava. Po lovu bo krajši kulturni program v gostišču Lesjak v Slivnici pri Mariboru. O izjemno dobrem sodelovanju bosta na kratko spregovorila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. V kulturnem programu bodo nastopili mariborski lovski rogisti in recitatorja Darinka Čobec in Rudi Majer. Martinovo druženje bodo zaokrožili z zadnjim pogonom in obujanjem lepih spominov na doživetja v loviščih na tej in oni strani Karavank.
Društvo slovenskih lovk je v sodelovanju z Brkinsko-kraško zvezo lovskih družin (BKZLD) in Lovsko družino (LD) Videž Kozina organiziralo tradicionalni tridnevni lovski tabor mladih, ki je letos privabil kar 27 udeležencev iz bližnjih osnovnih šol iz občin Hrpelje-Kozina, Sežana in Komen ter tudi udeleženca iz Italije.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Lovskega tabora so se udeležili učenci od 6. do 8. razreda. Dogodek je potekal v čudovitem naravnem okolju pod Slavnikom v lovski koči LD Videž Kozina. Namenjen je bil mladim, ki želijo spoznati naravo, lovske veščine in zlasti vlogo lovcev pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Ponudili smo jim priložnost, da na taboru, ki je trajal od petka do nedelje, skozi pester program delavnic in aktivnosti s prve roke spoznajo naše temeljno poslanstvo: trajnostno upravljanje z divjadjo.
Spoznali so tudi naše druge aktivnosti: delo lovcev v lovišču, se seznanili z zgodovino lova in z lovsko kulturo, z varstvom narave in z gozdnim bontonom, predstavili smo jim divje živali ter užitne divje in zdravilne rastline, zvečer pa so opazovali divjad v naravnem okolju in prisluhnili jelenjemu rukanju, seznanili so se s preživetjem v naravi, predstavili so se jim lovski kinologi in jih poučili o vrstah psov in delom po krvni sledi. Tudi streljali so z zračno puško in bili poučeni o varnem ravnanju z orožjem.
Taborniki so jim prikazali osnove taborništva in pripravili taborni ogenj. Oktober je bil mesec požarne varnosti – bodi pripravljen, bodi varen, zato so jim prikazali gašenje gozdnega požara in preventivo pri požarih in naravnih nesrečah ter poškodbami v gozdu.
Čebelar je otrokom približal zanimiv svet čebel in pomena čebel za naravo. Pripravili smo jim še tekmovanje v reševanju lovske križanke in lovskega kviza, najboljše smo seveda nagradili. Sami pa so ob koncu tabora strnili svoje vtise v pisni obliki. Zvečer je bil z lovci organiziran večerni izhod v lovišče, kjer so nekateri imelo srečo in videli srnjad. Ta večer sta bila uplenjena dva jelena in divji prašič, zato smo izvedli še pozdrav lovini.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Želja našega društva je, da z našim programom mladi razvijejo globlje razumevanje narave in njenega varovanja. Zavedamo se osveščanja mladih o tem in smo ponosne, da jim to pomembno poslanstvo lahko približamo skozi zabavno, a hkrati poučno izkušnjo.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila soorganizatorjema tabora BKZLD in LD Videž Kozina, ki nam je prijazno odstopila svoj lovski dom in lovcem, ki so otroke odpeljali v lovišče na preže in jim nudili vso strokovno pomoč. Hvala tudi osnovnim šolam Divača, Sežana in Hrpelje-Kozina od koder prihajajo učenci, pa vsem mentorjem, predavateljem, LD Jesenice za med-družinsko sodelovanje, spremljevalcem, staršem, ki ste nam zaupali otroke in vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi dogodka. Hvala oponašalcem jelenjega rukanja, ki so otrokom prikazali jelenje rukanje in potrebne naprave ter pripomočke. Seveda gre velika hvala tudi učencem, ki ste se v tako velikem številu odločili za sodelovanje na taboru, brez vas tega tabora ne bi bilo. Hvala tudi članicam DSL za pomoč in podporo.
Otrokom so bila podeljena priznanja za udeležbo na taboru, vsak je dobil majčko z napisom 2. lovski tabor otrok ˝VEVR´CE˝ in kape, ki jih je donirala lovska trgovina iHunt Shop STF d.o.o., Kozina. Na koncu so otroci staršem postregli večerjo, ki so jo pomagali pripraviti. Za popestritev zaključka tabora pa so poskrbeli Brkinsko kraški rogisti, ki so zaigrali dve skladbi.
Kljub temu da je bil letošnji tabor programsko obsežnejši od lanskega, so ga otroci pozitivno sprejeli. Enako tudi njihovi starši, kar je razvidno iz spodnjih pohval.
“Starši in otroci se vam zahvaljujemo za vas trud in nepozabne izkušnje.Največja nagrada za starša je bila, da dobi otroka nazaj nasmejanega do ušes, ki z nepopisnim navdušenjem razlaga izkušnje in doživljaje, ki jih je preživel v vasi družbi. Še enkrat velik hvala z moje in sinove strani. Prepričan sem, da vsi otroci in starši delijo moje mnenje. Lep pozdrav.” Gorazd Pangerc
“Pozdravljeni, tudi mi se zahvaljujemo vam za izjemno dobro izveden kamp. Sin je v vseh teh letih obiskal že ogromno kampov (sicer enotedenskih in plačljivih 300 €+), predvsem tistih, ki se izvajajo v naravi, in je rekel, da ta je bil pa res najboljši. Cel dan smo poslušali, kaj vse je novega zvedel. In kako odlično ste pripravili zaključni dan! Prav vsem iskrene pohvale, ki ste kakorkoli pomagali, da je kamp bil tako poučen tudi za otroke, ki se z lovstvom prvič srečujejo. Lep pozdrav in uspešno delo še naprej.” Blažka (mama Erika P.)
“Hvala Vam za vložen trud in prijetno izkušnjo za naše male! Prisrčen pozdrav.” Matej
“Spoštovana predsednica DSL in lovska tovarišica. Najprej velik poklon organizatorjem tabora za vrhunsko izvedeno druženje z mladimi, katero je po mojem mnenju tem mladim ljudem tri dnevno druženje nudilo obogatitev znanja in širitev obzorja. Z mojim lovskim tovarišem Tomažem sva se razveselila povabila za sodelovanje na taboru mladih, ob nedeljskem dogajanju pa sva bila enostavno navdušena, zato ti v mojem in v imenu mojih kolegov rukačev ponujam naše usluge v kakršnikoli obliki prenašanja našega znanja in izkušenj, tako na mlade kot tudi tovarišice in tovariše lovce iz slovenskih lovskih družin. Ob koncu pa še enkrat velik poklon za krasen dogodek in druženje, kar je v praksi pokazal odziv polne dvorane. Velik pozdrav in hvala tudi Magdi in Jeleni z odličnim spoštovanjem.”
Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk
Izbirne tekme v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekala 26. oktobra na Izlakah v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Zasavje, se je udeležilo sedem oponašalcev.
Foto: Andrej Miklavčič
Tekmovalci, ki jih je pozdravil predsednik ZLD Zasavje Tomaž Trotovšek, so se pomerili treh disciplinah: mladi jelen, ki išče košute, glavni jelen s tropom košut in oglašanje dveh jelenov enake moči na višku rukanja. Rezervnih disciplin ni bilo potrebno izvesti.
Prvo mesto je z doseženimi 51 točkami zasedel Tadej Klemenšek (LD Solčava),drugi je bil Marko Mavri (LD Podbrdo) z 48 točkami in tretji Nejc Kos (LD Borovnica) s 47 točkami.
Sodniški zbor v sestavi Ivan Okrajšek, Vital Šuligoj, Urban Košir, Saša Zdovc in Klemen Šuštaršič je vodil glavni sodnik Ernest Kerčmar. Da je vse potekalo po pravilih, so skrbeli vodja tekmovanja je mag. Jani Šalamon – predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS, namestnik vodje tekmovanja in nadzornik Gabrijel Urban in član Matej Sedej.
Dogodek so popestrili Zasavski rogisti in Lovski pevski zbor Zasavje – Trbovlje ter mladi “rukaški pripravnik” Matevž.
Zveza lovskih družin Gorica, ki združuje devet lovskih družin, je 26. oktobra v avli mestne občine Nova Gorica priredila revijo lovskih pevskih zborov in rogistov.
Foto: Erika Škrlep
Predsednik Zveze lovskih družin Gorica Silvo Batagelj je v nagovoru izpostavil pomen obuditve lovskega petja in drugih zvrsti kulturnega udejstvovanja zelene bratovščine in se zahvalil vsem podpornikom pri izvedbi dogodka. Med njimi tudi mestni občini Nova Gorica, v imenu katere je vse prisotne nagovoril podžupan Anton Harej. Prisotne je nagovoril tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Na revijo so nastopili Lovski pevski zbor Dekani, Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava, Notranjski rogisti, Lovski oktet Javorniki in Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. Bogat kulturni večer so zaokrožili vsi zbori in rogisti s pesmijo “Mi smo lovci”, avtorja Franca Gornika. Čisto na koncu pa je zadonela še slovenska rodoljubna pesem in himna Primorcev “Vstala Primorska”, ki jo je uglasbil in priredil skladatelj Rado Simoniti.
Po koncertu se je nadaljevalo prijetno druženje v avli, ob kapljici briških in vipavskih vinarjev je stekla beseda, pa tudi pesem je odmevala – kot je v svojem nagovoru povedal Alojz Kovšca: “Prisluhnimo pesmi in jo odnesimo domov v srcih – naj živi slovenska beseda.”
ZLD Gorica
Revija lovskih pevskih zborov in rogistov v Novi Gorici.
Upravljanje s tujerodnimi vrstami divjadi je bila tema 15. Slovenskega lovskega dne, ki je v organizaciji Strokovno-znanstvenega sveta LZS potekal 19. oktobra na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Foto: Urša Kmetec
V sklopu trinajstih predavanj so predavatelji predstavili spoznanja o »tujerodnih«, a neinvazivnih vrstah parkljarjev, o tujerodnih vrstah divjadi in drugih sesalcev na Hrvaškem, o invazivnih tujerodnih vrstah divjadih ter o zaznavanju, upravljanju in nadziranju tujerodnih vrst.
Udeležence sta pozdravila tudi mag. Urška Srnec, vodja Sektorja za lovstvo MKGP in prof. dr. Andrej Bončina, prodekan za raziskovalno dejavnost Biotehniške fakultete. Foto: Urša Kmetec
Slovenija je glede števila vrst, ki sodijo med divjad in so kot takšne predmet sistematično načrtovanega lova, ena najbolj konzervativnih držav v evropskem prostoru. Trenutno ima status divjadi 24 vrst: osemnajst vrst sesalcev in šest vrst ptic. Med njimi je osem tujerodnih vrst, ki z vidika naravovarstvenih dognanj in usmeritev, upravljavskih ciljev, zakonskih določitev/omejitev, načinov/poti vnosa in pričakovanih/dejanskih vplivov na okolje niso enotna skupina.
Tujerodne vrste divjadi v Sloveniji: invazivne, neinvazivne in zmotne
V prvo skupino sodijo vrste, ki so bile naseljene namensko, predvsem z namenom »bogatenja« lovišč/ekosistemov, večanja vrstne pestrosti divjadi in tudi lovskega motiva (muflon, damjak, alpski svizec, fazan); čeprav niso domorodne, se te vrste v prostoru ne širijo in nimajo izrazitih negativnih vplivov na okolje ali druge vrste, zato niso invazivne in se z njimi trajnostno upravlja.
V drugo skupino, tj. med invazivne tujerodne vrste sodijo tiste, ki so se v naravi pojavile po pobegih iz objektov farmske reje (nutrija) ali so se na območje Slovenije razširile samodejno iz sosednjih držav, kamor so bile pred tem naseljene ali so v naravo pobegnile iz ujetništva (pižmovka, rakunasti pes); te vrste imajo sposobnost hitrega prostorskega širjenja in večanja številčnosti ter izrazite negativne vplive na okolje in domorodne vrste.
Njihova prisotnost in hitro širjenje v ekosistemih sta v varstveni biologiji prepoznani kot eden največjih sodobnih dejavnikov tveganja, ki neposredno ogroža biotsko pestrost in ekološke procese znotraj domorodne biocenoze; zaradi tega te vrste evropska zakonodaja prepoznava kot prioritetne vrste, za katere so države članice dolžne izvajati različne ukrepe za zmanjšanje številčnosti oziroma omejitev njihovega širjenja (v primeru že oblikovanih populacij) oziroma takojšnjo izločitev iz narave (v primeru vrst, ki se v nekem prostoru šele pojavljajo).
»Poleg tujerodnih vrst, bodisi invazivnih ali neinvazivnih, pa obstajajo tudi vrste, ki so lahko zaradi pomanjkanja trdnih dokazov o pretekli prisotnosti ali napačnih interpretacij zmotno obravnavane kot tujerodne, kot je pri nas primer alpskega kozoroga,« je pojasnil dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja.
Upravljanje populacij tujerodnih vrst divjadi v Sloveniji v naslednjem desetletju
Po besedah dr. Matije Stergarja iz Zavoda za gozdove Slovenije pri invazivnih tujerodnih vrstah s cilji v lovskoupravljavskih načrtih zgolj sledimo področni evropski zakonodaji. »To pomeni, da na območjih, kjer se invazivna tujerodna vrsta pojavlja na novo, načrtujemo njen popolni odvzem; na območjih obstoječe razširjenosti pa preprečevanje nadaljnjega prostorskega širjenja in naraščanja številčnosti populacije. Pri tujerodnih vrstah, ki niso opredeljene kot invazivne, je usklajevanje ciljev in interesov delov družbe pogosto precejšen izziv, saj so cilji/interesi posameznih deležniških skupin nemalokrat v medsebojni koliziji (najpogosteje pri damjaku in muflonu) – zlasti cilj preprečevanja oz. omejevanja neželenih vplivov tujerodnih vrst v okolju, ki ga tipično zastopajo predstavniki naravovarstva, in cilj optimalne trajnostne rabe populacij divjadi z lovom, ki ga zasledujejo zlasti upravljavci lovišč.«
Foto: Urša Kmetec
V večini območij, kjer ni podatkov o jasno izraženih neželenih vplivih damjaka in muflona na okolje, je cilj ohranjanje njunih kolonij v obstoječi številčnosti in prostorskem obsegu ter izločitev osebkov, ki pobegnejo iz obor. V območjih, kjer so zaznani neželeni vplivi damjaka oz. muflona v gozdu oz. na kmetijskih površinah (Ptujsko-Ormoško, Posavsko in Pomursko lovskoupravljavsko območje), pa so cilji usmerjeni v zmanjšanje številčnosti njunih populacij.
»Ukrepi, preko katerih nameravamo doseči navedene cilje (predvsem pri damjaku in muflonu)«, je pojasnil Stergar, »bodo zlasti ustrezna višina, prostorska usmerjenost in starostno-spolna struktura odvzema ter bolj prilagodljivo načrtovanje odvzema na območju stalne prisotnosti volka in risa, obenem pa ustrezen režim krmljenja (omejevanje gostote, zlasti pa pazljivo umeščanje krmišč v prostor).«
Mufloni na Boču Po naselitvi prvih muflonov leta 1972 na Boč so se ti zelo počasi širili in to le v predele, kjer so bila krmišča z ustrezno krmo. Populacija je do danes dosegla okoli 250 osebkov. Mufloni na Boču na domorodne vrste nimajo zaznavnega vpliva, nasprotno pa domači psi zelo negativno vplivajo na muflone predvsem v času brejosti in poleganja mladičev. Boštjan Plaznik iz Lovske družine Makole in predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo LZS pravi, da so mufloni zelo odvisni od krmljenja in ob ustrezni prehrani nimajo težnje po selitvah in širjenju v nova okolja. Vendar se v zadnjem času širijo v območja, kjer se jih namensko ali nenamensko krmi. »Škode po muflonih so v praksi evidentirane le v osamljenih primerih, tako da na pogorju Boča muflon ni konfliktna vrsta in je tudi med občani praviloma zelo dobro sprejet,« pravi Plaznik. Mufloni so zelo občutljivi na vznemirjanje zaradi motokrosa, kolesarstva in pohodništva v naravnem okolju in na vznemirjanje, ki ga povzročajo potepuški psi.
Genetske značilnosti »tujerodnih« vrst parkljarjev v Sloveniji in na Hrvaškem
Za populacije tujerodnih in/ali ponovno naseljenih vrst, kot so alpski kozorog, muflon in čital (na Hrvaškem), je značilna majhna genetska variabilnost zaradi učinka osnovatelja (tj. majhnega števila izvornih živali). »Ugotovili smo, da je genetska variabilnost muflonov pri nas v primerjavi z izvornimi populacijami s Sardinije in Korzike veliko manjša. Tudi genetska variabilnost alpskih kozorogov je izjemno majhna, saj smo pri analiziranih vzorcih našli dolge homozigotne odseke znotraj genoma, kar nakazuje na veliko izgubo genetske variabilnosti in prisotnost parjenja v ožjem sorodstvu,« je pojasnila dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Majhna genetska variabilnost je posledica zgodovinskega ozkega grla, ki ga je vrsta prestala v 19. stoletju, saj so vsi osebki kozorogov v alpskem loku potomci genetsko osiromašene populacije iz Gran Paradisa. To opozarja, da so za zagotovitev dolgoročnega obstoja populacij potrebni sistematično spremljanje stanja (monitoring) in aktivno upravljanje, vključno z ukrepi za večanje genetske pestrosti.
Foto: Urša Kmetec
Status, varstvo in upravljanje alpskega kozoroga v Sloveniji
Za dolgoročno ohranitev vrste so nujni takojšnji ukrepi, ki jih zdaj omogoča tudi ugotovitev, da je kozorog v Sloveniji domorodna vrsta, kar dokazujejo arheološke in genetske raziskave. Temeljni cilji in usmeritve za upravljanje alpskega kozoroga v prihodnjem desetletju so zapisani v lovskoupravljavskih načrtih za obdobje 2021–2030, je povedala dr. Andreja Neve Repe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Glavni cilj upravljanja vrste je preprečevanje izumrtja in zagotavljanje dolgoročnega obstoja v Sloveniji. Povečanje številčnosti in zagotavljanje povezljivosti kolonij je ključnega pomena za izboljšanje genetske pestrosti vrste. Upravljanje populacij je zato izrazito ohranitveno, z omejenim odstrelom, usmerjenim predvsem v stare, bolne in šibke živali.
»Pomembni ohranitveni ukrepi so okrepitev genetske pestrosti z doselitvami živali iz drugih populacij, omilitev negativnih vplivov človeka, vzpostavitev mirnih območij, določitev režimov rabe prostora in vzpostavitev nadzora nad njihovim izvajanjem, ohranjanje in izboljševanje migracijskih koridorjev, čim bolj enotno ohranitveno upravljanje vrste in njenega habitata na čezmejnih območjih Julijskih Alp, zagotovitev stalnega monitoringa vrste ter okrepitev sistematičnih raziskav vrste v Sloveniji,« je izpostavila Neve Repe.
Družbeni odziv na pojav in lov invazivnih tujerodnih vrst
Suburbani in urbani prostor zasedajo tudi invazivne tujerodne vrste. Zaradi odsotnosti konkurence in očitnih prilagoditvenih sposobnosti (so okoljski oportunisti) se številčno in prostorsko širijo. Zaradi vplivov, ki jih imajo objektivno (škode na objektih, napravah, površinah, posevkih; tveganja za zdravje ljudi) in subjektivno (ker zbujajo občutke ogroženosti), so neželene in zato na spisku posegov proti njim.
Dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete UL je dejal, da odnos do živali – tudi do tujerodnih invazivnih vrst – postaja primarno čustven in nekritično zaščitniški. V družbi s prevlado percepcije pravic (in ignoriranjem sorazmernih dolžnosti) se uveljavljajo pristopi izoliranega oz. selektivnega ravnanja tudi do tujerodnih živalskih vrst, ne oziraje se na realnosti raznovrstnih problemov, težav in škod, ki nastajajo ob kolonizaciji teh vrst: »Lov v (sub)urbanem okolju je zato tehnično, organizacijsko, pravno in etično pred izzivi, s katerimi se moramo kot družbena skupina s teritorialno navezanostjo in širokim spektrom objektivnega poznavanja odnosov v tem večidel počlovečenem okolju soočiti kmalu ter temeljito.«
Vzroki in posledice invazivnosti nutrije v Sloveniji ter Evropi
Nutrija s prehranjevanjem pogosto tudi posredno vpliva na množico ogroženih domorodnih rastlinskih in živalskih vrst v takšnih habitatih, saj lahko omogoča intenzivnejše uveljavljanje in razširjanje invazivnih rastlinskih vrst, v procesu t. i. spremenjene facilitacije pa vpliva tudi na domorodne vretenčarske in nevretenčarske vrste mokrišč in specifičnih vodnih ter obvodnih ekosistemov. Z vsem tem pomembno prispeva k ogrožanju biotske raznovrstnosti območij, kjer je prisotna. »Manj preučen vidik pa je njen potencial kot rezervoarja in vektorja za širjenje virusnih in bakterijskih bolezni na domorodne vrste glodavcev in drugih sesalcev, vključno s človekom. Dejstvo, da je bila prepoznana kot pomemben člen v epidemiologiji leptospiroze (ki je tudi zoonoza), kaže, da tega »dela invazivnosti« vrste v prihodnje ne bi smeli zanemariti,« je poudaril dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete UL.
Foto: Urša Kmetec
Po besedah dr. Katarine Flajšman iz Gozdarskega inštituta Slovenije je eden od razlogov za hitro širjenje nutrije njen način razmnoževanja in velik razmnoževalni potencial: »Samice imajo v enem letu več legel, v ugodnih razmerah 2–3. V območjih, kjer nutrija ni avtohtona vrsta, naj bi spolna zrelost nastopila zelo zgodaj, in sicer pri starosti 4–6 mesecev. V Sloveniji ni bil do sedaj objavljen še noben podatek, koliko mladičev ima lahko samica nutrije pri nas.«
Dr. Flajšman je predstavila prvi podatek o velikosti legla na primeru breje nutrije, uplenjene v lovišču Laze (Zasavsko lovskoupravljavsko območje), kjer je po letu 2014 odvzem te vrste od 0 do 7 osebkov/leto. Nutrija je tu prisotna ob reki Savi, predvsem pa ob njenem pritoku, potoku Mlinščica. »24. 2. 2021 je bila uplenjena breja samica, ki je imela v maternici 10 zarodkov, žal pa ni bilo zbranih drugih podatkov, ki bi v povezavi z informacijo o velikosti legla prišli prav za razumevanje vplivnih dejavnikov in dejanskega razmnoževalnega potenciala, kot so telesna masa samice, starost, spol zarodkov in spolno razmerje.« Glede na to, da gre za invazivno tujerodno vrsto, s katero se v zadnjih letih v Evropi intenzivno upravlja z namenom zmanjšanja populacij, bi bile dodatne raziskave na področju reprodukcije te vrste zelo dobrodošle.
Podatke o prisotnosti tujerodnih vrst lahko pridobivamo s sodobnimi pristopi, kot sta uporaba fotopasti in vzorčenje okoljske DNK, v Sloveniji pa je podatke o nekaterih (invazivnih) tujerodnih vrstah možno pridobiti tudi prek aplikacije SRNA. »Prednost vseh treh pristopov je, da so neinvazivni – osebki niso ujeti ali kakorkoli zmoteni v svojem naravnem okolju,« pravi dr. Žiga Velkavrh s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Aplikacija SRNA državljanskim znanstvenikom (tj. lovcem in drugim ljubiteljem narave) omogoča zbiranje podatkov o sedmih tujerodnih vrstah sesalcev (nutriji, pižmovki, rakunastem psu, severnoameriškem rakunu, damjaku, muflonu in alpskem svizcu) ter eni vrsti ptic (fazanu). V aplikaciji je trenutno zabeleženih 80 opažanj damjaka, 50 opažanj nutrije, 44 opažanj muflona in 29 opažanj fazana. Severnoameriški rakun je bil zabeležen enkrat (povoz), o pižmovki, rakunastem psu in svizcu pa podatkov v aplikaciji SRNA (še) ni.
Prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih
Poleg tujerodnih vrst divjadi se v slovenskih gozdovih pojavljajo tudi druge vrste tujerodnih prostoživečih živali, gliv in rastlin. V Sloveniji se je že ustalilo okoli 150 tujerodnih vrst živali, med katerimi je veliko invazivnih. V okviru projekta LIFE Artemis so se osredotočili na tujerodne vrste v gozdnem prostoru. Na opozorilni seznam tujerodnih vrst za gozdove je bilo, je povedala dr. Flajšman, uvrščenih sedem vrst sesalcev, in sicer: siva veverica, lisičja veverica, Pallasova veverica lepotka, sibirski burunduk, južnoameriški koati, severnoameriški rakun in rakunasti pes.
Foto: Urša Kmetec
Za nobeno od naštetih vrst trenutno ni podatka, da bi bila v Sloveniji (stalno) prisotna. V naravi so do sedaj opazili le posamezne osebke južnoameriškega koatija (prvi podatek leta 2015), rakuna (prvi podatek leta 2002) in rakunastega psa (prvi podatek leta 1980). Večinoma gre za pobegle osebke, ki so jih gojili oz. zadrževali kot hišne živali.
Države članice EU morajo skladno s 14. členom Uredbe (EU) 1143/2014 za invazivne tujerodne vrste vzpostaviti sistem nadzora oziroma jih vključiti v že obstoječi sistem. V okviru projekta LIFE Artemis so tako skladno z zakonodajo za primera rakunastega psa in sive veverice pripravili predlog načrta za hitro odzivanje ob najdbi teh vrst, cilj katerega je zagotoviti čim hitrejše in učinkovito ukrepanje ob odkritju njihove prisotnosti.
Izzivi in odgovornost lovcev pri upravljanju in nadzoru (invazivnih) tujerodnih vrst velikih vretenčarjev
Tujerodne vrste vretenčarjev, ki so že prisotne v Sloveniji ali lahko njihovo pojavljanje pričakujemo v bližnji prihodnosti, se z vidika naravovarstvenih dognanj in usmeritev, upravljavskih ciljev, zakonskih določil, načinov/poti vnosa in pričakovanih/dejanskih vplivov na okolje delijo v več skupin.
Za vsako med njimi (lahko) imajo lovci in lovske organizacije na vseh nivojih zelo pomembno odgovornost, ki izhaja iz javnih pooblastil in statusa slovenske lovske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, je poudaril dr. Pokorny: »Pri tem morajo biti naloge upravljavcev populacij razumljene v kontekstu uresničevanja družbeno odgovornega delovanja, pričakovanja in odgovornosti na relaciji država–lovci–javnost pa vzajemna in usklajena, za kar je potrebna ustrezna komunikacija in ozaveščanje javnosti s strani pristojnih odločevalcev.«
Foto: Urša Kmetec
V prvo skupino sodijo tujerodni parkljarji (muflon, damjak), katerih upravljanje je v neposrednem interesu lovcev. Za te vrste morajo upravljavska strategija, cilji in ukrepi temeljiti na upoštevanju dejstva, da so to tujerodne vrste, ki pa niso invazivne. Dosedanje izkušnje v Evropi in Sloveniji so pokazale, da je njihova razširjenost vezana na lokalna območja naselitev v preteklosti, njihov vpliv na okolje pa je praviloma majhen in prostorsko zelo omejen. Z obstoječimi populacijami teh vrst je treba dopustiti trajnostno upravljanje, kar pomeni tudi skrb za dolgoživost, ohranjanje ugodnega stanja in dobrega fitnesa (vključno z genetsko pestrostjo) populacij.
V drugo skupino sodijo invazivne tujerodne vrste (velikih) vretenčarjev, tj. vrste, za katere je možno ključne naravovarstvene cilje in usmeritve evropske zakonodaje (zmanjšanje številčnosti in preprečitev širjenja že osnovanih populacij; takojšnja izločitev osebkov tistih vrst, ki šele prihajajo) doseči zgolj z letalnimi ukrepi, vključno z odstrelom. Trenutno so med temi vrstami pri nas prisotne nutrija, pižmovka in zelo občasno rakunasti pes (vse so divjad); v prihodnosti lahko pričakujemo prihod in širjenje še nekaterih vrst sesalcev, zlasti severnoameriškega rakuna in ameriškega minka, morda tudi malega indijskega munga, muntjaka in celo čitala; enako velja tudi za nekatere vrste ptic, npr. nilsko gos in belolično trdorepko.
»Čeprav lovci neposrednega interesa za upravljanje teh vrst nimamo in za doseganje naravovarstvenih ciljev na področju nadzora invazivnih vrst ne moremo biti odgovorni, je smiselno, da kot edina usposobljena interesna skupina sodelujemo pri izvajanju ukrepov ter tako aktivno doprinesemo k upravljanju invazivnih tujerodnih vrst, k čemur lovske organizacije javno poziva tudi FACE, « je prepričan dr. Pokorny.
Na tak način bodo lovci na neposreden način doprinesli k ohranjanju biotske pestrosti in s tem realizirali javno pooblastilo s področja ohranjanja narave. »Seveda imamo pri tem pravico zahtevati, da odločevalci prek komunikacije in ozaveščanja javnosti omogočijo ustrezno okolje, da bodo tovrstne aktivnosti lovcev prepoznane kot družbeno koristne in nujne, zaradi česar bo javnost aktivnosti zoper invazivne vrste podpirala in ne problematizirala,« je zaključil dr. Pokorny.
Hrvaška lovska zveza in Lovska zveza Slovenije sta 26. oktobra v Prosenjakovcih izvedli 21. strelsko tekmovanje.
Foto: Gregor Bolčina mlajši
Kot je uvodoma poudaril predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS in selektor naše strelske reprezentance Matija Janc, so ta tekmovanja z leti tekmovalni značaj povzdignila v prijateljsko srečanje, druženje in izmenjavo izkušenj.
Zbrane sta nagovorila podpredsednik Hrvaške lovske zveze in predsednik odbora za lovsko strelstvo HLS Nevenko Jakopović in novi predsednik lovske družine Prosenjakovci Eugen Pap. Srečanja se je udeležil tudi tajnik HLS Hrvoje Kukas in Martina Hirjanić.
V meglenem dopoldnevu je sledil trening streljanja na glinaste golobe, nato so se strelci pomerili v streljanju na glinaste golobe ter streljanju z risanico na 100 metrov ob fiksnem kolu in prostoročno. Za LZS so streljali Dušan Urankar, Miha Trauner, Miha Finkšt, Marijan Sadek, Boštjan Sadek in Leon Sadek. Ekipo Hrvaške lovske zveze so sestavljali Miljenko Kos, Ivica Varga, Ivan Minarik, Zoran Krasnopjurka, Josip Milković in Danijel Škunca.
Foto: Gregor Bolčina mlajši
Tekmovanje je potekalo gladko in brez zapletov. Po pregledu rezultatov se je izkazalo, da je zmagala ekipa LZS, tako da je Jakopović prehodni pokal, ki je zadnje leto domoval v Zagrebu za naslednje leto izročil v hranjenje Jancu. Posamično so bili najboljše uvrščeni Boštjan Sadek (1. mesto), Miha Finkšt (2. mesto) in Miha Trauner (3. mesto), ki so za uvrstitve prejeli medalje.
Ekipi s spremljevalnim osebjem, sta nadaljevali prijateljsko druženje in izmenjavo izkušenj … Gostitelji, LD Prosenjakovci so se tudi tokrat izkazali v tako v organizacijskem kot v kulinaričnem smislu, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
Frančku Gorazdu Tiršku (LD Gornji Grad), ki je na letošnjih paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil zlato medaljo v disciplini streljanje z zračno puško stoje, je Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin (SKZLD) Celje 22. oktobra pripravila sprejem.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Ponosni smo, da Nani, kot ga kličejo prijatelji, pripada slovenski lovski organizaciji, katere član je že 32 let. Poleg njega smo pripravili sprejem tudi za Antona Zupana (LD Rogaška Slatina) in Aljaža Verbotna (LD Škale), ki sta v letošnjem letu na področju lovskega strelstva postala državna prvaka. Tone je postal državni prvak na glinaste golobe v kategoriji superveterani, Aljaž pa v disciplini bežeči merjasec z malokalibrsko puško.
Miran Freitag, predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje je v uvodnem pozdravu poudaril, da je to že peta Tirškova olimpijska medalja. Za Zupanom pa je dolgoletna strelska kariera, saj je v tem času osvojil skoraj vse, kar se v lovskem strelstvu osvojiti da. V lanskem letu je osvojil 1. mesto na odprtem prvenstvu LZS v veliki kombinaciji v kategoriji superveterani, letos pa je dosegel 1. mesto v disciplini glinasti golobi na prvenstvu LZS za veterane in superveterane. Verboten spada med mlajšo generacijo, ki se šele kali in že uspešno stopa po tekmovalni poti lovskega strelstva.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Freitag je povedal: “Vsak vrhunski šport zahteva veliko odrekanja, treninga, volje, dela in predanosti. Za paraolimpijske športnike je teh odrekanj in ovir še mnogo več, kot za ostale vrhunske športnike. Zaradi tega je Nani gotovo še dodatni vzgled vsem nam. Neomajna volja, trud in želja po športnem udejstvovanju kažejo na njegovo veličino.” Ob koncu nagovora jim je ponovno čestital in poudaril, da smo vsi skupaj ponosni na njihove uspehe. SKZLD Celje je ob tej priložnosti vsem trem športnikom podelila spominsko plaketo.
V čustveno obarvani zahvali, se je Nani zahvalil za sprejem, ki smo mu ga pripravili, saj je s tem dobil potrditev, da ga tudi lovci podpiramo in se veselimo njegovih uspehov. Nanijevi zahvali sta se pridružila še ostala dva prejemnika. Tone je povedal, da je v lovsko strelstvo vpet že več kot 50 let in je v tem času nastopal tudi na velikih tekmovanjih, kot sta svetovno in evropsko prvenstvo. Aljaž pa je izrazil željo, da bi na svoji športni poti, dosegal tako dobre rezultate, kot jih je Tone.
Sprejem se je zaključil ob prijetnem druženju in razgovoru vseh udeležencev.
Državna vzrejna komisija KZS za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 2. novembra, s pričetkom ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.
Foto: Gregor Bolčina
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Kljub prelaganju srečanja, smo 8. oktobra v dopoldanskem času organizirali kostanjev piknik za otroke otroškega vrtca Ptuj z njegovimi enotami na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož na Ptuju.
Foto: Srečko F. Krope
Obiskalo nas je več kot 100 otrok z vzgojiteljicami istega otroškega vrtca. Na dvorišču zveze smo jim pripravili sprejem z napitki in drugimi dobrotami. Najpomembnejši sestavni del pogostitve je bil zanje pečen kostanj. Skupina lovcev lovskih družin ZLD Ptuj-Ormož je skrbno pripravila vse potrebno, da so se malčki in vzgojiteljice dobro počutili.
Za vsako skupino smo pripravili krajšo predstavitev živali v učilnici, kjer so lahko s pomočjo didaktičnih pripomočkov videli večino živali, ki domujejo na našem območju, poslušali oglašanje fazana, sovice in nekaterih vrst ptic. Fizično so se lahko dotaknili in božali gojeno prepelico in videli njena znesena jajčka.
Preko Komisije Mladi in lovstvo LZS smo dobili veliko materiala na temo divjadi in lovstva. Vzgojiteljice so prejele igre za naše najmlajše, obdarili smo jih tudi s kapico z znakom svoje krovne organizacije.
Foto: Srečko F. Krope
Z vzgojiteljicami smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, za nadaljnje obiske v enotah otroškega vrtca Ptuj. Zaradi svojih obveznosti v tujini se je županja Mestne občine Ptuj opravičila, poslala pa nam je tople pozdrave s službenega potovanja.
Zahvaljujem se vzgojiteljicam in vodstvu otroškega vrtca Ptuj za sodelovanje in razumevanje, zahvala velja vsem lovcem (še posebej Petrčku), ki so poskrbeli za dobro počutje naših obiskovalcev, zahvala tudi donatorjem in sosedom našega sedeža ZLD Ptuj-Ormož.
Še istega dne smo od enote ptujskega vrtca prejeli tudi pisno zahvalo, ki bo krasila našo pisarno ZLD Ptuj-Ormož.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je po dobrih devetih mesecih dela opravil analizo dosedanjega dela in spregovoril o aktualnih temahna področju lovstva.
Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije
Del predsednikovega predvolilnega programa je realiziran – začeli smo z izobraževanjem starešin lovskih družin, ki je naletel na izjemno pozitiven odziv. Prihodnje leto bomo zato z izobraževanjem nadaljevali in dodatno pripravili izobraževanja za tajnike, blagajnike in gospodarje, saj se zakonodaja spreminja, naša znanja pa je potrebno nenehno obnavljati, da bomo kos nalogam, ki nas čakajo v prihodnje.
Lovska zveza Slovenije je v tem času naredila kar nekaj rezov in sprememb v načinu poslovanja, med drugimi smo odpovedali najem skladišča v Radomljah in ga preselili na sedež Lovske zveze Slovenije. Vilo na Župančičevi ulici 9 obnavljamo, v novembru bodo tako zamenjana dotrajana okna v drugem nadstropju stavbe, nato se lotimo še ostalih prenovitvenih del.
Razmere v družbi se korenito spreminjajo. V parlamentarni obravnavi je Zakon o ohranjanju narave, pri njegovi pripravi pa Lovska zveza Slovenije ni sodelovala, saj ni bila povabljena. Zakon je pomemben za lovce, saj uvaja nekatere nove dolžnosti lovcev – med drugim predvideva, da naj bi bili lovci nosilci ukrepov v zvezi z odstranjevanjem neavtohtonih invazivnih vrst. Vloga, ki nam jo namenja zakonodajalcev je vloga iztrebljevalca, s čimer se ne moremo strinjati.
V obravnavi je tudi Zakon o divjadi in lovstvu, ki prinaša kar nekaj sprememb, za katere pa nismo prepričani, da so v dobro lovcev in lova. Zakonodajalci nimajo dovolj posluha za probleme, ki se pojavljajo v zadnjem času. Lovci bomo v prihodnjem letu morali začeti plačevati škode po šakalu. Nihče se ne ukvarja s tem, da bi oblikoval sklad za povračilo škod po divjadi na lovnih površinah.
Kaže pa, da bo ekspanzija jelenjadi, prisotnost zveri in izginjanje srnjadi mnogim lovskim družinam povzročila ogromne finančne težave. V primeru vdora afriške prašičje kuge se bodo lovišča zaprla in nenadoma se bodo mnoge lovske družine znašla v brezizhodnem položaju.
Na podlagi lanske pobude s strani Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin (PBZLD) je Komisija za lovsko kinologijo LZS, ki ji predseduje Ian Martin Koštomaj, v letu 2024 v okviru razpisov Lovske zveze Slovenije za usposobljene članice, prvič razpisala tudi izvedbo usposabljanja za vodnike lovskih psov, o nudenju prve pomoči lovskim psom.
Foto: Aleš Klemenc
Pobuda je nastala iz potrebe pri nesreči lovskega psa na skupinskem lovu in v želji čim širši strokovni javnosti predstaviti možne oblike nezgod pri delu z lovskimi psi in ukrepe za učinkovito nudenje prve pomoči.
PBZLD je usposabljanje izvedla konec septembra, in sicer v lovskem domu LD Hrenovice v Hruševju. Tečaja se je udeležilo 32 izkušenih vodnikov iz širše regije. Predpisane teme izobraževanja, s predstavitvijo najpogostejših bolezni ter poškodb lovskih psov in nudenje prve pomoči s praktičnim prikazom, je s svojim lovskim psom jazbečarjem, izvedel izkušen in dolgoletni vodnik lovskega psa in predavatelj mag. Mitja Dodič, dr. vet. med. Predavatelj se namreč intenzivno ukvarja z iskanjem po krvni sledi ranjene divjadi in živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst skoraj že deset let. V povprečju opravi med 80 in 100 iskanji na leto in sicer tudi v najzahtevnejših pogojih.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje pri Zvezi lovskih družin (ZLD) Prlekija je od maja do oktobra 2024 organizirala strelsko ligo v streljanju na glinaste golobe – lovski položaj.
Foto: Andrej Rugole
Izvedenih je bilo pet kol, v vsakem kolu so streljali po eno serijo po 25 glinastih golobov. Za končno uvrstitev se je odštel najslabši dosežek. Posamezna tekmovanja (kola) so izvedle sodelujoče lovske družine na svojih streliščih, ki so po koncu vsakega tekmovanja lovske strelce pogostile z malico.
Tekmovalo je 33 strelcev in ena strelka iz petih lovskih družin, članic ZLD Prlekija, in sicer: LD Apače, LD Negova, LD Videm ob Ščavnici, LD Križevci in LD Mala Nedelja. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: člani, veterani in superveterani. Tekmovala je tudi ena strelka, članica LD Apače, Anica Ščap, kar nas še posebej veseli.
Zaključek letošnje strelske lige ZLD Prlekija je bil 5. oktobra v LD Mala Nedelja, kjer so bile najbolje uvrščenim v posamezni kategoriji podeljene zaslužene nagrade. Posebno nagrado sta prejela tudi najstarejši strelec – Franc Vajndorfer iz LD Mala Nedelja in Anica Ščap, kot edina ženska strelka. Nagrade sta podelila predsednik ZLD Prlekija Branko Žnidarič in predsednik Komisije za lovsko strelstvo ZLD Prlekija Marjan Kaučič.
Slednja sta ob koncu prireditve prisotnim predstavila predlog Pravilnika o lovskem strelstvu in strelskih tekmovanjih ZLD Prlekija, v katerem so podrobneje opredeljeni postopki izvedbe strelske lige, udeležbe na državnem strelskem tekmovanju in pokrivanje stroškov udeležbe na državnem tekmovanju. Prisotni smo se soglasno dogovorili, da tudi v prihodnjem letu nadaljujemo s strelsko ligo, z željo, da se za sodelovanje odločijo še LD Ljutomer, LD Radenci in LD Gornja Radgona.
Čestitke vsem strelcem in strelki za dosežene rezultate in zahvala sodelujočim lovskih družinam za pomoč pri organizaciji in izvedbi strelskih tekmovanj.
Lovska zveza Slovenije se je odzvala vabilu Lovske zveze Vojvodine in vojvodinske lovce obiskala 3. oktobra na njihovem sejmu Lorist.
Lorist 2024. Foto: Matija Janc
Prisrčni dobrodošlici so kmalu sledili intenzivni pogovori in izmenjave izkušenj. Naša delegacija je prisluhnila gostiteljem o njihovi organiziranosti, načinom organiziranosti in vpetosti njihovega lovstva v gospodarstvo. Gostitelji pa so prisluhnili slovenski delegaciji o lovskem dogajanju pri nas in v EU. Zelena nit, ki je povezovala pogovore pa je bila seveda divjad. Pogovori iz Novega Sada so temelj sporazuma med Lovsko zvezo Slovenije in Lovsko zvezo Vojvodine, ki bo v kratkem podpisan.
Predsednik LZS Alojz Kovšca nagovarja občinstvo v družbi predsednika Lovske zveze Vojvodine Željka Sušca.Naši rukači med demonstracijo.Foto: Matija Janc
Na željo vojvodinskih lovcev, so se delegaciji po izboru komisije za lovsko kulturo pridružili še trije oponašalci jelenjega rukanja: Marko Mavri iz LD Podbrdo, Tadej Klemenšek iz LD Solčava in Nejc Kos iz LD Borovnica. Zbranim so odlično prikazali šest tekmovalnih disciplin s prvenstev iz oponašanja jelenjega rukanja. Poželi so splošno navdušenje publike, po nastopu so v sproščenem pogovoru prenašali svoje znanje vojvodinskim kolegom.
Gregor Bolčina
Utrinek s komercialnega dela sejma. Foto: Matija Janc
Lovska zveza Slovenije (LZS) je pripravila javni nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2025. Razpisni pogoji so bili objavljeni v reviji Lovec (4/2024).
Izbrane fotografije za koledar LZS 2025.
Na natečaju je sodelovalo sedemindvajset različnih avtorjev, ki so skupno poslali 199 fotografij. Komisija za izbor najboljših fotografij Javnega nagradnega natečaja za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2025 v sestavi Urša Kmetec, Igor Pičulin in Boris Leskovic je po končanem roku opravila izbor najboljših fotografij nagradnega natečaja skladno z razpisnimi pogoji.
Na natečaj so svoje fotografije poslali Sebastjan Zelič, Evald Mlinarič, Andrej Tomažin, Oton Naglost, Tine Strosar, Martin Uranič, Rok Kotnik, Gabrijel Mihevc, Stanko Jarm, Maša Napotnik, Vinko Peternelj, Marjan Cigoj, Janez Mihelič, Miha Robar, Miran Krapež, Matej Podrekar, Franc Bence, Jerca Bence, Sara Vojska, Martin Šolar, Alexander Voda, Anton Tratnik, Rok Štirn, Tjaša Dobnik, Zvonko Pavlič, Simon Budna in Natalija Pišec.
Osnovni izbor fotografij je opravil Igor Pičulin, ki je ocenil tehnično kakovost fotografij in možnost izreza posnetka. Komisija je nato na dopisni seji, ki je potekala med 5. in 9. avgustom 2024, izbrala trinajst fotografij, in sicer fotografijo za naslovno stran koledarja in dvanajst najustreznejših fotografij prostoživečih živali, ki jih je uvrstila v koledar LZS za prihodnje leto.
Za naslovnico koledarja LZS za leto 2025 je komisija izbrala fotografijo fazana, katere avtor je Rok Štirn, za koledarski del pa so bile izbrane naslednje fotografije (po mesecih): kozača Roka Štirna, ris Marjana Cigoja, lisica Marjana Cigoja, divji petelin Sebastjana Zeliča, poljska jerebica Andreja Tomažina, divji prašič Mihe Robarja, srnjaka Roka Štirna, jazbec Roka Štirna, navadni jelen Marjana Cigoja, rjavi medved Sebastjana Zeliča, zlati šakal Andreja Tomažina in gams Otona Naglosta.
Komisija je za prvo nagrado v višini petsto evrov izbrala fotografijo fazana Roka Štirna, drugo nagrado (tristo evrov) bo prejel Marjan Cigoj za fotografijo risa, tretjo nagrado v višini dvesto evrov pa si je po izboru komisije zaslužil Andrej Tomažin za fotografijo šakala.
Preostale izbrane fotografije za koledar bomo honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Avtorjem izbranih fotografij čestitamo, vsem pošiljateljem pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na natečaju.
V Postojni je julija potekal 31. furmanski praznik, na katerem so že tradicionalno sodelovali predstavniki lovskih družin Brkinov, Krasa in Notranjske. Letos so se v kuhanju lovskega golaža pomerili predstavniki LD Bukovje, LD Črna jama, LD Gradišče Košana, LD Planina in LD Prestranek. Prijateljsko druženje predstavnikov lovskih družin se nadaljevalo z zaključnim srečanjem v mesecu septembru pri lovski koči LD Črna jama.
Člana ekipe LD Gradišče Košana v ospredju in odprte kuhinje ostalih ekip v ozadju. Foto: Tjaša Žgur
Organizacijo kuhanja golaža na furmanskem prazniku že od vsega začetka vodi Janez Posega, ki je tudi član LD Črna Jama. V zadnjih letih pa je njegova desna roka in nepogrešljiv pri koordinaciji Dušan Tomšič iz LD Javornik Postojna. Golaž so v začetnih letih praznovanja kuhali župani okoliških občin, nato pa je Janez predlagal, da bi k sodelovanju povabili lovske družine. Zmagovalna ekipa zastopa Postojnsko-Bistriško zvezo lovskih družin na mednarodnem bienalnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni. V zadnjih letih ima dogodek tudi dobrodelno noto, saj zbrana sredstva namenijo Zvezi Sonček (Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije). V letošnjem letu smo skupaj zbrali 176,00€.
Foto: Tjaša Žgur
Kuharsko ekipo LD Bukovje je v sestavi Antona Bajca in Mitja Januša vodil šef Srečko Česnik. Večkrat so se že udeležili tekmovanja v kuhanju golaža na Furmanskem prazniku, sodelovali pa so tudi v Gornji Radgoni, kjer so pred leti osvojili 2. mesto v kuhanju lovskega golaža. LD Črna jama se tekmovanja v kuhanju lovskega golaža na Furmanskem prazniku udeležuje že dolga leta. Slavko Posega je letos kuhal golaž, za ogenj pa je poskrbel Aleš Doles. Franc Udovič, Andrej Logar in Jure Šebenik so predstavljali ekipo LD Planina. Franc je prevzel vlogo šefa kuhinje, Andrej je bil njegova desna roka, za stike z javnostjo, kot so se pošalili, pa je bil odgovoren Jure.
Tudi LD Prestranek se je že večkrat udeležila tekmovanja na Furmanskem prazniku. Letos sta družino predstavljala šef Janez Dedek in njegov pomočnik Danimir Žunić. Prvič pa se je tekmovanja udeležila LD Gradišče Košana, ki je v šestčlanski zasedbi po mnenju komisije skuhala najboljši lovski golaž. Šef Andrej Mekina je vodil kuharsko ekipo v zasedbi: Aleksander Dekleva, Boštjan Kaluža, Andraž in Žan Volk ter Gregor Železnik. Z glasbeno spremljavo v dopoldanskem času so poskrbeli tudi za prijetno vzdušje med ekipami in obiskovalci.
Zmagovalna ekipa ob podelitvi priznanja. Foto: Tjaša Žgur
Predsednik Turističnega društva Postojna Srečko Šajn, je podelil priznanja vsem sodelujočim, čestital zmagovalcem in v zahvalnem govoru poudaril, da je že tradicionalno prostovoljno vključevanje predstavnikov lovskih družin pomemben del spremljevalnega programa Furmanskega praznika v Postojni.
Prijateljsko druženje, nova in stara poznanstva sodelujoče lovske družine običajno nadaljujejo v septembru. Tudi letos so se septembra predstavniki LD srečali v lovski koči LD Črna jama, kjer so ob prijateljskem druženju degustirali lovski golaž, pripravljen iz petih različnih golažev kuhanih na furmanskem prazniku v letošnjem letu. Dolga tradicija sodelovanja in druženja predstavlja pomemben dejavnik utrjevanja vezi med lovskimi družinami na Postojnsko-Bistriškem koncu.
V Podlehniku je potekala slovesnost v počastitev 50-letnice pobratenja med Lovsko družino (LD) Podlehnik in LD Banja Loka Kostel.
Prejemniki zahval in priznanj ob 50-letnici pobratenja LD Podlehnik in LD Banja Loka Kostel. Foto: Marjan Toš
Začetke pobratenja in sodelovanja leta 1974 je slikovito orisal mag. Emilijan Trafela in poudaril, da so se v pol stoletja stkale in prepletle tako trdne prijateljske, ki bodo vzdržale tudi za prihodnje generacije lovcev. Množico lovcev iz obeh lovskih družin in goste sta pozdravila in nagovorila starešina LD Podlehnik Franc Bigec in starešina LD Banja Loka Kostel Mladen Koritnik. Oba sta poudarila pomen trajnega sodelovanja obeh kolektivov zelene bratovščine na področju upravljanja z divjadjo, še posebej pa pri utrjevanju lovskega prijateljstva in iskrenega tovarištva. Pobratenje LD Podlehnik in LD Banja Loka Kostel je bilo prvo v Sloveniji. V imenu predsednika Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj – Ormož je lovcem čestital za pol stoletja vzornega sodelovanja tajnik ZLD Matej Španinger.
Med gosti je bil tudi mag. Emilijan Trafela, pobudnik pobratenja (desno). Foto: Marjan TošStarešina LD Banja Loka Kostel Mladen Koritnik: »hvaležni smo generaciji, ki je postavila temelje našega vzornega sodelovanja«. Starešina LD Podlehnik Franc Bigec: »naše pobratenje je bilo prvo v Sloveniji«. Foto: Marjan Toš
Podlehniški župan mag. Sebastjan Toplak je javno pohvalil dobro sodelovanje lovcev in občine in povedal, da je pobratenje lovskih družin pripomoglo tudi k dobremu sodelovanju med obema občinama. To je potrdila tudi podžupanja občine Kostel Vesna Krese, ki je spremljala kostelske lovce, s katerimi tudi njihova občina dobro sodeluje. Podelili so nekaj zahval najzaslužnejšim za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja haloških in kostelskih lovcev. Prejeli so jih Franc Pajnkiher, mag. Emilijan Trafela, Občina Kostel, Občina Podlehnik, LD Banja Loka Kostel in LD Podlehnik.
V bogatem kulturnem programu so nastopili ptujski lovski rogisti, mlade recitatorke Pia, Ana in Anja, ki so doživeto izvedle recital o naravi, soncu in življenju; vokalna skupina ljudskih pevk Stezice in izvirna instrumentalna skupina haloški Potepuhi. Uvodno glasbeno dobrodošlico pa je množici zelene bratovščine pripravila godba na pihala. Lovski praznik v Podlehniku so sklenili z družabnim srečanjem in obujanjem spominov na lovska doživetja v minulih petdesetih letih uspešnega sodelovanja lovcev pobratenih lovskih družin.
Na spletni strani ali na našem YouTube kanalu si lahko ogledate septembrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Ustvarjalci oddaje so se odzvali povabilu Lovske družine Bukovca ob njihovem praznovanju. Udeležili so se Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2024, na strelišču Gaj Pragersko ter usposabljanja starešin lovskih družin. Obiskali so tudi Žarka Šuca, člana Društva slovenskih lovcev “Doberdob”, prejemnika odlikovanja red za lovske zasluge II. stopnje.
Draga Lovska družina (LD) Mala gora! Vse najboljše za tvoj 70. rojstni dan. Tvojim članov pa dober pogled in lovski blagor!
Foto: arhiv LD Mala gora
Pri lovskem domu LD Mala gora v Željnah je 14. septembra 2024 potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja LD Mala gora. Zbranim lovcem in drugim gostom so se pridružili podpredsednik Lovske zveze Slovenije Miran Štrukelj, predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Kočevje mag. Branko Zlobko, predsednik Lovskega kinološkega društva (LKD) Kočevje Lovro Tomšič ter podžupan občine Kočevje Gregor Košir in predstavnik vaše skupnosti Janko Car.
S svojo prisotnostjo so polepšali praznovanje predstavniki vseh lovskih družin v ZLD Kočevje in njihovi praporščaki s prapori ter predstavniki pobratene LD Mala Nedelja. K slovesnemu dogodku so dodali svoj prispevek tudi Skupina rogistov ZLD Kočevje in Pevski kvartet ZLD Kočevje. Gospa Lavra je vse skupaj povezala v prekrasno celoto.
Ob tej priložnosti smo častno upokojili stari prapor LD Mala gora, ki nas je simbolno združeval vse od leta 1961, bil z nami na lovskih slovesnostih in ob slovesu lovskih tovarišev, ki so od nas odšli v večna lovišča. Vsa ta leta so ga ponosno in spoštljivo nosili naši praporščaki. V zahvalo bo dobil častno mesto v našem lovskem domu.
Naš novi prapor, katerega je v imenu botrstva občine Kočevje našemu praporščaku predal podžupan občine Kočevje, je bogato okrašen s spominskimi žebljički in lepim vezenjem. Ni šlo brez podelitev zahval vsem, ki so s sodelovanjem ali z donacijami prispevali k slovesnosti ter razvitju novega prapora. Zaslužnim članom so bila podeljena priznanja ZLD Kočevje ter odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti je ZLD Kočevje odlikovala LD Mala gora z zlato lovsko plaketo.
StarešinaLD Mala gora Srečko Nusdorfer je poudaril, da smo lahko ponosni na prehojeno pot malogorske družine, ki je bila polna uspehov: “Delo, ki ga opravljamo lovci pri uresničevanju namenov in nalog lovstva kot naravovarstvene dejavnosti, pri ohranjanju naravnega okolja, vrstne pestrosti divjadi in prostoživečih živalskih vrst ter delo na društveno-organizacijskem, ekonomskem, kulturnem in publicističnem področju, nam je lahko v zadoščenje za naš prispevek, je lepo in plemenito. Zato se bomo tudi v bodoče zavzeto trudili in uspešno opravljali naloge, ki so pred nami.”
Foto: arhiv LD Mala gora
Lovišče LD deluje na področju Krajevne skupnosti Šalka vas v občini Kočevje, meri okrog 3.000 hektarjev lovne površine. Trenutno lovska družina šteje 70 članov, od tega imamo 3 pripravnike. LD Mala gora ima v lasti velik lovski dom z veliko dvorano, ki služi ZLD Kočevje za izvajanje izobraževanj in razširjenih sej, pa tudi drugim za namene druženja. V lasti imamo tudi lovsko kočo na Krenu, ki je v fazi obnove.
Lovišče meji z LD Kočevje ter z loviščem s posebnim namenom (LPN) Kočevsko, je izrazito kraškega značaja, pomanjkanje vode v vročih poletnih dneh je pogosto, zato je oskrba in priprava mlakuž za divjad potrebna. Naši največji cilji so ohranitev vseh vrst divjadi, pravilna številčnost na zmogljivost lovišča, ohranitev dobrih odnosov z ostalimi uporabniki prostora, posebno s kmeti, krajani ter skrb za okolje.
Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet LZS vas vabita na 15. Slovenski lovski dan na temo Upravljanje s tujerodnimi vrstami divjadi. Posvet bo v soboto, 19. oktobra, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, v dvorani Janeza Hribarja.
Predavali bodo številni domači strokovnjaki in kolegi s Hrvaške in iz Srbije, ki se ukvarjajo z raziskavami, varstvom in upravljanjem divjadi ter drugih vrst prostoživečih živali. Med drugim bodo predstavili problematiko invazivnih tujerodnih vrst divjadi, naravovarstvene usmeritve/cilje v povezavi z njimi ter vlogo lovcev pri doseganju teh ciljev; ekologijo, stanje, izzive in priložnosti pri upravljanju tujerodnih vrst, ki niso invazivne (npr. muflon, damjak, fazan) ali so morda celo zmotno prepoznane kot tujerodne (alpski kozorog).
Program, urnik in seznam predavatelj je dostopen TUKAJ.
Posvet je namenjen vsem, potrebne pa so predhodne prijave preko lovskega informacijskega sistema Lisjak (za lovce) in po e-pošti lzs@lovska-zveza.si (za nelovce).
Komisija za lovsko kulturo razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 26. oktobra 2024, ob 12. uri, na Izlakah – Dvorana Narodnega doma, Izlake 42, 1411 Izlake.
Foto: Urša Kmetec
Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Kriteriji tekmovanja:
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja in Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja so objavljeni na spletni strani LZS.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do petka, 25. oktobra 2024, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.
Na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Prlekije je 25. septembra potekalo delovno srečanje med člani ZLD Prlekije in lovskim inšpektorjem Sebastijanom Soršakom. Srečanja so se udeležili predsedniki osmih lovskih družin, združenih v ZLD Prlekije, tajniki, gospodarji, pogodbeni lovski čuvaji in usposobljene osebe (pregledniki divjačine).
Foto: Andrej Rugole
Namen delovnega razgovora je bil obnoviti in osvežiti znanja, ki se nanašajo na izvedbe jesenskih lovov ter pravilnega označevanja in izpolnjevanja spremne dokumentacije in evidenc pri uplenjeni visoki divjadi.
Obnovili smo naloge in pooblastila lovskega čuvaja, vodenje dnevnika lovskega čuvaja, pomen lovske izkaznice in orožnega lista. Pogovarjali smo se o problematiki divjadi iz obor, o pravilnem pristopu pri obravnavanju škod po divjadi, o izvajanju skupnih jesenskih lovov, o realizaciji biotehničnih del v loviščih in lovskoupravljavskih načrtov (LUN), pa tudi o evidentiranju krmišč in visokih prež v aplikaciji LIS ter obravnavali načrt ravnanja v primeru izbruha afriške prašičje kuge … Seznanjeni smo bili tudi z nekaterimi novostmi s področja veterinarske inšpekcije in napovedanimi kontrolami v loviščih s strani lovske inšpekcije.
Foto: Andrej Rugole
Štirideset udeležencev delovnega razgovora je z velikim zanimanjem poslušalo izvajanje lovskega inšpektorja Soršaka. V razpravi in vprašanjih, ki so kar deževala, pa je bilo razčiščenih tudi nekaj nejasnosti. Tovrstno delovno srečanje je naletelo na dober in pozitiven odziv med članstvom, zato smo se dogovorili, da ga ponovimo tudi v naslednjem letu.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je na razpisu Lovske zveza Slovenije kandidirala za pridobitev uvodnega tečaja v krvosledništvo. Uspelo nam je in organizacija je takoj stekla.
arhiv ZLD Novo mesto
Najprej smo se dogovorili za predavanje s kinološkim sodnikom Janezom Krivcem,ki se mu zahvaljujemo za pozitiven odziv in odlično opravljeno izobraževanje. Prostore lovskega doma, lovišče za polaganje sledi in vso podporo za izvedbo tečaja nam je po dogovoru s starešino Hinkom Rihtarjem zagotovilaLovska družina (LD) Mirna Peč; tudi njim iskrena hvala.
Na začetku poizvedbenega dopisa lovskim družinam za organizacijo začetnega tečaja za krvosledništvo je nekam slabo kazalo, a se je po razpisu v Lisjaku prijavilo in udeležilo izobraževanja 23 lovcev, kar je razveseljivo. Lovske družine se namreč zavedajo, da morajo zagotoviti preizkušene pse krvosledce in seveda lovce vodnike za izvajanje koncesijskih pogodb upravljanja z lovišči in divjadjo.
Foto: arhiv ZLD Novo meto
Zbrali smo se 21. septembra zjutraj pri lovskem domu v Gorenjem Globodolu. Predavatelj Krivec je s pomočjo tečajnikov postavil krvno sled za popoldansko praktično delo, nato je sledilo predavanje z video posnetki. Tečajniki so poslušali predavanje o vseh predpisanih temah razpisa LZS o začetnem izobraževanju v krvosledništvo ter dobili dobre napotke za nadaljnje delo. Nekateri od udeležencev predavanja se s to dejavnostjo že dalj časa uspešno ukvarjajo, kar se je med debato izkazalo za zelo dobrodošlo. Eden od njih. Toni Brečko je letos zabeležil že preko petdeset iskanj, večinoma uspešnih, kar je izkazal z dnevnikom, ki ga mora voditi.
Po zaključku teoretičnega dela predavanja je sledil praktični prikaz dela vodnikov in psov po krvni sledi, postavljeni v ta namen že zjutraj. Izkazal se je vodnik Sandi Slak s svojim terierjem, ki je bil prvič na takšni preizkušnji. Predavatelj je vse postopke skupaj s potrebno opremo obrazložil in pokazal še v praksi.
Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Krivec, ki je odlično opravil predavanje, je po zaključku odgovarjal še na številna vprašanja prisotnih. Kljub celodnevnemu aktivnemu delu vseh prisotnih, je prejel s strani sodelujočih zaslužen aplavz.
Prepričani smo, da bo večina lovcev, ki se je udeležila tečaja nabavila primerne pse, v kolikor jih še niso, in da bodo pričeli s tem zanimivim in zelo potrebnim delom, ki je v interesu divjadi in lovske organizacije.
Do 15. oktobra še lahko sodelujete na javnem natečaju za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko, ki ga je v začetku leta razpisal Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije.
Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.
Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.
Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo do 15. 10. 2024 pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2024), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Podrobneje o pogojih razpisa TUKAJ.
Na letošnji generalni skupščini Združenja zvez za lov in varstvo divjadi (FACE) v Bruslju je bil izvoljen novi predsednik FACE in nov upravni odbor.
Z leve Laurens Hoedemaker in Srečko Žerjav. Foto: arhiv Srečka Žerjava
Za novega predsednika FACE, ki združuje 7 milijonov evropskih lovcev, je bil izvoljen Laurens Hoedemaker iz Holandske lovske zveze, ki je dva mandata opravljal funkcijo zakladnika FACE, tako da dobro pozna organizacijo. Izvoljen je bil z večino glasov. Njegov protikandidat je bil José María Gallardo iz Španske lovske zveze. Dosedanji predsednik Torbjörn Larsson se ni odločil za ponovno kandidaturo.
Srečko Žerjav je bil ponovno potrjen za podpredsednika FACE in predsednika Centralnega regiona, v katerega poleg Slovenije spadajo še Švica, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska in Ukrajina.
Komisija za lovsko kinologijo LZS je na 3. izredni seji dne 4. 9. 2024 na podlagi ugotovitev delovne skupine, zadolžene za pregled prijav na letošnje dodatne razpise za usposobljene članice na področju lovske kinologije, pregledala prijave ter potrdila območne lovske zveze, upravičene do prejema sredstev za izvedbo.
Foto: Gregor Bolčina
Dodatne razpise je komisija pripravila zaradi velikega števila prijav (povpraševanja) za izvedbo določenih usposabljanj in pomanjkanja prijav na razpise, za katere komisija meni, da so ključni za razvoj lovske kinologije. Odločitve so temeljile na objektivni presoji ter na podlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev. Seznam območnih lovskih zvez, ki so upravičene do prejema sredstev za izvedbo posameznega razpisa navajamo spodaj:
Naziv razpisa
Izbrana usposobljena članica (OZ)
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov v nudenju prve pomoči 2024 – v živo
ZLD Prekmurje, Brkinsko Kraška ZLD in ZLD Ljubljana
Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev prijavljenih članic na nadaljevalnem usposabljanju za vodnike psov krvosledcev je komisija sklenila, da preostala sredstva iz omenjenega razpisa prerazporedi na začetno usposabljanje za vodnike psov krvosledcev. S tem smo omogočili prejem sredstev več območnim lovskim zvezam, saj smo na omenjeno usposabljanje prejeli veliko prijav.
Območne lovske zveze, ki so prejele sredstva za izvedbo, komisija poziva, da se pri izvedbi držijo razpisa, ki določa pogoje izvedbe.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je na podlagi razpisa Lovske zveze Slovenije razpisala tečaj za lovovodje, ki je potekal 20. septembra.
Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Odziv na razpis je bil naravnost neverjeten, kar 192 lovcev se je prijavilo preko Lisjaka. Po izteku roka za prijavo so še kar deževali telefonski klici; še deset je bilo takšnih udeležencev, ki so prišli na predavanje. V zgodovini ZLD Novo mesto na kakršnem koli predavanju še nismo imeli takšnega števila udeležencev, najbrž pa tudi drugod po Sloveniji ne. Zaradi tako velikega števila prijavljenih smo se morali dogovoriti na Kmetijski šoli Grm, Center Biotehnike in turizma v Novem mestu za najem avditorija, ki sprejme takšno število ljudi, kar seveda pomeni tudi velik finančni zalogaj.
Predavanje za lovovodje je več kot odlično opravilamag. Darja Gros. Po odzivu prisotnih je bilo predavanje zelo kakovostno in veliko jih je, ki nameravajo predavanje organizirati po lovskih družinah, če se bodo za to dogovorili. Vsebinsko gre po razpisnem programu LZS za pomembne stvari, ki bi jih moral poznati vsak lovec, ne le lovovodja. Lovska inšpekcija bo, kot kaže, zelo aktivna na tem področju, saj od upravljavcev lovišč z dopisom zahteva, naj jim takoj posredujemo razpise skupnih lovov z natančnimi podatki kraja in časa zbora lovcev.
Vsaka od predpisanih tem predavanja, je bila vizualno podprta in strokovno ter kakovostno nazorno predstavljena udeležencem, ki so na svoja vprašanja prejeli tudi konkretne odgovore. Da je bilo predavanje zares učinkovito in zanimivo, kaže tudi to, da med odmorom ni nihče zapustil predavalnice in predčasno odšel, na koncu pa so predavateljico nagradili z dolgim aplavzom. Menimo, da so še področja izobraževanj, ki so za lovce posebej zanimiva in potrebna in bi lahko napolnila tako velike učilnice kot je bila ta.
LZS nekoč že opravila poizvedovalni test med območnimi zvezami o predlogih novih izobraževanj; menim, da bi to lahko storila vsako leto, saj se pojavljajo vedno novi izzivi in potrebe.
Predavateljici mag. Gros za odlično predavanje in predsedniku ZLD Francu Jarcu ter Kmetijski šoli Grm iskrena hvala in nasvidenje ob novi priložnosti.
Na Levčevi domačiji v občini Dol pri Ljubljani so 20. septembra pripravili “Lokalno tržnico z okusi gozda in jeseni”, na kateri je potekal spremljevalni program za otroke in odrasle na temo gozda in lovstva.
Foto: Manja Križman
Na pobudo občine smo se dogodka na Levčevi domačiji udeležile vse tri lovske družine, ki spadamo pod občino Dol pri Ljubljani, in sicer LD Kresnice, LD Laze in LD Pšata. Lovci vseh treh družin smo se organizirali in na dveh stojnicah postavili na ogled trofeje in dermoplastične preparate divjadi. Lovska zveza Slovenije in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa sta pomagali s poučnim materialom.
Pri otrocih so največje zanimanje zbudili kremplji medveda in čekani divjega prašiča. Z veseljem so pobožali tudi perje race mlakarice, kožuh nutrije in rilec prašiča. Odrasle je navdušil preparat bele vrane.
Ker smo dobro prestopili prag novega šolskega leta, so se otroci opremili z urniki LZS in knjižicami Stopinje in sledovi v naravi, da bodo prepoznali, kdo se potepa po gozdu. Odrasle je zanimala tematika na temo škod, ki jo povzroča divjad – predvsem lisica v urbanem okolju in kuna v stanovanjskih objektih. Nekaj rejcev prašičev si je je nabralo material za preprečevanje afriške prašičje kuge.
Stojnici sta bili dobro obiskani, tako da se bomo lovci z veseljem še kdaj udeležili podobnih dogodkov.
Lovska družina (LD) Loka pri Zidanem Mostu organizira srečanje vodnikov psov krvosledcev Slovenije in privržencev krvosledništva, v nedeljo, 13. oktobra v lovskem domu LD Loka pri Zidanem Mostu.
Program srečanja:
8:00 zbor, zajtrk in skupni lov
12:00 kosilo in predstavitev pravilnikov za delo krvosledcev
Prispevek za prehrano, spominsko darilo in organizacijo lova je 30,00 EUR. Prijave in dodatne informacije z veljavno lovsko izkaznico do 5. oktobra : Jani Krivec 041 763 789, Aleks File.
Dvodnevni tabor mladih je 14. in 15. septembra organizirala Lovska družina (LD) Grgar pod okriljem Zveze lovskih družin (ZLD) Gorica.
Foto: arhiv LD Grgar
Tabora, ki je potekal v lovski koči LD Grgar v Bitežu, se je udeležilo trideset otrok iz okolice Gorice. Prvi dan smo ob 9. uri sprejeli otroke. Starešina Aleš Širca jim je predstavil lovsko družino in pravila lovskega tabora. Člana LD Grgar Vojko Sanič in Dušan Čubej sta udeležencem predstavila lovstvo, divjad našega lovišča in lovsko opremo.
Foto: arhiv LD Grgar
Sledilo je kosilo. Gospa DarinkaPirnat in član Robert Marinič sta nam pripravila odlično pašto z divjačinskim ragujem.
Foto: arhiv LD Grgar
V popoldanskih urah so se nam predstavili sokolarji iz Furlanije (Diego Bigatton in hči Sofia Bigatton) in Krasa (Leo Zega). Predstavili so nam njihove ptice in pokazali delovanje teh ptic službeno in za lov.
Foto: arhiv LD Grgar
Sledil je ogled prež in zalaganje krmišč. Dobro smo opravili tudi to, saj je v nočnih urah prišel na obisk mladi medved.
Foto: arhiv LD Grgar
Proti večeru smo pripravili meso na žaru ter pomfri in zakurili taborni ogenj, ob ognju smo še poklepetali in šli počivat v šotore.
Foto: arhiv LD Grgar
Budilko so otroci nastavili nekam zgodaj … ob 5:45. Pospravili smo opremo v šotorih, nekaj minut posvetili osebni higieni in šli na dober slovenski tradicionalni zajtrk: kruh, maslo, med, jabolka in čaj. Hvala članu Valterju Kavčiču, ki je sodeloval pri pripravi zajtrka.
Foto: arhiv LD Grgar
Drugi dan je bila na vrsti službena in lovska kinologija. Predstavila se nam je policija s policijskim psom. Veliko smo naučili o delu policijskih psov, otrokom je bilo prikazano praktično delo z njimi na pripravljenem poligonu ob koči. O lovski kinologiji je otrokom predaval Filip Pirnat.
Foto: arhiv LD Grgar
Kmalu je bil čas za kosilo in naša najboljša kuharica Darinka in pomočnik Robert Marinič sta nas razvajala z odličnimi njoki z divjačinskim golažem.
Po kosilu smo šli na naše strelišče in se tam preizkusili v streljanju na tarčo z lokom in zračno puško pod mentorstvom in nadzorom Žige Juretiča in Filipa Pirnata. Odločili smo se, da bomo vadili tudi prihodnje leto.
Foto: arhiv LD Grgar
Po streljanju je sledil kviz, ki ga je strokovno pripravil naš dolgoletni član Vojko Sanič. Odlično so je izkazalo vseh trideset otrok. Sledil je srečelov in vsi otroci so bili nagrajeni. V ponos nam je bilo, da so se otroci naučili o naravi in o stroki, ki jo preučuje. Če ne bodo postali lovci, pa bodo ti otroci zagotovo spoštovali naravo in živali.
Foto: arhiv LD Grgar
Organizacija in izvedba: Aleš Širca, Dušan Čubej, Enea Cernic, Filip Pirnat, Robert Marinič, Valter Kavčič, Vojko Sanič, Žiga Juretič. Kuhinja: Darinka Pirnat. Oprema: Darko Zonič(Civilna Zaščita). Lokostrelstvo: Lokostrelski klub Šempeter. Sokolarji: Diego Bigatton (DMD Falconery s.r.l.), Leo Zega. Policijski psi: Boštjan(policija Gorica). Majčke: Serimania – Gorizia: Pokrovitelj: ZLD Gorica
Vzrejna komisija in Društvo ljubiteljev ptičarjev organizirata vzrejni pregled ptičarjev, ki bo v soboto, 9. novembra, v LD Borisa Kidriča, Zgornja Hajdina, 2288 Hajdina, z začetkom ob 9. uri.
Foto: arhiv Boštjan Plaznik
Prijavnico – vzrejni list s fotokopijami obeh strani rodovnika (uvoženi psi morajo biti vpisani v SLR), vseh ocenjevalnih listov s preizkušenj, telesnega ocenjevanja, izvida o slikanju kolkov (opomba: kolke se lahko slika po dopolnjenem 12 mesecu starosti), za nemške žimavce in kratkodlake ptičarje je obvezno dodatno slikati tudi ramenski sklep – izvid OCD, drugi zdravstveni testi, ki se za pasmo zahtevajo, fotokopija članske izkaznice kinološkega društva in potrdilo o plačilu prijavnine pošljite na naslov: Nataša Gederer, Gašperšičeva 21, 1120 Ljubljana, 041/285-939; natasa_gederer@t-2.net.
Prijavnico – vzrejni list najdete na spletni strani Kinološke zveze Slovenije pod zavihkom Dokumenti/Obrazci. Za weimarance se bo izvedel še preizkus stabilnosti značaja po Pravilniku za ocenjevanje stabilnosti za weimaranca, ki je za pridobitev vzrejnega dovoljenja za pasmo obvezen. Na prireditev prinesite s seboj original rodovnik, original dokumente vseh opravljenih preizkušenj, telesne ocene in zdravstvenih izvidov ter potni list psa, iz katerega je razvidno, da je pes cepljen proti steklini.
Obvezna je predhodna prijava najkasneje do 26. 10. 2024, upoštevalo se bo le popolne prijave. Za vodnike ptičarjev, ki svojih psov še nimajo telesno ocenjenih, bo organizirano tudi telesno ocenjevanje.
Cena vzrejnega pregleda za člane kinološkega društva pri KZS je 45,00 € in telesne ocene 35,00 €. Cena za nečlane kinoloških društev je 100 % višja. Prijavnina se vplačata na račun DLP: 0201 0025 3852 458 (NLB), s pripisom »za vzrejni pregled 2024«. Udeležba psov, ki niso predhodno prijavljeni s popolno dokumentacijo, ne bo mogoča.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na Pragerskem v času od 13. do 14. septembra izvedla Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca.
Foto: Bojan Gorenc
13. septembra je bil uradni trening in tradicionalna razstava orožja in lovske opreme, na kateri so sodelovala podjetja OPTICS TRADE d.o.o., SLOVARMS d.o.o., , HAMEX d.o.o., RWS Ammunition, CARL ZEISS d.o.o., ARTEMIS FSH d.o.o., VARNOST SHOP d.o.o. in Jerman – i d.o.o.
14. septembra je potekalo Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024, na kateri je od prijavljenih 90 strelcev sodelovalo 86 strelcev in tri strelke iz štirinajstih območnih zvez. Državno prvenstvo je svečano odprl predsednik LZS Alojz Kovšca, prireditev pa je popestril naš zlati paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek.
Ne glede na to, da je letošnje državno prvenstvo potekalo v deževnem vremenu, so strelci prikazali odlične rezultate.
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – posamezno
1. mesto Sadek Boštjan, Maribor (382 točk),
2. mesto Garmut Nejc, Maribor (378 točk)
3. mesto Hlebš Nejc, Zasavje (378 točk)
Foto: Bojan Gorenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – ekipno
1. mesto Maribor (1.124 točk)
2. mesto Zasavje (1.111 točk)
3. mesto Savinsko – Kozjanska (1.090 točk)
DRŽAVNO PRVENSTVO V BEŽEČEM MERJASCU 2024 – posamezno
1. mesto Verboten Aljaž, Savinsko – Kozjanska (85 točk)
2. mesto Hlebš Matjaž, Zasavje (85 točk)
3. mesto Garmut Maks, Maribor (83 točk)
Foto: Bojan Gorenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2024 – ekipno
1. mesto Maribor (232 točk)
2. mesto Zasavje (217 točk)
3. mesto Novo mesto (206 točk)
Na državnem prvenstvu so nastopale tudi tri strelke. Pravila za izvedbo državnega prvenstva določajo najmanj pet tekmovalcev, zato smo se odločili, da strelke proglasimo in jim za spodbudo podelimo praktične nagrade.
Foto: Bojan Gorenc
1. mesto Ule Alenka, ZLDN (279 točk)
2. mesto Martinčič Andreja, Novo mesto (252 točk)
3. mesto Janja Križan, Maribor (247 točk)
MOJSTER STRELEC 2024
mojster strelec – golobi: Sadek Boštjan, Jerovšek David, Sadek Leon, Garmut Nejc, Travner Miha, Makuc Evgen, Škrlj Janez, Molka Boris, Ostanek Franci, Hlebš Nejc, Miketič Gregor in Žehelj Dušan.
Zahvaljujem se vsem sodelujočim sodnikom, lovskim pripravnikom in strelcem za kulturno in športno obnašanje ter sponzorjem, ki so omogočili, da se je uspešno končalo še eno državno prvenstvo.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Slavnostno otvoritev je z obiskom počastil zlati paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek. Foto: Bojan GorencFoto: Najboljši tekmovalci in tekmovalke ter ekipni zmagovalciUradni trening in priprave na državno prvenstvo. Foto: Gregor Bolčina
Jezerski lovci so v okviru letnega programa 2024 Lovske družine (LD) Jezersko pokosili in očistili dva hektara pašnih površin na Staniču na višini dobrih 1300 metrov nadmorske višine. To opravilo redno letno opravljajo že več kot 40 let.
Foto: arhiv LD Jezersko
Na območju t. i. Komatevre ima upravljalno lovne površine LD Jezersko, ki na severu mejijo na državno mejo z Avstrijo. Celotna meja, s katero meji LD Jezersko poteka v dolžini 24 kilometrov, od Jezersko -Savinjskega sedla, preko Velike Koroške babe, mejnega Prehoda Jezerski vrh, Pristovškega Storžiča, Virnikovega Grintovca in vrhnjega dela Komatevre.
Na t. i . lokaciji »Stanič« je LD Jezersko v letu 1979 postavila lovsko kočo za strokovno in aktivno ter varno izvajanje lovskoupravljavskega načrta. Je pa to območje v veliki meri izpostavljeno tudi dvodomni prostoživeči divjadi, ki dnevno – še posebej poleti in pozimi aktivno prehaja na Jezersko stran iz Avstrije in obratno.
Ko se je postavila lovska koča, je LD opravila na tem območju številna očiščevalna dela, obnovila lovske naprave, preže, nekdaj tudi krmišča. In eno izmed opravil je bilo tudi, da se je na »Staniču« očistila zaraščena velika, nekdaj pašna površina. Osnovni namen je bil, da se z »novimi« pašnimi površinami tudi tako poskrbi za kvalitetno prehranjevanje divjadi. Pa tudi s preventivnim namenom, da se na ta način zadržuje divjad na tem področju, da se tako tudi zmanjšujejo škode po divjadi na poljščinah v dolini.
Foto: arhiv LD Jezersko
LD Jezersko združuje 55 delovno aktivnih in prizadevnih članov, s povprečno starostjo članstva 49 let. Na »čakanju« za lovske izpite pa je 10 kandidatk in kandidatov. Na letošnji delovni akciji se je za košnjo in odstranjevanje zaraščenosti zbralo dve tretjini članstva; nekaterim članom so se pridružili tudi sinovi in vnuki.
Za obstoj in nadaljnji razvoj lovstva na Jezerskem ni nikakršnih skrbi, da ne bi zmogli obvladovati sedanjih obveznih nalog in prizadevanj v skrbi za varstvo zavarovanih vrst in prostoživečih vrst divjadi. Lovci se tudi prizadevamo za obvladovanje spreminjajočih klimatskih razmer – visokih temperatur, topljenja in zgrinjanja snežno-ledeniških površin, ki so se nekdaj ohranile čez poletje do zime.
Tudi mi imamo vse več nevšečnosti z vse bolj množično-agresivnim turizmom, pohodništvom po brezpotjih, pridobitniškim gobarjenjem, kar se odvija v največji meri po stečinah divjadi, s čimer se uničuje mir v naravi, povzroča plašenje živali in uničevanje narave. In tudi s to problematiko se po svojih močeh prizadeva in trudi LD Jezersko, s tem, da bi dosegli kar najbolj kulturno naravovarstveno ozaveščanje obiskovalcev v občutljivi gorski naravi z nasveti, opomniki pa tudi neposrednimi opozorili.
Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega Lovskoupravljavskega območja (LUO) vabi na razstavo trofej jelenjadi, srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2023. Otvoritev razstave bo v petek, 20. septembra, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Izoli.
Razstava bo odprta še v soboto, 21. septembra in nedeljo 22. septembra, med 9. in 18. uro, v ponedeljek, 23. septembra pa je po predhodnem dogovoru možen ogled šolskih skupin.
Ob zaključku poletne sezone so 8. septembra na Golteh pripravili poseben dogodek, ki so ga popestrili tudi gasilci PGD Mozirje, policisti Policijske postaje Mozirje in lokalni lovci.
Foto: Katja Mrkonjić
Predstavitvena stojnica Lovske družine (LD) Oljka je bila opremljena z informativnim materialom in gradivi, ki jih je pripravila Lovska zveza Slovenije (LZS). Stojnica je bila zasnovana tako, da je obiskovalcem omogočila vpogled v delovanje LZS, njihove projekte in aktivnosti, s poudarkom na ohranjanju narave in varovanju živalskih vrst.
Odziv obiskovalcev je bil izredno pozitiven, saj so mnogi pokazali veliko zanimanja za teme, ki smo jih predstavljali. Največ vprašanj so imeli glede delovanja lovskih društev in njihove vloge pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter skrbi za živali. Veliko ljudi je želelo izvedeti več o tem, kako lovska društva prispevajo k upravljanju z divjadjo, ohranjanju habitatov in oskrbi divjih živali, še posebej v zimskem času, ko so pogoji za preživetje bolj zahtevni.
Z veseljem sem odgovarjal na njihova vprašanja in delil informacije o odgovornem lovu, vzdrževanju populacij divjadi in ohranjanju naravnega okolja. Obiskovalcem smo prav tako delili promocijski material, ki je vseboval dodatne informacije o delu LZS in njihovih projektih, izvode revije Lovec in material za otroke. Stojnica je bila ves čas dobro obiskana, kar je pokazalo, da javnost vse bolj zanimajo naravovarstvene teme in vloga lovskih društev pri tem pomembnem delu.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca, ki bo potekalo v soboto, 14. septembra, na Pragerskem.
Foto: Urša Kmetec
Slavnostno odprtje Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2024 bo v soboto, 14. septembra, ob 8. uri. Začetek tekmovanja bo ob 8:30. Na prvenstvu se bo pomerilo štirinajst ekip in 90 posameznikov, v streljanju na tarčo bežečega merjasca pa 39 strelcev. Uradni trening na strelišču Gaj – Pragersko bo v petek, 13. septembra, z začetkom ob 9. uri.
V prostorih strelišča Gaj – Pragersko bo oba dneva potekal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme. Vabljeni!
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Šentrupert uspešno izpeljala že dvanajsti lovski tabor mladih.
Vhod v tabor. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Tabor je potekal od 23. do 25. avgusta v prelepi dolini vasi Draga pri Šentrupertu, ki jo po eni strani omejuje potok Bistrica, po drugi strani pa teče odcepljeni rokav Mlinščica, ki je nekdaj poganjal žago, danes pa napaja ribnik turistične kmetije. Nizvodno je veliko objektov, tako gospodarskih, društvenih in strojnih garaž, do tovarne za predelavo plastike, Plasta. Voda je tako čista, da je pitna, v njej pa prebiva nešteto rakov. Otroci so se v njej tudi kopali.
Na travniku pred lovskim domom smo postavili velik vojaški šotor, ki nam ga vsako leto dobrodušno posodi lovec Božo Jerčič, v katerem so si otroci uredili ležišča. Taborniki »Rod Mirne reke« so priskočili na pomoč s podlogami za spanje in z drugim šotorom, v katerem smo uredili kuhinjo in jedilnico. Vseh otrok na taboru je bilo skupaj 20 starih, od 5 do 14 let. Najmlajši Lovro jih je štel komaj 5, po znanju o živalih pa je bil neprekosljiv. Sedem je bilo deklic, ki jih je vodila Nina Pajk, in štirinajst dečkov z Aleksom Slakom na čelu. Nekaj malega je bilo tistih, ki so se tabora že udeležili, večina pa je bila na taboru prvič, kar je bil tudi naš namen z izbiro nove lokacije taborjenja. Iz zgodovine taborov smo ugotovili, da je kar osem otrok bivših udeležencev, že vstopilo v lovske vrste.
Improvizirana brv preko Mlinščice. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Največje delo so opravili domači lovci, ki so otroke vsak dan peljali tudi na ogled divjadi. Po vsakodnevnem razgovoru ob tabornem ognju so se pogovarjali o divjadi, ki so jo videli. Lovci so postavili tabor, skrbeli za vsa fizična dela, nočno varovanje otrok in za pospravljanje ob zaključku tabora. Preveč jih je, da bi vse omenjali po imenih, lahko pa jim izrečemo pohvalo in neizmerno hvalo v našem imenu in imenu otrok udeležencev.
Po izkušnjah preteklih let smo urnik dela usmerili predvsem v teme, ki so otrokom najbolj zanimive. O polhih in načinih lova je predaval Branko Tolar iz Dolenjskih Toplic, ki ima doma zanimivo in bogato zbirko gradiva, ki ga je delno predstavil tudi na taboru. O živalih, preživetju v naravi in obnašanju v naravi je predavala članica Upravnega odbora LZS. O pticah je predaval Marjan Jenko naš dolgoletni predavatelj in podpredsednik ZLD iz Šmarjete, o drevesnih in grmovnih vrstah, plodovih ter gobah je otroke podučil Marjan Grah iz ZGS. Risarsko delavnico je vodil Karol Zagorc iz Mirne Peči. Za streljanje z zračno puško je poskrbel Slavko Vojnovič, za streljanje z lokom pa načelnik tabornikov Andrej Tratar.Otroci so pod vodstvom mizarja Tomaža Zupančiča iz Trebelnega izdelali tudi vsak svojo ptičjo valilnico, ki so jo odnesli domov, da bo služila svojemu namenu. Eno valilnico smo, s podpisi vseh otrok, poklonili podžupanji občine Šentrupert, ki nas je na zaključku prijazno pozdravila in nagovorila.
Za fotografijo je skrbel Sandi Slak iz Mirne Peči, ki je bil tudi naš donator, tako kot tudi Marko Repše (podjetje Remos Novo mesto d.o.o.), Franc Frelih (Dana d.o.o.), Stanko Cvetan (MIM mesarstvo Mokronog) in Milan Grebenc (pekarna Bistrica). Lovec Miha Petrič je poskrbel za prevoze, dobavo lesa in potrebno orodje. V imenu ZLD Novo mesto in imenu otrok, vsem iskrena hvala. Kuhalnico je vihtel naš dobri kuhar Jože Lukuk, tudi lovec domačin, ki je bil očitno več kot dober, saj pritožb ni bilo, hrana, ki je bila izvrstna in obilna, pa se je porabila do zadnje žlice. Tabor sva vodila Stojan Vojnovič starešina LD Šentrupert ter Stane Gabrijel, strokovni tajnik ZLD Novo mesto.
Skupinska fotografija s starši ob zaključku tabora. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Ob zaključku smo udeležence tabora, starše ali njihove skrbnike pogostili z lovskim golažem, LD Šentrupert pa je postregla še s pečenim divjim prašičkom. Analizo tabora je podal tajnik ZLD Gabrijel. V zaključnem govoru je predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc pohvalil organizatorje, Andrej Novak je vse pozdravil v imenu LD, podžupanja občine Šentrupert Nataša Hribar pa je pohvalila vse lovce in sam dogodek, ki je bil namenjen najmlajšim. Obljubila je tudi pomoč lovski družini pri urejanju dokumentov lovskega doma, ki mu je po čudnem naključju poteklo gradbeno dovoljenje, kar je posledično taboru tudi otežilo delo, saj ni bilo tekoče vode in ne elektrike, lovcem pa preprečuje normalno opravljanje obvez in dejavnosti do države.
Vsi otroci so dobili spominske majice ZLD Novo mesto, pisno potrdilo in darilno vrečko s promocijskim, strokovnim ter zabavnim materialom LZS. LD Šentrupert je predsednik Jarc podelil pisno zahvalo in sliko medveda, olje na platnu, slikarke, udeleženke likovne kolonije iz preteklih let. Lovska dejavnost na vseh nivojih, je že zdavnaj presegla mišljenja ljudi o lovcih. In tabori, ki jih organiziramo so tisti, ki ponesejo naše delo v družbo. LD Šentrupert, ponosno naprej, enkrat bodo tudi v okoljevarstvenih institucijah ugotovili, da lovski dom in vse obveznosti, ki spadajo zraven za izvajanje koncesijskih pogodb z državo, ne sodijo v urbano okolje. Hvala vam in lovski zdravo!
Dolgoletni in ugledni slovenski lovec, lovski funkcionar, gozdarski in lovski strokovnjak ter velik zaljubljenec v naravo mag. Emilijan Trafela s Ptuja je pred dnevi praznoval 85-letnico življenja.
mag. Emilijan Trafela
Rodil se je v Gruškovju pri Podlehniku in je svojo lovsko pot začel pri sedemnajstih letih kot pripravnik v Lovski družini (LD) Podlehnik. Kasneje je to veliko haloško lovsko družino izjemno uspešno vodil polnih 18 let in ji vtisnil neizbrisen osebni pečat. »Domačim lovcem ostajam zvest še danes, za vse nas podlehniške lovske prijatelje lahko rečem, da smo resnično pravi lovski tovariši. Tovarištvo med nami veliko šteje in jaz se veselim vsakega druženjas svojimi rojak,« še danes rad poudari Emilijan Trafela, ki sodi poleg dr. Franja Šalamuna in Alfonza Mazluja med najuglednejše ptujske lovske funkcionarje in zavzema pomembno mesto tudi v slovenskem lovskem prostoru kot gozdarski in lovski strokovnjak, še bolj pa lovstvu in naravi povsem predan naravovarstvenik.
Njegove bogate strokovne in organizacijsko-vodstvene vloge v območni Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož ni treba posebej razčlenjevati. Lovci tega območja ga izredno spoštujejo in cenijo kot iskrenega lovskega tovariša in človeka, ki je vedno znal najti lepo besedo in pohvaliti, kar je bilo dobrega. Hkrati pa brez dlake na jeziku opozoriti na napake in slabosti. Poznan je kot odkritosrčni in delovni mož, ki je vedno znal ločiti zrnje od plev. Kljub letom še rad zahaja v lovišče svoje LD Podlehnik, v kateri je že dolga leta častni starešina. Haloze so ostale njegov dom in tudi haloško lovišče mu je najdražje. Če za koga, potem je za Milana, kot ga kličemo njegovi prijatelji, lov bil in je stvar velike časti in osebne odgovornosti do narave in divjadi, kot njenega velikanskega bogastva. Za zdajšnjo in predvsem bodoče generacije. Zato jo je treba skrbno varovati, kot zelo rad javno izpostavlja.
Predsednik območne Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je postal leta 1973 in jo uspešno vodil 44 let, vse do aprila 2017, ko so ga lovci imenovali oziroma izvolili za častnega predsednika. Kot predsednik območne ZLD Ptuj-Ormož in tudi kot predsednik začasnega organa LZS med leti 2005-2006 je poskrbel, da se je lovska organizacija tudi javno in medijsko odpirala navzven. Lovstvo po njegovem trdnem prepričanju ne more ubežati družbenim tokovom in dogajanjem in mora temu toku nenehno slediti ter se prilagajati novim razmeram. Ob tem pa mora ohraniti svoje izvirne vrednote, tradicijo in lovsko kulturo, predvsem pa lovsko etiko in tovarištvo, torej vrednote, ki spremljajo slovensko zeleno bratovščino že več kot stoletje. Z vsemi vzponi in padci, katerih sam ni nikoli zanikal.
V času njegovega aktivnega delovanja v območni zvezi in v organih LZS je bila zelo odmevna lovska razstava leta 1972. Napredek je bil dosežen tudi v lovski kulturi, ki je bila v času njegovega vodenja ZLD Ptuj-Ormož deležna velike pozornosti. Podprl je ustanovitev samostojne skupine ptujsko-ormoških lovskih rogistov, ki že več kot tri desetletja delujejo kot promotorji lovstva in lovske kulture ter tudi starodavnega mesta Ptuj, širše okolice, regije in države Slovenije. V času njegovega predsedovanja je bilo na Ptuju izvedeno 37. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.
Slovenski lovci mu želimo še veliko zdravih let, dobrega pogleda in mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo!
Pod častnim pokroviteljstvom podpredsednika vlade in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in na pobudo Lovske zveze Slovenije je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu danes potekala slovesna vročitev odlikovanja Red za lovske zasluge II. stopnje nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Društva slovenskih lovcev Doberdob, zamejskemu Slovencu Žarku Šucu.
Skupaj z ministrom Arčonom so zamejskemu Slovencu Žarku Šucu odlikovanje Red za lovske zasluge II. stopnje vročili predsednik LZS Alojz Kovšca ter podpredsednika LZS Miran Štrukelj in Marjan Gselman.
Z leve proti desni predsednik Komisije za mednarodne odnose LZS Silvo Batagelj, predsednik Kluba prijateljev lovca Celovec Janez Kaiser, predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Matjaž Rustja, minister Matej Arčon, tajnik Društva slovenskih lovcev Doberdob žarko Šuc, predsednik LZS Alojz Kovšca, podpredsednik LZS Miran Štrukelj in podpredsednik LZS Marjan Gselman. Foto: Urša Kmetec
Žarko Šuc je član Društva slovenskih lovcev vse od njegovega nastanka leta 1978. Več let je bil tudi aktivno vpet v razne organe vodstva društva, od leta 2014 pa vse do letošnje pomladi pa je bil tudi predsednik. Ves čas svoje dolge in bogate lovske kariere se je strokovno izpopolnjeval. Bil je med vidnejšimi zamejskimi lovci, ki so v težkih časih uveljavljali slovensko besedo in prisotnost v italijanski lovski organiziranosti. Svojo strast do lova in ljubezen do narave posreduje tudi mlajšim generacijam. Bil je tudi pobudnik več dokumentarcev o kraški favni in flori (“Kras-flora in favna”).
Minister Matej Arčon je odlikovancu čestital in poudaril njegov neprecenljiv prispevek. “Pomembno je, da izpostavimo posameznike iz zamejstva, ki se zavedajo svojega poslanstva, prenašajo svoje znanje na mlajše in ohranjajo zelo tesne odnose z matično domovino,” je poudaril minister Arčon in izrazil veselje, da je bilo to priznanje, ki je tudi znak povezovanja matice z zamejskimi Slovenci, podeljeno prav na uradu.
»Pod njegovim vodstvom je Društvo slovenskih lovcev razvilo in utrdilo odnose z matico ter doseglo visoko raven sodelovanja ne le na lokalni in regionalni ravni, temveč tudi z Lovsko zvezo Slovenije. Pomena Žarkovega dela za ohranjanje slovenstva onstran meje in avtohtone kulturne dediščine zamejcev ni mogoče spregledati, kakor tudi ne njegovega večletnega prizadevanja, da bi društvo Slovenskih lovcev Doberdob aktivno prispevalo svoj delež k razvoj slovenskega lovstva, zato ga vrednotimo kot pričevanje o vitalnosti zamejske lovske organizacije in spodbudo za svetlo prihodnost slovenstva na kraškem področju, pa tudi širše,« je predsednik LZS Kovšca med drugim povedal v obrazložitvi ob podelitvi odlikovanja.
Podelitve so se udeležili vodstvo Lovske zveze Slovenije, aktualni predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Matjaž Rustja iz Italije in predstavnik Kluba prijateljev lova Janez Kaiser iz avstrijske Koroške.
Ministru so ob tej priložnosti podarili tudi Slovar lovskega izrazoslovja v treh jezikih. Gre za edinstven slovar lovskega izrazoslovja, ki je v Alpe-Jadranskem prostoru približal lovsko izrazoslovje sosedov. Nosilec in izvajalec projekta je bil Kljub prijateljev lova. Vodja in pobudnik je bil Franc Wakounig, tajnik Kluba prijateljev lova Celovec. Italijansko izrazoslovje so prispevali člani Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki združuje slovenske lovce v Furlaniji – Julijski krajini, in Žarko Šuc.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Postojnsko Bistriška Zveza lovskih družin (PBZLD) je letos osmič zapored, od 6. do 7. septembra organizirala in izvedla lovska tabora – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
Foto: Aleš Klemenc
V lovski organizaciji si intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu. Cilj mladinskih taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznami z dejavnostmi lovske organizacije, ki deluje po pooblastilih Republike Slovenije v javnem interesu na področju ohranjanja naravnega okolja s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo, prostoživečimi živalskimi vrstami in okoljem ter ohranjanje pestrosti živalskih vrst in varstvom divjadi.
Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni le lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim. S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos sta pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekala lovska tabora 6. in 7. septembra, na območju LD Tabor Zagorje in LD Prestranek. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Andrej Sedmak. Udeležilo se ju je skupno 31 tabornikov, od tega pet deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Prestranek, OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje ter OŠ Slavine, od 1. do 9. razreda.
Za izvedbo taborov je skrbelo štirinajst lovk in lovcev LD, članic PBZLD, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz LD Prestranek, LD Tabor Zagorje, KML PB ZLD ter strokovna služba PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran medved, kot prostoživeča živalska vrsta. Njegova podoba je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Foto: Aleš Klemenc
Udeleženci taborov so videli srnjad, jelenjad, posamezniki pa tudi divjega prašiča in celo medveda. Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine iz razpisa LZS. Za zaključek tabora so si ogledali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitev potrdil o udeležbi in nagrad ter predstavitev poteka in strnitev vtisov izvedenih taborov.
Udeleženci taborov, starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino taborov zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne in sistematične predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Prestranek in LD Tabor Zagorje ter Komisije mladi in lovstvo pri PBZLD.
Obema lovskima družinama velja posebna zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d. d. za donacijo ter Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer za gostoljubje ob zaključku taborov in več kot odlično predstavitev muzeja, strokovni službi PBZLD ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
Zadnjo avgustovsko nedeljo letošnjega vročega poletja so praznovali 70-letnico ustanovitve tudi člani Lovske družine (LD) Sveta Ana v Slovenskih goricah. Jubilej je bil v znamenju odprtja novega, ekološko grajenega lovskega doma v dolini reke Ščavnice.
Foto: Marjan Toš
Slovesnost v velikem prireditvenem šotoru se je pričela s slovensko himno v sijajni in nepozabni izvedbi mlade violinistke Sare Roškar. Nato je zadonela lovska himna, ki so jo zaigrali rogisti Lovske zveze Maribor. Program je všečno in domiselno povezovala prof. Breda Špindler, sicer vnukinja prvega starešine LD Sv. Ana Jožeta Šnajderja. Z izbranim veznim besedilom je dodala nepozabno kulturno podstat temu odmevnemu dogodku, ki ga je poleg množice lovcev spremljalo tudi veliko domačinov od blizu in daleč.
O zgodovini in prehojeni sedemdesetletni poti je spregovoril starešina Marjan Kramberger, ki je posebej pozdravil podpredsednika Lovske zveze Slovenije (LZS) in predsednika Lovske zveze (LZ) Maribor Marjana Gselmana, župana Občine Sv. Ana Martina Breznika, ravnatelja Osnovne šole Sv. Ana Sandija Šijanca in domačega župnika Tončka Frasa.
Ustanovni občni zbor LD Zg. Ščavnica, kot se je družina imenovala ob ustanovitvi, je bil 13. marca 1954 leta. Prvi starešina je bil Jože Šnajder, ki ga je nasledil dr. Dušan Markoli in njega zdajšnji starešina Marjan Kramberger. Najstarejši član LD je Janez Vajnhandl, od ustanovnih članov pa ne živi več nihče. Starešina Kramberger je med drugim dejal, da so lovci vseh sedemdeset let aktivno delovali v dobro narave in za koristi divjadi ter kljubovali mnogim spremembam, ki jih je doživljala lovska organizacija. Zavedajo se svojega poslanstva in njihova poglavitna skrb je varovanje narave in življenjskega okolja divjadi in vseh prostoživečih divjih živali.
Na to pomembno poslanstvo je opozoril tudi župan Martin Breznik, ki je prav tako izpostavil posledice naravnih sprememb, zaradi katerih med drugim po sedmih desetletjih v lovišču ni več videti poljskih kur. Del nekdanje čarobnosti narave predstavljajo le še gozdovi, kar daje nekaj upanja, da bo narava vendarle lahka šla svojo pot. Lovcem se je zahvalil za opravljeno delo in izpostavil njihov trud med gradnjo novega doma. Pri tem so jim pomagali številni občani, zato naj bo novi dom skupno domovanje vseh. Lovski družini je podelil spominsko sliko Občine Sv. Ana.
Podpredsednik LZS in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman pa je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da »narave kot celote nihče ne more globlje razumeti kakor tisti, ki smo z njo najtesneje povezani. Za nas lovce je narava vedno odprta in nikoli prebrana knjiga modrosti, skrivnosti in razodetja. Zato je spoštujmo in ohranimo tudi za prihodnje rodove. Slovenski lovci že dolga leta zagovarjamo in v praksi sledimo načelu trajnostne rabe naravnih virov. Upravljanje z lovišči, ki nam je zaupano s koncesijskimi pogodbami, izvajamo odgovorno, upoštevajoč tudi visoka načela lovske etike in lovsko tradicijo z ohranjanjem lovskih šeg in običajev«.
Člani LD Sveta Ana na odru. Foto: Marjan Toš
Gselman in Kramberger sta podelila sedem znakov za lovske zasluge in dvanajst zlatih znakov za lovske zasluge zaslužnim članom LD Sv. Ana. Franc Šober, Anton Zupanec in Peter Žugman so prejeli red za lovske zasluge III. stopnje, dr. Dušan Markoli pa red za lovske zasluge II. stopnje, s katerimi jih je odlikovala LZS. Šest anovskih lovcev je prejelo priznanja LZ Maribor. Ob tej priložnosti je starešina Kramberger podelil tudi vrsto zahval LD Sv. Ana ustanovam, organizacijam in številnim posameznikom za uspešno sodelovanje in pomoč pri izgradnji novega lovskega doma. V bogatem in umetniško vrhunsko izvedenem kulturnem programu so poleg rogistov LZ Maribor nastopili še cerkveno-prosvetni pevski zbor Kulturnega društva Sv. Ana pod vodstvom akad. glasbenice prof. Natalije Šijanec in vokalni duet Nataša Šijanec – Eva Gosak.
Novo domovanje lovcev D Sv. Ana v dolini Ščavnice. Foto: Melisa Zadravec
Po tem osrednjem delu prazničnega programa so slovesno odprli prekrasni, ekološko zgrajeni lovski dom. Zeleni trak pred vhodnimi vrati so slovesno prerezali starešina LD Sv. Ana, anovski župan in podpredsednik LZS. Blagoslovil ga je domači župnik Tonček Fras. Dvojni praznik so sklenili s sproščenim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. To je bilo lepo in doživeto praznično lovsko popoldne, ki ga kronisti lokalnega dogajanja ne bodo mogli spregledati.
Z žalostjo sporočamo, da je dne 28. avgusta 2024 zastalo srce našega lovskega tovariša Ludvika Rituperja – Lajčija, člana Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije.
Lajči se je rodil 11. septembra 1949 v Ivanjševcih. Leta 1984 je postal član Lovske družine (LD) Prosenjakovci, v kateri je ostal vse do danes. V LD Prosenjakovci je opravljal različne funkcije – od leta 1986 naprej pa vse do danes je bil član Upravnega odbora LD, razen v obdobju med leti 1992 in 1996, ko je bil predsednik disciplinske komisije. V začetnem obdobju je več let opravljal funkcijo tajnika, od leta 1996 naprej pa je bil starešina LD Prosenjakovci.
Od leta 2002 naprej je bil član Upravnega odbora Zveze lovskih družin Prekmurje in v zvezi je bil aktiven vse do konca življenja. Od leta 2014 do leta 2022 je bil predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje, od leta 2022 naprej pa podpredsednik le-te. Poleg omenjenih funkcij v območni zvezi je bil aktiven tudi na nivoju Območnega združenja upravljavcev lovišč Pomurskega Lovsko-upravljavskega območja (LUO), saj je bil od leta 2011 naprej član Izvršnega odbora omenjenega združenja.
Ne nazadnje je bil Lajči do zadnjega dne aktiven tudi krovni organizaciji – Lovski zvezi Slovenije, katere član Upravnega odbora je bil vse od leta 2016.
Lajči je v svoji lovski karieri dosegel veliko in tudi veliko doprinesel ne samo lovstvu v Prekmurju, ampak tudi lovstvu na širšem slovenskem in na mednarodnem področju. Njegova visoka strokovnost, znanje in visoka moralno etična načela so bile vedno glavne odlike našega pokojnega tovariša Ludvika Rituperja.
V tem oziru je bil tudi večkrat odlikovan. Leta 1994 je prejel znak za lovske zasluge, leta 2002 znak za lovske zasluge III. stopnje, leta 2009 znak za lovske zasluge II. stopnje in leta 2014 znak za lovske zasluge I. stopnje. Poleg tega je leta 2018 prejel srebrni znak za kinološke zasluge.
Letošnji, že 10. tabor mladih smo v Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje organizirali od 22. do 24. avgusta. Tako kot vsa leta do sedaj, smo ga tudi letos izvedli s pomočjo prizadevnih članov Lovska družina (LD) Rečica pri Laškem.
Foto: SKZLD Celje
Na tabor je bilo prijavljeno 19 otrok, med njimi šest deklet, iz različnih krajev celjske regije. V času tabora smo bili nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju, kjer nas je oskrbnica Breda razvajala ves čas nastanitve. Na letošnjem taboru je sodelovala tudi Valentina Šmid, članica LD Bohor Planina pri Sevnici, ki se je izkazala kot odlična pomočnica strokovnemu tajniku zveze, ki je kot vodja tabora bdel, da je vse potekalo tako, kot je treba.
Prav tako je bila letošnja novost tabora elektronska biatlonska puška, ki nam jo je posodila Lovska zveze Slovenije in se je izkazala kot zadetek v črno. Udeleženci so se lahko vse dni preizkušali v strelskih veščinah. Da smo zadevo popestrili, smo organizirali v četrtek in petek še medsebojno tekmovanje. Najboljši trije so za doseženi skupni rezultat prejeli medalje.
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad. V popoldanskem času so se seznanili z različnimi vrstami lovskih rogov, ki jih lovci uporabljamo pri lovu in drugih lovskih prireditvah. Na koncu sklopa predavanj prvega dne smo izvedli prvo krog tekmovanja z elektronsko puško.
Zvečer je bil z lovci organiziran večerni izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo. Vreme za čakanje in opazovanje je bilo idealno, saj so praktični vsi, ki so bili na prežah, videli divjad. Od velike divjadi predvsem srnjad in muflone, od male divjadi pa so videli lisico, jazbeca in zajce. Ta večer sta bili uplenjeni enoletna ovca in lisica. Zato smo izvedli še pozdrav lovini.
10. tabor mladih. Foto: SKZLD Celje
Naslednji dan je bil tako kot vsa leta do sedaj namenjen delu v lovišču in spoznavanju lovsko tehničnih objektov ter njihovem namenu. Po zajtrku smo se razdelili v tri skupine, ki so imele različne zadolžitve. Dve skupini sta odstranili dotrajani lestvi na dveh visokih prežah in jih zamenjali z novimi. Tretja skupina pa se je napotila v Kavškovo dolino, kjer je bilo že vse pripravljeno za postavitev senene kope, ki bo namenjena zimskemu krmljenju muflonov, s katerimi gospodari lovska družina. Najprej smo pograbili dve krmni njivi, ki sta v tej dolini, nato pa še seno, ki je bilo namenjeno za kopo. Po kosilu je je bilo predavanje, namenjeno spoznavanju naše divjadi.
Popoldanski sklop predavanj smo zaključili s spoznavanjem drevesnih vrst in gozdnega ekosistema na področju Šmohorja. Po zaključku predavanja pa smo izvedli še drugi krog streljanja z elektronsko biatlonsko puško. Najboljši rezultat obeh krogov tekmovanja so dosegli Tarik Mateuš, Maj Smole in Matic Gutsmandl. Kmalu je sledil večerni izhod z lovci na preže. Tudi ta večer ta nam je bila Diana naklonjena. Uplenjeno je bilo jagnje muflona. Tako smo tudi ta večer imeli pozdrav lovini.
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu pa je bil prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi.
Po zaključku kinološkega dela je sledilo še streljanje z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Na strelišče so odhajali v parih, da je bilo zadoščeno vsem varnostnim ukrepom. Zmagala je Luna Cokan, druga je je bila Sarina Doler, tretji je bil Jan Hartl. Ker pa smo letos združili tekmovanje v streljanju z elektronsko biatlonsko puško in MK v kombinacijo, je bil vrstni red kombinacije naslednji: 1. mesto Jon Hartl, 2. mesto Matic Gutsmandl in 3. mesto Sorina Doler.
Foto; SKZLD Celje
Po končanem streljanju smo se vrnili k planinskemu domu, kjer so jih že čakali starši. Sledil je zaključek tabora. Prisotne je pozdravil predsednik SKZLD Celje Miran Freitag. V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže, je starešina Klemen Cokan pohvalil vse udeležence tabora za disciplino. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil z njimi vse dni tabora in skrbel, da je bilo tako kot mora biti, se je zahvalil za udeležbo in prizadevnost. Na koncu so vsi prejeli priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju z elektronsko puško so prejeli medalje, najboljši v kombinaciji pa pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo je skupno kosilo, s katerim smo tudi zaključili letošnje druženje.
Letos smo tako zaključili 10. tabor mladih, ki se je vsa leta odvijal na planinskem domu na Šmohorju in lovišču LD Rečica pri Laškem. Mogoče smo se od ostalih taborov malce razlikovali. Nismo risali risb, kuhali golaža ipd., temveč smo več pozornosti namenili delu, ki ga lovci opravljamo skozi leto v lovišču. Zato je bil vsa leta drugi dan namenjen delu v lovišču. Tako smo v teh letih s pomočjo lovcev postavili 5 visokih prež, dve preži obnovili, postavili krmišče za muflone, izdelali lovsko stezo in pomagali pri grabljenju krmnih njiv. Letos pa nam je uspelo tudi postaviti seneno kopo, za katero smo že pred tremi leti pripravili osnovo, vendar nam je vreme vsa naslednja leta preprečilo, da bi jo postavili.
Prav tako gre na tem mestu zahvala prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so varno vodili udeležence taborov na visoke preže. Razen enkrat, nam je bila Diana vsa leta naklonjena. Posebej bi se zahvalil članom Jožetu Gašperčiču, Boštjanu Šmercu in Roku Golobu, ki so vsa leta vpeti v izvajanje programa taborov. Hvala vsem, ki so priskočili na pomoč. Da smo s tabori dosegli namen, je razveseljiv podatek, saj smo dobili v tem času od vseh udeležencev taborov že devet izprašanih lovcev.
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin LD, se je Komisija za izobraževanje odločila, daorganizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.
Letos sta bili predvideni dve takšni usposabljanji. Zaradi velikega interesa lovcev v vzhodnem delu Slovenije bo letos organizirano še tretje usposabljanje, in sicer v soboto 14. septembra 2024, v Strelskem centru Gaj, Travniška ulica 25, 2331 Pragersko, s pričetkom ob 9. uri.
Urnik bo sledeč:
Izobraževanje ni namenjeno izključno aktualnim starešinam LZS, temveč vsem, ki aktivno sodelujejo pri vodenju lovske družine. Prijave bodo potekale preko Lisjaka. Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Lovska zveza Slovenije.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je z razpisom podelila izvedbo Državnega prvenstva v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024 Lovski družini (LD) Kozje.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024. Vir: občina Kozje
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2024 je potekalo od 24. do 25. avgusta na strelišču LD Kozje. Državno prvenstvo je svečano odprla županja občine Kozje Milenca Krajnc in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, strelce pa so pozdravili Savinjski rogisti in starešina LD Kozje Darko Kolar.
V dveh dneh tekmovanja, ki se je odvijal na visokih temperaturah, je sodelovalo 89 strelcev od 101 prijavljenega; tudi to leto se prijavljena ekipa Ptuj-Ormož tekmovanja ni udeležila.
Strelcem se zahvaljujem za kulturno in športno obnašanje, LD Kozje pa za lepo in kvalitetno tekmovanje na dobro pripravljenih streliščih in za kulinariko.
Foto: Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Marjan Krevh
1.
Evgen Makuc
1.
Janez Škrlj
2.
Janez Škrlj
2.
Marjan Krevh
2.
Anton Udovič
3.
Milan Drofenik
3.
Roman Osojnik
3.
Marko Jelen
VETERANI EKIPNO
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Maribor
1.
Ljubljana
1.
Koroška
2.
Koroška
2.
Maribor
2.
Maribor
3.
Zasavje
3.
Gorenjska
3.
Zasavje
SUPERVETERANI
Foto: Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Stanislav Francelj
1.
Anton Zupan
1.
Stanislav Francelj
2.
Darko Pahor
2.
Bojan Urbančič
2.
Tone Koprivšek
3.
Leopold Travner
3.
Stanislav Francelj
3.
Darko Pahor
SUPERVETERANI EKIPNO
KOMBINACIJA
GOLOBI
MK
1.
Kočevje
1.
Kočevje
1.
Maribor
2.
Maribor
2.
Posavje
2.
Kočevje
3.
Posavje
3.
Celje
3.
Koroška
Na državnem prvenstvu so naziv MOJSTER STRELEC dosegli:
Golobi:
Anton Zupan, Bojan Urbančič, Stanislav Francelj, Anton Željko, Darko Štern, Darko Pahor, Milan Sedminek, Leopold Travner, Marjan Burjan, Vladimir Hace, Janez Pavli, Slavko Prah, Anton Hudernik, Evgen Makuc, Marjan Krevh, Roman Osojnik, Milan Drofelnik, Janez Škrlj, Janez Gošnjak, Dušan Krajnik, Zdravko Molka, Grušovnik Vili, Robert Markič, Marko Jelen, Tomaž Končan in Dušan Zupan.
MK:
Marjan Krevh, Milan Drofelnik, Janez Škrlj, Dušan Krajnik, Marko Jelen, Anton Udovč, Zlatko Pogorelić, Franci Vidmar, Igor Horvat, Zdravko Brezovšek, Stanislav Francelj, Tone Koprivšek, Darko Pahor, Franc Kušter, Vladimir Hace, Jože Koritnik, Franc Pavlovič Leopold Travner, Martin Željko, Vojko Gorišek in Slavko Prah.
Na koncu bi se zahvalil vsem sodelujočim sodnikom, članom LD Kozje in občini Kozje, ki so omogočili, uspešno izpeljavo državnega prvenstva v lovskem strelstvu.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V ponedeljek 12. avgusta, sredi vročega in na videz dolgočasnega poletja, nas je presunila tragična novica o smrti našega Janka Mehleta.
Mag. Janko Mehle je bil od leta 2002 do 2006 direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije, nato se je zaposlil Na Zavodu za gozdove (ZGS) kot vodja službe za Lovišča s posebnim namenom (LPN) in kot operativni vodja LPN Ljubljanski vrh ter je to delo opravljal vse do žalostnega avgustovskega ponedeljka …, ko so se po kratki in hudi bolezni za vedno mirno zaprle njegove oči, dva dni preden bi praznoval svoj 58. rojstni dan.
Janko je bil vse od mladosti »človek Narave«, v skrivnosti le-te ga je vpeljal njegov mentor, vzornik, prijatelj in predvsem oče, cenjeni prof. dr. Janez Mehle, dr. vet. med. V skrivnostnih pohodih po naravnem okolju Primorske in predvsem Gorenjske, kjer je družina Mehle bivala v Jankovih mladostnih in malo manj mladostnih letih, ga je naučil »slišati in videti« lepote našega prekrasnega ohranjenega naravnega okolja ter njenih živih delov, kamor so seveda sodile tudi prostoživeče živali. Janko je diplomiral in magistriral na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo in obnovljive naravne vire. Tako je že v času študija gozdarstva (kakopak!) postal navdušen tudi nad trajnostno rabo naravnih virov v obliki upravljanja divjadi. Izbor njegovih delovnih mest ni bil zato nikoli naključen, temu je posvetil po končanem magistrskem študiju celotno poklicno kariero, ki se ni omejila le na 8-urni delavnik, pač pa tudi na ves njegov prosti čas. Divjad in lovstvo sta bila njegovo poslanstvo, njegov »modus vivendi« – način življenja.
Janko je bil mnogo več kot le sodelavec, kolega in prijatelj, svoje delo je opravljal s karizmo in neizmernim znanjem, ki ga je črpal tudi iz znanja tujih jezikov in z mednarodnim sodelovanjem. Njegov način dela je bil njemu svojstven, ponotranjen, za stranskega opazovalca morda celo nekoliko premalo dinamičen, a je znal s svojo strokovnostjo in povsem nekonfliktnim, mirnim stilom, prežetim s svojevrstnim humorjem, na njemu svojstven način doseči vse cilje in rezultate. Pri njem je veljala znana misel »manj je več«. Z njim se preprosto ni bilo moč spreti. Lahko si kot njegov sodelavec imel drugačno, celo popolnoma nasprotno mnenje, a je vedno z mirnostjo in argumenti sklenil s sogovornikom zdrav kompromis, v korist Narave in Ljudi.
Janko je kot izjemen strokovnjak po pooblastilu resornega ministrstva in v imenu svojega delodajalca zastopal ime ZGS leta in leta pri posredovanju znanja s področja divjadi in lovstva na mlajše rodove – lovske pripravnike, ki so opravljali lovski izpit na Zvezi lovskih družin Gorenjske in Zvezi lovskih družin Ljubljana, več kot 15 let je bil član državne izpitne komisije za opravljanje lovsko čuvajskih izpitov, bil je član državne CIC komisije za ocenjevanje trofej velike divjadi ter vse od leta 2019 tudi predsednik sekcije oponašalcev jelenjega rukanja in aktivni sodnik na meddržavnih, državnih in regijskih tekmovanjih s tega področja. V časih njegovega predsednikovanja so člani sekcije iz Slovenije dosegali izjemne rezultate na tekmovanjih v evropskem merilu.
Janka bomo neizmerno strokovno in osebnostno pogrešali, bil je preprosto ČLOVEK do sogovornika, do živali pa je gojil visoko strokoven in nadvse zeleno etičen odnos! Za njegov delovni prispevek smo mu hvaležni, njegov včasih otožni ali pač morda zgolj hudomušni izraz na obrazu pa nam bo ostal v trajnem spominu.
Hvala ti Janko, sodelavec, kolega in mnogim prijatelj, naj ti bo ob tem zadnjem slovesu lahka slovenska gruda, izkoristi pa v svoji post življenjski etapi vsaj zadnjič privilegij izbora najboljših stojišč pri upravljanju z divjadjo daleč tam gori med zvezdami! Nekega dne se zopet snidemo, do takrat pa vemo, da smo s tvojim pogledom od zgoraj na varnem, da paziš na nas in da nas usmerjaš na pravo pot, ki bo poleg ljudi dobra tudi za naravo in živalski svet!
Njegovim najbližjim izrekamo iskreno in globoko sožalje!
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane bo potekalo v soboto, 24. avgusta, za superveterane pa v nedeljo, 25. avgusta 2024, na strelišču Lovske družine (LD) Kozje, Pilštanj 51b, 3261 Lesično.
Foto: Tilen Hvala
Slovesno odprtje državnega prvenstva bo v soboto, 24. avgusta, ob 8. uri. Tekmovanje se tako v soboto kot v nedeljo začne ob 9. uri.
Treningi pred državnim prvenstvom v strelski kombinaciji za veterane in superveterane bodo v četrtek, 22. avgusta, od 15. ure dalje, v petek, 23. avgusta, pa od 9. ure.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Pri obnovljenem lovskem domu Lovske družine (LD) Paloma iz Sladkega Vrha na Vranjem Vrhu so člani tamkajšnje zelene bratovščine praznovali 70-letnico ustanovitve in 60-letnico odprtja lovskega doma na Vranjem Vrhu.
Člani LD Paloma Sladki Vrh pred domom na Vranjem Vrhu. Foto: arhiv LD Paloma
Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab, ki se je lovcem zahvalil za dolgoletno odgovorno skrb za varovanje narave in divjadi. Izpostavil je, da so polnih sedem desetletij ohranjali temeljne vrednote slovenskega lovstva, negovali lovsko tovarištvo in etiko in vedno dokazali, da znajo stopiti skupaj in podpirati drug drugega. Kot posebno vrednoto slovenskih lovcev je izpostavil prostovoljno delo za skupno dobro.
V kulturnem programu so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in člani moške vokalne skupine KUD Mejnik iz Šentilja. Goste in lovce je pozdravil in jim izrekel dobrodošlico starešina LD Paloma Peter Nikl. Slovesnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS) in Lovske zveze (LZ) Maribor, lovci iz sosednjih in prijateljskih LD Jakob, Pesnica- Jarenina, Šentilj, Lenart, Sveta Ana, Velka, Sveti Jurij, Kozlek in Zemon ter mnogih društev in organizacij iz Sladkega vrha in občine Šentilj, s katerimi lovci dobro sodelujejo.
Predstavnik LZS Franc Krivec (levo) in slavnostni govornik, šentiljski župan mag. Štefan Žvab (desno). Foto: Marjan Toš
LD Paloma šteje 43 članov (tudi eno članico) in upravlja z 2.258 hektarji lovišča, od tega je 2.076 hektarov lovnih površin. Je članica Lovske zveze Slovenije in LZ Maribor ter je vključena v slovensko goriško lovsko-upravljavsko območje (LUO). V njihovem lovišču prevladuje srnjad.
Na slovesnem praznovanju so podelili priznanja in odlikovanja LZS. Znak za lovske zasluge so prejeli Vlado Lilek, Janez Mihelič, David Mihelič Voglar, Damjan Nikl, Branko Pivec, Miroslav Senekovič in Jelena Roškar; zlati znak za lovske zasluge pa so dobili Vojko Černčič, Štefan Hrnčič, Franc Kacijan, Damjan Lorber, Janko Lorber, Drago Muhič, Peter Nikl in Aleksander Ferk. Z redom za lovske zasluge III. stopnje je bil odlikovan Jožef Šiker, z redom za lovske zasluge II. stopnje pa Vladimir Lešer. Spominski listini LZS sta prejela dva dolgoletna in izjemno zaslužna člana Franc Polanec in Jožef Ferk.
LD Paloma je za dolgoletno sodelovanje podelila posebna priznanja tudi Jožetu Ferku in Francu Polancu (levo), ki je spisal družinsko kroniko. Foto: Marjan Toš
Odlikovanja je podelil član Upravnega odbora LZS in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja LZS Franc Krivec. Poleg odlikovanj LZS so podelili še plakete in priznanja LZ Maribor. Priznanje je prejela LD Paloma Sladki Vrh za sodelovanje z območno lovsko zvezo, izmed članov pa so jih prejeli Jožef Šauperl, Roman Roškar, Leopold Kristl, Franc Kristl in Franc Horvat. Plaketo LZ Maribor pa je prejel Rudolf Ferk. Ta priznanja je lovcem podelil predstavnik LZ Maribor dr. Marjan Toš.
LD Paloma je podelila veliko spominskih priznanj mnogim ustanovam in podjetjem, ki so jim pomagali že v preteklosti in so jih podprli tudi pri izvedbi praznovanja 70-letnice ustanovitve LD in 60-letnice odprtja lovskega doma. Med drugimi sta priznanji prejeli tudi LZS in LZ Maribor.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 16. avgusta 2024 ne bo poslovala.
Druga generacija članic in članov Kluba prijateljev lovca iz Celovca, stanovskega in strokovnega zastopstva slovenskih lovk in lovcev v Avstriji, je na sedežu Lovske zveze Slovenije prejela spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz slovenske lovske zakonodaje, ki je pogoj za pridobitev lovske izkaznice.
Foto: Franc Wakounig
Letos se je prijavilo šestindvajset lovk in lovcev, ki so vsi uspešno opravili izpit pred komisijo. Slovesna podelitev spričeval in lovskih izkaznic ter podpis etičnega kodeksa slovenskih lovcev sta potekala 12. julija na Lovski zvezi Slovenije.
Na območju vasi Novinci, Drbetinci, Stanetinci in Župetinci v občinah Sv. Andraž in Cerkvenjak v Slovenskih goricah so se v zadnjem času spet pojavili šakali. Domačini jih občasno videvajo, ko se proti večerih približujejo kmetijam in iščejo hrano.
Foto: Tilen Hvala
Kmetu Ivanu Mohoriču v Drbetincih so odnesli več majhnih, nekaj dni starih pujskov, je povedal Franc Lorenčič iz bližnje vasi Novinci, sicer pa lovec v Lovski družini (LD) Dobrava. Na tem območju so šakali že pred leti naredili nekaj škode tako na domačih živali kot tudi na mladičih srnjadi, potem pa je bil pred njimi več kot leto dni mir.
Po daljšem času se je šakal vnovič pojavil na območju med Zgornjo in Spodnjo Senarsko, kjer vaščani v večernem mraku pogosto slišijo njihovo oglašanje, v zgodnjem jutru pa občasno videvajo posamezne živali na relaciji med Dobravo in staro strugo reke Pesnice v smeri proti Gočovi. Med potjo šakali prečkajo regionalno cesto Lenart – Ljutomer blizu nadvoza čez avtocesto. Na tem območju o škodi na domačih živali ne poročajo, so pa snedli nekaj mladičev srnjadi, ugotavljajo v LD Dobrava.
V Slovenskih goricah šakalom okolje z obilico hrane očitno prija, saj o njih poročajo iz mnogih lovskih družin. Sicer pa so se v Sloveniji šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih prejšnjega stoletja so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji.
So zelo prilagodljive živali, kot značilni predstavniki družine psov imajo precej podobnih lastnosti, kot volkovi in lisice. Šakal je vsejed, prijajo mu mali sesalci, domače živali, mladiči srnjadi (in ostalih parkljarjev) in sezonsko tudi ptice. Tisti, ki živijo v bližini naselij, radi stikajo za ostanki hrane. Na jedilniku imajo tudi sadje. Šakali so najbolj aktivni v mraku in ob zori, živijo v parih in družinskih tropih. Lovci jih lahko lovijo v času lovne dobe med 1. julijem in 15. marcem, tako kot lisice.
Na ogled je julijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled. Na voljo na YouTube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Julijska oddaja je v celoti posvečena državnemu prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekalo v okviru sejma lovstva v Gornji Radgoni.
Lovska izkaznica je identifikacijski dokument, s katerim lovec dokazuje (skupaj s hologramsko nalepko za tekoče leto) pravico do samostojnega lova v lovišču upravljavca lovišča, na katerega se izdana lovska izkaznica nanaša.
Vlogo za izdajo lovske izkaznice vam lahko tajnik ali administrator lovske družine izpiše neposredno iz evidenčnega kartona člana LD v Lisjaku.
Za prvo zaprosiloza izdajo lovske izkaznice morate priložiti popolno izpolnjeno in podpisano vlogo na obrazcu, svojo fotografijo in potrdilo o nekaznovanju.
Lovci, ki imate sklenjen sporazum z loviščem s posebnim namenom (LPN) o pravici do udejstvovanja pri lovu v LPN morate vlogi za izdajo lovske izkaznice predložiti popolno izpolnjeno in podpisano vlogo, fotografijo (če ni objavljena v Lisjaku), potrdilo o nekaznovanju in potrdilo o pravici udejstvovanja v lovu (sporazum z upravljavcem lovišča).
Lovci, ki niste včlanjeni v nobeno od lovskih družin (ostali upravičenci) morate priložiti popolno izpolnjeno in podpisano vlogo, fotografijo (če ni objavljena v Lisjaku) in potrdilo o nekaznovanju.
V primeru, da ste izkaznico izgubili, so vam jo odtujili ali pa je vaša izkaznica obrabljena in poškodovana, morate preklicati staro lovsko izkaznico na predpisanem obrazcu ter oddati popolno vlogo za izdajo nove lovske izkaznice, vključno s potrdilom o plačilu stroškov za izdajo lovske izkaznice.
Fotografija mora kazati vlagateljevo pravo podobo in ne sme biti retuširana. Vlagatelj mora biti fotografiran v lovskem kroju, od spredaj, z odkritim čelom in obrazom, brez klobuka, čepice, rute ali drugega pokrivala in pred monotonim ozadjem.
Strošek izdelave lovske izkaznice je za člane članic 10,00 € (z DDV), za ostale upravičence 24,40 € (z DDV). Plačate ga na TRR LZS št.: SI56 0201 0001 5687 097 s pripisom – za lovsko izkaznico ter ime in priimek lovca.
Komisija za lovsko kinologijo Lovske zveze Slovenije (LZS) razpisuje dodatna usposabljanja za vodnike lovskih psov.
Foto: Andrej Miklavčič
Usposabljanja, za katere organizacijo so odgovorne območne lovske zveze na podlagi izbora Komisije za lovsko kinologijo LZS prek prijave na razpis, so namenjena vodnikom lovskih psov, na katerih pridobijo pomembne informacije ter znanje o vzgoji in šolanju lovsko uporabnih psov. V sklopu dodatnih razpisov so predvidena tri usposabljanja, in sicer:
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov v nudenju prve pomoči 2024 – v živo;
Razpis usposabljanje za vodnike krvosledcev 2024 – začetni;
Razpis usposabljanja za vodnike krvosledcev 2024 – nadaljevalni.
Apeliramo na vse območne lovske zveze, naj razpise pregledajo in presodijo o možnosti za prijavo. Le z aktivnim delom na področju lovske kinologije v vseh delih Slovenije bomo lahko zagotovili tako usposobljenost vodnikov lovskih psov kot zadostno število lovskih psov, usposobljenih za delo v lovišču. Z dvigom zainteresiranosti lovcev za nakup lovskega psa pa na dolgi rok preprečili upad števila vodnikov lovskih psov na območju Slovenije.
V Lovski družini (LD) Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organiziramo tekmovanje v trapu.
Na tekmovanju, ki je trajalo od 9. do 19. ure, je bilo prijavljeno štirinajst ekip in 204 posamezniki. Streljalo se je na 15 golobov. Maksimalno število golobov je uspelo zadeti štirim tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu: 1. mesto: Maks Garmut, 2. mesto: Denis Celec in 3. mesto: Nejc Garmut.
Foto: Matija Janc
Tekmovanje je potekalo tudi ekipno, zmagala je ekipa LPN Pohorje, drugo mesto je zasedla SD SOKOL – Krnci, tretje mesto pa LD Križevci.
Foto: Matija Janc
Tradicionalno prireditev sta obiskala tudi predsednik LZS Alojz Kovšca s soprogo in župan Moravskih Toplic Alojz Glavač.
Foto: Matija Janc
Prireditev je bila zelo obiskana, saj kot vsako leto, tudi tokrat ni razočarala z dobro kulinariko, ki jo pripravijo domači lovci.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane bo potekalo v soorganizaciji LD Kozje. Veterani se bodo pomerili v soboto, 24. avgusta, superveterani pa v nedeljo, 25. avgusta 2024, z začetkom ob 9. uri.
Foto: Matija Janc
Lovska družina Kozje obvešča tekmovalce, da je možen trening na glinaste golobe in MK vsak petek, po 15. uri, na naslovu Pilštanj 51b, 3261 Lesično.
Na območju Zgornjih Verjan, ki sodi med lovske revirje Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, je neurje pred časom podrlo in uničilo visoko prežo za opazovanje divjadi. Namesto nje so ob robu Majeričeve njive postavili novo.
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
V majhni vasi Zg. Verjane ob Drvanji lovci in kmeti dobro sodelujejo. Foto Marjan Toš
Novo prežo je izdelal lovec Zvonko Paluc iz Stanetincev, financirali pa so jo revirni lovci. Pod strokovnim vodstvom gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja in revirnega vodje Jureta Toša so novo prežo postavili kar v deževnem sobotnem dopoldnevu, kot so načrtovali. Nad strokovno izvedbo montaže je bdel mizarski mojster in lovec Danijel Hojnik. Čeprav je že kazalo, da bodo zaradi dežja morali postavitev predčasno zaključiti, so vztrajali tudi dežju navkljub.
Vlado in Jure, ki sta sicer tudi lovska čuvaja v LD Dobrava sta imela tokrat dobre pomočnike, saj so jima na pomoč priskočili Juretovi prijatelji Borut, Boško, Filip, Matic in Sašo. Na koncu so bili vsi mokri, a dobre volje, kot se ob ‘likofu’ tudi spodobi. Vsi so se za krajši čas zadržali na domačiji gospodarja LD v Oseku.
Nova preža je izdelana iz povsem naravnih materialov in je ne samo uporaben lovski objekt za opazovanje divjadi in izvajanje lova, pač pa lep okras tega predela Zg. Verjan pod obronki Dobrave, ki je tudi izjemno bogat s srnjadjo. Zato mu lovci šaljivo pravijo kar ‘Kenija’. Poleg srnjadi se tod rade motovilijo tudi zvitorepke, ki tu in ta zaidejo v katerega od kokošnjakov na bližnjih kmetijah.
Preža v dobravški ‘Keniji’ takoj po postavitvi v Zg. Verjanah. Foto Jure Toš
Kmetje in lovci se zelo dobro razumejo in tudi lastnik njive, ugledni kmet Majerič, pri katerem se lovci večkrat ustavijo, je brez težav dal dovoljenje za postavitev nove preže. Tam, kjer lovci znajo najti skupni jezik s kmeti, ni težav. In to kljub občasnim manjšim škodah, ki jih povzroča srnjad zaradi objedanja trt v bližnjem vinogradu. Lepa beseda vedno lepo mesto najde in to velja tudi za zeleno bratovščino.
Komisija za lovsko kinologijo LZS je na 2. izredni seji 9. julija na podlagi ugotovitev delovne skupine, zadolžene za pregled prijav na letošnje razpise za usposobljene članice za razpise na področju lovske kinologije, pregledala prijave ter potrdila območne lovske zveze, upravičene do prejema sredstev za izvedbo.
Foto: Pixabay
Komisija je pri odločitvah delovala objektivno ter izhajala iz razpisnih pogojev. Seznam območnih lovskih zvez, ki so upravičene do prejema sredstev za izvedbo posameznega razpisa navajamo spodaj:
Razpisali dodatna usposabljanja
Zaradi velikega števila prijav (povpraševanja) za izvedbo določenih usposabljanj in pomanjkanja prijav na razpise, za katere komisija meni, da so ključni za razvoj lovske kinologije, bo komisija v prihodnjih dneh razpisala dodatna usposabljanja.
Pri tem apeliramo na vse območne lovske zveze, naj razpise pregledajo in presodijo o možnosti prijave. Le z aktivnim delom na področju lovske kinologije v vseh delih Slovenije bomo lahko zagotovili tako usposobljenost vodnikov lovskih psov kot zadostno število lovskih psov, usposobljenih za delo v lovišču ter preprečili upadanje števila vodnikov lovskih psov.
Lovci članic Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin (PBZLD) so se 18. junija zbrali v Krpanovem domu v Pivki na zasedanju ter se podali tudi na vodeno raziskovanje čarobnega gozda Centra o velikih zvereh Dina.
Foto: Marjeta Marinčič
Center je nastal v sklopu projekta Carnivora Dinarica, ki je potekal med leti 2018 in 2021, z glavnim ciljem izboljšati varstveno stanje velikih zveri: risa, volka in medveda ter ljudem omogočiti boljše pogoje sobivanja z njimi. Svet velikih zveri je zanimiv in zaradi kompleksnih odnosov z organizmi v gozdnem ekosistemu pogosto nerazumljiv.
Lovci smo ključni deležniki v spremljanju populacije velikih zveri, pridobivanju podatkov s terena ter pri dolgoročnemu ohranjanju populacije velikih zveri v naših gozdovih, česar ne izpostavljamo dovolj jasno in glasno.
Center o velikih zvereh Dina. Foto: Marjeta Martinčič
Zbrane tovariše v zelenem je najprej nagovoril predsednik PBZLD Božidar Štemberger, ki se je zahvalil Zavodu za turizem Pivka za gostovanje v Centru o velikih zvereh Dina. Predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca pa se je v uvodnem nagovoru spomnil tudi na prvi povezovalni marčevski dogodek Doživite Pivko z lovci, ki je potekal pod okriljem Študijskega krožka MI IN ZVERI, ob podpori LZS. Zbrane je pozval k vključevanju in poročanju o dogajanju posameznih lovskih družin v njihovem lokalnem okolju, saj je sodelovanje eden od pomembnih stebrov lokalnih LD in krovne lovske organizacije.
Uvodno vodenje in raziskovanje lovcev v centru je predstavljalo možnosti za širitev znanja o habitatu naših vrhovnih plenilcev in priložnost za neformalne pogovore lovskih tovarišev pred formalnim zasedanjem predstavnikov članic PBZLD.
Na strelišču Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za 32. pokal državnosti. Prireditev je bila častni poklon slovenski državi pred dnevom državnosti, del praznovanja 70-letnice te lovske družine in občinskih praznikov občin Cerkvenjak in Sveta Trojica v Slovenski goricah.
Kapetan zmagovite ekipe LD Vurmat Štefan Rihter. Foto: Marjan Toš
Na strelišču se je pomerilo 223 strelcev iz lovskih družin severovzhodne Slovenije in tudi iz strelskih društev (SD.) V ekipni konkurenci je zmagala LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu pred domačini iz LD Dobrava in LD Juršinci.
V prestižnem tekmovanju za pokal državnosti ob 25. juniju, pa je po ostrem športnem merjenju moči na koncu vendarle slavil prvi favorit tega tekmovanja Marko Perko iz SD Osek. Sprva je že kazalo, da bo v močni konkurenci končal brez zmage. Kot prepričan športnik je vztrajal do konca in zasluženo visoko dvignil pokal državnosti. Na drugo mesto se je uvrstil David Mihelič in na tretje Nejc Kejžar, izvrstna mlada tekmovalca iz SD Osek, ki je v Dobravi dokazalo športno strelsko veljavo.
V športnem streljanju na glinaste golobe je zmagal Srečko Čuček iz SD Osek pred Jožetom Kaučičem in Nejcem Kejžarjem iz SD Osek. Pomerili so se tudi strelci veterani. Po krajši odsotnosti iz strelišč je vnovič dokazal, da še ni za odpis legendarni lovski strelec Ivan Bezjak iz LD Dobrava. Na drugo mesto se je uvrstil Bojan Lešnik iz LD Duplek in na tretje domačin Ivan Turčin iz Dobrave.
Veteranska legenda Ivan Bezjak. Foto: Marjan Toš
Vsem zmagovalcem in tekmovalcem sta se za udeležbo na 32. tekmovanju za pokal Državnosti v Dobravi zahvalila starešina LD Dobrava Franc Slekovec in strelski referent Srečko Hojnik. Najboljšim sta podelila pokale. Tekmovanje so obiskali tudi domačini in v lepem vremenu uživali v spremljanju številnih dvobojev najboljših strelcev. Vsem so organizatorji postregli praznični srnjakov golaž.
V Sloveniji 15. maja obeležujemo Dan Slovenske vojske in ob tej priložnosti pripadnice in pripadniki Slovenske vojske tradicionalno odprejo vrata vojašnic po vsej Sloveniji.
Glavna kuharja LD Javornik Postojna ob podelitvi priznanja. Foto: Tjaša Žgur
Med 12. aprilom in 14. septembrom letos so (nekatere še bodo), vojašnice po Sloveniji počastile dan ohranjanja vrednost osamosvojitvenih prizadevanj s pripravo pestrih programov za vse obiskovalce. V Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni so 18. maja na dnevu odprtih vrat poleg statične in dinamične predstavitve vojaške opreme, oborožitve ter vojnih vozil organizatorji namenili veliko pozornosti predstavitvi organizacij in društev, s katerimi sodeluje Slovenska vojska.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi organizacijami je naloga lovske družine.Zmagovalni golaž LD Javornik Postojna.Foto: Tjaša Žgur
K sodelovanju je že tradicionalno pristopila Lovska družina (LD) Javornik Postojna. Lovska kuharska ekipa se je pomerila v kuhanju golaža z drugimi kuharskimi ekipami različnih organizacij in društev ter vojaškimi kuharji. Po mnenju strokovne komisije si je na letošnjem dnevu odprtih vrat v Postojni kuharska ekipa LD Javornik Postojna prislužila 1. mesto v kuhanju golaža.
Nož in kuhalnico sta ob podpori lovčevih žena spretno vihtela Ljubomir Stamenkovič in Jernej Žgur. Deležna sta bila tudi podpore ostalih članov lovske družine in okoliških lovskih družin, ki so s svojo prisotnostjo in udeležitvijo na dnevu odprtih vrat prispevali k poudarjanju pomembnosti sodelovanja lovcev z različnimi organizacijami iz lokalnega in širšega okolja.
Na ekskurzijo, kot del praktičnega dela izpita za lovskega čuvaja so se 23. junija opravili tudi tečajniki iz ZLD Kočevje. Na pot so iz Kočevja krenili že ob 5. uri zjutraj.
Foto: Gregor Bolčina
Čez Sodražico so nadaljevali do Bloške police, Unca, Postojne do Mašuna. Po kratkem odmoru so poslušali predavanje Lea Fabianija o pravilnih postopkih pri delu s psom krvosledcem, nato pa si ob strokovnem komentarju še praktično ogledali pravilne postopke pri iskanju obstreljene divjadi, ki jih je predstavil Uroš Grželj.
Foto: Gregor BolčinaFoto: Gregor Bolčina
Sledila je predstavitev Lovišča s posebnim namenom (LPN Jelen) in raziskovalnih projektov (medved, volk, ris …) s strani vodje LPN Petra Krme. Nato je Jožef Gril predstavil oponašanje jelenjega rukanja. Tečajniki so obhodili gozdno učno pot in prisluhnili paberkom iz preteklosti o nastanku Mašuna, naseljevanju jelenjadi, gamsov, bezoark …, o varovanju medvedov in o medvedovih spomenikih. Po kosilu jih je pot vodila proti vzhodu, kjer so si v Kozariščah ogledali še Notranjsko lovsko in polharsko zbirko ter grad Snežnik.
Tudi v letošnjem letu smo v Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje smo v spomladanskem času izvedli tečaj za lovski izpit.
Mladi lovci in lovke SKZLD Celje – generacija 2024 Foto: Zdravko Mastnak
S predavanji smo začeli 24. februarja in jih zaključili 11. maja. Predavanja so bila ob sobotah v dopoldanskem času, izpiti ob petkih in so potekali v dveh skupinah. Predavanja in izpiti so bili v lovskem domu Lovske družine (LD) Žalec na Rinki. Zaključni izpit je potekal na sedežu zveze v času od 3. do 7. junija. Kandidati so bili razdeljeni po časovnici – 20 minut za vsakega.
Na tečaj so lovske družine prijavile 56 kandidatov, od katerih je en kandidat odstopil od tečaja že na samem začetku. Kandidat, ki je ponavljal izpit iz lanskega leta, tečaja sploh ni obiskoval, niti opravljal izpitov. Prav tako smo imeli kandidata, ki lani ni v celoti opravil izpitov in je letos opravljal manjkajoče izpite z zaključnim izpitom. Eni kandidatki je bil na podlagi šestega odstavka 61. člena ZDLov-1, delno priznan lovski izpit, vendar je morala opraviti preizkus znanja iz predmetov, ki jih na fakulteti ni opravila.
Izpit uspešno opravilo 52 kandidatov
Predavanja je obiskovalo 54 kandidatov, od katerih eden letos tudi ni opravil vseh zahtevanih izpitov in tako ni izpolnil pogoja k pristopu na zaključni izpit. Izpit bo ponavljal naslednje leto. Tako se je na zaključnem izpitu pred komisijo izmenjalo 52 kandidatov, ki so vsi uspešno opravili izpit. Povprečna ocena zaključnega izpita je bila 3,63, celotnega letošnjega tečaja pa 3,51.
Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo 21. junija v gostišču Hochkraut v Tremerjah, ki so se je poleg slavljencev udeležili njihovi mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin, iz katerih so bili tečajniki. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane najprej pozdravil predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Miran Freitag, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega lovskega izpita, za kar jim je iskreno čestital.
Foto: Zdravko Mastnak
Strokovni tajnik ZdravkoMastnak, ki je povezoval prireditev, je poudaril, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so prejeli spričevalo o opravljenem lovskem izpitu in etični kodeks ter podpisali zaprisego slovenskega lovca. V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego Slovenskega lovca prebral Gregor Šketa, član LD Braslovče, ki je izpit opravil s povprečno oceno 5,00.
V odsotnosti predsednika komisijedr. Boštjana Pokornega jeMiran Freitag vsakemu mlademu lovcu čestital za uspešno opravljen izpit, mu izročil lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in etični kodeks. Prisotni predstavniki lovskih družin so jim izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije s pravico izvajanja samostojnega lova.
Tudi letos smo imeli nekaj slušateljev, ki so po znanju pri posameznih izpitih izstopali od ostalih: Gregor Šketa (LD Braslovče), povprečna ocena 5,00; Aleksandar Lepoja (LD Bojansko Štore) povprečna ocena 4,80; Janko Pezdevšek (LD Vojnik) povprečna ocena 4,73 in Nejc Pezdevšek (LD Vojnik) povprečna ocena 4,73. Kot veleva tradicija, smo tudi letos najboljšim v spomin izročili darilo v obliki lovskega trinožnega stola, ki jim bo koristil pri lovu.
Prireditev je zaključil strokovni tajnik Mastnak, ki je mladim lovcem in lovkam zaželel veliko uspehov in lepih trenutkov, ki jih bodo preživeli v naravi in lovu.
Zaključna ekskurzija, ki sodi med praktični del izpita za lovskega čuvaja, je potekala 22. junija 2024. Avtobus s tečajniki ZLD Ptuj-Ormož je na pot krenil ob 4:30 s parkirišča na Potrčevi cesti na Ptuju.
Foto: Gregor Bolčina
Pot je vodila mimo Ljubljane do Postojne, od koder so nadaljevali proti Pivki in Ilirski Bistrici. Na Mašun so prispeli okrog 8:30. Po kratkemu predahu je Uroš Grželj izvedel praktični prikaz dela s psom krvosledcem, ki ga je strokovno komentiral priznani kinološki sodnik Leo Fabiani.
Foto: Gregor Bolčina
Nato je Peter Krma, vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen Snežnik v Gozdni hiši Mašun predstavil LPN Jelen in raziskovalne projekte na velikih zvereh, ki so potekali v Snežniku. Sledila je predstavitev tehnike oponašanja jelenjega rukanja, ki sta jo prikazala Jožef Gril in Tomaž Miklič.
Na koncu so tečajniki obhodili gozdno učno pot in izvedeli zanimivosti iz preteklosti Snežniških gozdov, naseljevanja jelenjadi, varovanja velikih zveri, ki jih je predstavil Gregor Bolčina. Pot so nadaljevali proti vzhodu, prek gozdarske kolonije Leskova dolina do gradu Snežnik. Sledil je ogled Lovske in polharske zbirke nato pa še ogled gradu Snežnik.
Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije, ki je potekal 28. junija v Naklem, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora za leto 2023, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2023 ter se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu.
Foto: Tilen Hvala
Delegati so se seznanili z informacijami glede izgradnje Nacionalnega lovskega centra v Lukovici, prodaje poslovne stavbe LZS na Župančičevi 9, v Ljubljani in o skorajšnjem začetku nujnih vzdrževalnih del na poslovni stavbi.
Seznanili so se tudi z informacijo o delitvi sredstev, zbranih v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic lanskih poplav. Prav tako so se seznanili s postopkom sprememb in dopolnitev Pravil LZS.
Potem ko je namera o izgradnji vetrnih elektrarn na Boču na območju občine Makole dvignila na noge tako rekoč vso občino in je Civilna iniciativa odločno protestirala proti izgradnji teh objektov, je lovce, ki so bili v množici protestnikov v prvih vrstah, podprlo tudi vodstvo Lovske zveze (LZ) Maribor.
Boč naj ostane neokrnjen, zahtevajo lovci. Foto: arhiv LD Poljčane
Opozarjajo namreč, da bi izgradnja takšnih energetskih objektov občutno poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali in degradirala naravno okolje. Vetrne elektrarne ne sodijo ne na Pohorje in ne na Boč, so v LZ Maribor zapisali v sporočilu za javnost.
Makolski in poljčanski lovci v prvih vrstah na barikadah za ohranitev narave
Kot je dejal starešina Lovske družine (LD) Poljčane in član Upravnega odbora Lovske zveze Maribor Tomislav Kovačič, se je v Makolah zgodila mala revolucija: “Tako makolski kot poljčanski lovci smo se kot odločni protestniki pomešali med ostale občane, saj v širšem kontekstu branimo naravo pred vetrnimi elektrarnami. V občino Poljčane te elektrarne sicer neposredno teritorialno ne posegajo, pač pa v občino Rogaška Slatina. Žal mi je, ker je tam zaenkrat še vse tiho. Nikoli nisem podpiral nasilnih dejanj, a včasih je treba glasno reči ne in pokazati vsaj zobe. Šele glasen in odločen protest lahko obrodi sadove v našo korist.”
Na Boču živi tudi močna kolonija muflonov. Foto: arhiv LD Poljčane
Kovačič meni, da so lovci lahko učinkoviti, če se povežejo z ostalimi deležniki v boju za “naravo” brez vetrnih elektrarn, tam kjer je sploh še kaj narave, v krajinskih parkih in na območjih Nature 2000. “V Makolah smo to uspešno naredili. Že pred tem protestom smo v LD Poljčane argumentirano opozorili na negativne posledice izgradnje omenjenih elektrarn na pogorju Boča. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo na protest pred parlament zaradi takšnih zgodb tisoč lovcev? Naš lovski kolega iz LD Makole Boštjan Plaznik je predsednik Civilne iniciative v tej občini in brani habitate na Plešivcu, ki so nenadomestljivi za mnoge vrste divjadi. Še več, tam gre tudi za varovanje in zaščito rezervatov vode,« je še povedal Kovačič.
Civilna iniciativa v Makolah je doživela tudi javno podporo tamkajšnjega župana, kar je tako občanom in lovcem vlilo novega upanja, da na Boču ne bo vetrnih elektrarn. Pogorje Boča je namreč (pre)dragocena ekosistemska celota, v kateri bi vetrne elektrarne povzročile nepopravljive posledice za floro in favno.
Zato tudi v LZ Maribor po besedah njenega predsednika Marjana Gselmana, podpirajo zahteve vseh prizadetih lovskih družin na tem območju, še posebej LD Poljčane in LD Makole, ki sta članici LZ Maribor. Ob tem v prizadetih LD in v vodstvu LZ Maribor še poudarjajo, da bi morali biti v bodoče v vse procese umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.
V zvezi lovskih družin (ZLD) Prlekije se je 15. junija v Boračevi na podlagi določil Pravil ZLD-P izvedel redni volilni občni zbor. Predstavniki članic so izvolili novo vodstvo ter delovna telesa ZLD-P za obdobje 2024-2028.
Upravni odbor ZLD Prlekije 2024-28. Foto: Dani Mauko
Dosedanjega predsednika Milana Kolariča iz Gornje Radgone je zamenjal Branko Žnidarič, starešina LD Mala Nedelja. Izvoljeni so bili tudi člani nadzornega odbora ter člani častnega razsodišča ZLD Prlekije. Blagajniška dela opravlja Branko Hladen, naloge in dela strokovnega tajnika pa opravlja še naprej Andrej Rugole.
Predsednik delovnega predsedstva Robert Pregrad se je v imenu vseh predstavnikov zahvalil Kolariču za dobro delo v preteklem mandatnem obdobju, novemu predsedniku Žnidariču pa zaželel veliko uspeha pri realizaciji programa dela v korist vseh članic in članov ZLD Prlekije in zelene bratovščine.
Na mednarodni dan risov, 11. junija je v francoskem Remiremontu v bližini gorovja Vogezi potekala mednarodna konferenca o varstvu in ohranjanju risa.
Po predstavitvah je sledila okrogla miza z vsemi govorci. Foto: Corinne Barnet
Konferenca je nastala v okviru francoskega nacionalnega strateškega načrta upravljanja risa, ki ga je organizirala francoska zveza lovcev (Fédération Nationale des Chasseurs) v sodelovanju z regionalno zvezo lovcev na področju Vogezov (Fédération Départementale des Chasseurs des Vosges). Dogodka se je udeležil tudi predstavnik Lovske zveze Slovenije, ki je kot primer dobre prakse prikazal uspešen projekt LIFE Lynx in vključevanja lovcev kot ključnih deležnikov.
Populacija risa v tem predelu Francije je majhna in izolirana od drugih, večjih populacij, kot je na primer najbližja populacija risa v Pfalškem gozdu v Nemčiji. S ciljem vzpostavitve ugodnejšega stanja populacije, je konferenca bila namenjena lovcem in povečanju zavesti o pomembnosti ohranjanja tega plenilca v naravnih ekosistemih ter zagotavljanja višje ravni sprejemanja te vrste, ki jo lovci lahko dojemajo kot konkurenta za plen.
Foto: Corinne Barnet
Predstavnik LZS Tilen Hvala je predstavil izkušnje naše organizacije pri vključevanju v projekt LIFE Lynx ter vključevanju lovcev ter lovskih družin v različne aktivnosti projekta (izpusti risov, monitoring z avtomatskimi kamerami, sodelovanje na seminarjih, predavanjih itd.). Predstavljeni so bili tudi rezultati analiz plenjenja risa iz Dinaridov (število, spolna in starostna struktura plena) ter nove smernice v lovsko upravljavskih načrtih, ki upoštevajo vpliv risa (tudi volka in šakala) na populacije parkljarjev, ki so nastale v okviru projekta.
Udeleženci so si lahko ogledali različne interaktivne vsebine, ki so prikazovale različne težave, s katerimi se risi v Evropi srečujejo. Foto: Tilen HvalaRazstavljene fotografije risa avtorja Laurenta Geslina, ki je med drugim posnel tudi dokumentarni film »Luchs« (slo. »ris«). Foto: Tilen Hvala
Izpostavljena je bila pomembnost vključevanja lovskih organizacij k naravovarstvenim projektom za dvig prepoznavnosti delovanja lovcev na področju varstva narave ter za dvig ugleda lovstva v očeh širše javnosti. Odziv francoskih lovcev je bil pozitiven, saj je predstavitvi sledilo veliko vprašanj.
Projekt LIFE Lynx je bil prvi, ki je naslavljal reševanje populacije risa (ali drugih velikih zveri) pred izumrtjem in pri tem prepoznal ključno vlogo lovcev ter z njihovim sodelovanjem dvignil kakovost končnih rezultatov. Na to dejstvo smo slovenski lovci ponosni, na LZS pa si prizadevamo, da bodo naše znanje in izkušnje prevzele tudi druge lovske organizacije po Evropi.
Na tradicionalnem Botaničnem poletnem sprehodu s Florjanom, nas je tokrat pod Sv. Trojico spremljal tudi lovec, predsednik Lovske družine (LD) Pivka, Sandi Šenkinc. To je bila druga od treh akcij Študijskega krožka MI IN ZVERI, v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka.
Foto: Marjeta Marinčič
Na sprehodih v naravo se vedno nahajamo tudi na območju, s katerim trajnostno gospodari z divjadjo, v skladu z načrti lovskoupravljavskega območja in letnega načrta lovišča, upravljalka lovišča, na današnji lokaciji LD Pivka.
Divjad je prisotna v našem okolju vsepovsod, zato srečanja s prosto živečimi živalskimi vrstami v naravi niso redkost, na Pivškem tudi z zvermi.Sandi je poudaril, na kaj naj bodo sprehajalci pozorni, poleg rastlin, da bo doživetje narave varno za nas in živali ter še bolj zanimivo in celovito.
Foto: Marjeta Marinčič
Lahko opozarjamo nase, če nam je nelagodno, a ne povzročajmo hrupa in ne plašimo živali, ki so tu doma. V poletnem času naj bo pozornost sprehajalcev še posebej usmerjena k mladičem. Morda se odrasla žival ne bo takoj umaknila, čeprav vas vidi; morda ima v bližini mladiča? Tudi v primeru, da zagledate samega mladiča v travi, storite isto. Tiho se umaknite in pomagajte pri ohranjanju naravne dediščine.
Zavedajmo se možnih srečanj z zvermi, a ne povzročajmo panike. Mirujmo, če zagledamo žival in uživajmo redek privilegij. Žival se bo sama umaknila ali pa se počutila mirna. Mi pa… Zagotovo nam bo srce ob takšni priložnosti razbijalo, saj je videti žival v svojem okolju neprecenljivo, zato potrpežljivo in mirno opazujmo.
Kdor se podaja v naravo, naj ima osnovne informacije o območju, na katerega vstopa. V medijih se izpostavlja predvsem konfliktne situacije srečanj z divjadjo. V Študijskem krožku MI IN ZVERI smo k ozaveščanju javnosti glede občutljive tematike sobivanja z divjadjo, pristopili vsebinsko, na pozitiven način, s konkretnimi predstavitvami na terenu, povezano z uporabniki prostora Občine Pivka.
Pri tem nas podpira in z nami sodeluje lovska krovna organizacija Lovska zveza Slovenije. Zahvaljujemo se predsedniku LD Pivka Sandiju Šenkincu, predsedniku LZS Alojzu Kovšci, Gregorju Bolčini, Urši Kmetec in ostalim in sodelavcem LZS za sodelovanje.
Z zadnjo tekmo, ki so jo 15. junija pripravili v Lovski družini (LD) Slovenj Gradec, se je končala liga Lovske zveze Slovenije (LZS) za veterane in superveterane 2024.
Zmagovalci lige LZS 2024 med veterani in superveterani. Foto: Igor Horvat
Liga je imela štiri tekme na streliščih LD Markovci, LD Šentlambert, LD Sinji vrh in zaključek v LD Slovenj Gradec. Na tekmovanjih je sodelovalo 25 strelcev, le 12 strelcev pa je sodelovalo na vsaj treh tekmah, ki so štele v končni rezultat. Tekmovanja v vseh lovskih družinah so bila organizirana na visokem nivoju, prav takšni so bili tudi rezultati strelcev.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje ocenjuje takšno ligo kot dobrodošlo in potrebno, vendar je udeležba strelcev iz leta v leto manjša, zato bomo pretehtali izvedbo lige za naprej, vsekakor bomo v januarju 2025 odprli predprijave za ligo, da ocenimo interes in upravičenost organizacije. Komisija je pripravljena za delo, odvisno pa je od vaše udeležbe. Iz pogovorov z udeleženci je razvidno, da je to dobra priprava na državno prvenstvo, saj tekmuješ z najboljšimi in prav tako z udeleženci državnega prvenstva, zato se lahko čez leto primerjaš, kje si s formo!
Hvala vsem lovskim družinam, ki ste prirejale tekmovanja in strelcem, ki ste se jih udeleževali.
Prva tri mesta v kategoriji veterani:
kombinacija: 1. mesto Janez Škrlj 766 točk, 2. mesto Evgen Makuc 734 točk in 3. mesto Igor Horvat 731 točk
MK: 1. mesto Igor Horvat 387 točk, 2. mesto Janez Škrlj 386 točk in 3. mesto Evgen Makuc 378 točk
golobi: 1. mesto Janez Škrlj 380 točk, 2. mesto Evgen Makuc 356 točk in 3. mesto Darjan Vesenjak 352 točk
Prva tri mesta v kategoriji superveterani:
kombinacija: 1. mesto Anton Hudernik 758 točk, 2. mesto Stanislav Francelj 729 točk in 3. mesto Anton Weiss 729 točk
MK: 1. mesto Anton Koprivšek 383 točk, 2. mesto Zvone Udovč 382 točk in 3. mesto Stanislav Francelj 381 točk
golobi: 1. mesto Anton Hudernik 380 točk, 2. mesto Anton Weiss 356 točk in 3. mesto Stanislav Francelj 348 točk
Liga LZS za veterane in superveterane 2024. Foto: Igor Horvat
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v ponedeljek, 24. junija 2024 ne bo poslovala.
Komisija za lovsko kinologijo LZS za usposobljene članice (območne lovske zveze) objavlja razpise s področja lovske kinologije.
Razpisi so zasnovani s ciljem dviga usposobljenosti vodnikov in njihovih lovskih psov za delo v loviščih, predvsem na področjih lovske kinologije, ki jih določa Zakon o divjadi in lovstvu ter tako, da so v razpisih zajete vse pasemske skupine. Poleg tega sta v letošnjem letu prvič razpisana tudi razpisa v nudenju prve pomoči lovskim psom v primeru nezgod med izvajanjem lova – spletni seminar in seminar, ki bo potekal v živo. Seznam razpisov:
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov prva pomoč 2024 – splet
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov prva pomoč 2024 – v živo
Razpis usposabljanja za vodnike psov jamarjev 2024
Razpis usposabljanja za vodnike vseh pasem lovskih psov za delo na divjega prašiča v obori 2024
Razpis usposabljanja za vodnike vseh pasem lovskih psov v prinašanju 2024 – začetni
Razpis usposabljanja za vodnike vseh pasem lovskih psov v prinašanju 2024 – nadaljevalni
V Sloveniji je v povprečju vsak dan povoženih 15 do 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobile. V letošnjem letu je bilo po podatkih iz Lovskega informacijskega sistema Lisjak povoženih že 2.252 prostoživečih živali, od tega kar 1.538 osebkov srnjadi.
Foto: Pixabay
Dejstvo je, da število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. Na slovenskih cestah je bilo v letu 2023 registrirano povoženih 6.383 osebkov divjadi, med njimi kar 4.208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 664 lisic, 364 kun belic, 133 divjih prašičev, sedem medvedov in trije volkovi.
Trki zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si slovenski upravljavci s cestami in lovišči ter raziskovalci prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo.
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih odvračalnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih državnih cest. Razvita je tudi aplikacija Povoz divjadi; namen aplikacije je, da lovec že na kraju samega povoza, poleg odvzema čeljusti za kategorizacijo, evidentira točno lokacijo povoza divjadi.
Na podlagi tako pridobljenih podatkov upravljavec ceste določa kritične odseke in izvaja ustrezne rešitve za zmanjšanje povozov divjadi (postavitev modrih odsevnikov, zvočnih odvračal, prometnih znakov, itd.).
K zmanjšanju števila povožene divjadi lahko največ prispevamo vozniki sami, ki smo dolžni upoštevati prometno signalizacijo, hkrati pa se moramo zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer znakov za nevarnost ni. Za razliko od živali je človek tisti udeleženec v prometnih nesrečah, ki je lahko na nevarnost pripravljen in lahko tudi razumsko reagira; živali tega ne znajo in ne zmorejo.
V primeru trka z divjadjo pokličemo Regijski center za obveščanje (ReCo) na številko 112 ali policijo na številko 113. Regijski center za obveščanje bo glede na lokacijo, poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad oziroma azil, če gre za zavarovano vrsto živali. Predstavniki azila bodo žival, ki spada med zavarovane vrste, prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja.
Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodovanosti pa lovski inšpektor odredi izredni odvzem. Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država. Poginulo divjad prevzame higienska služba. Poginulo žival, ki spada med zavarovane vrste, pa prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.
Skrb za naravo in ohranitev divjadi ostaja ena od prednostnih nalog Lovske družine (LD) Dobrava tudi v prihodnjih desetletjih. Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo.
Foto: Marjan Toš
Pri lovskem domu v Dobravi v Slovenskih goricah je bila osrednja slovesnost v počastitev 70-letnice ustanovitve in uspešnega delovanja LD Dobrava. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili rogisti Lovske zveze Maribor in harmonikarski orkester iz Kaple na Kozjaku.
Vse lovce in goste je nagovoril in pozdravil starešina LD Dobrava Franc Slekovec, slavnostni govornik pa je bil podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) in predsednik Lovske zveze (LZ) Maribor Marjan Gselman. Pohvalil je dobro delo tega 36-članskega kolektiva na področju upravljanja z loviščem in med drugim poudaril, da je treba »poudariti, da ste se člani LD Dobrava že kmalu po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja, začeli zavedati negativnih posledic spremembe v življenjskem okolju zlasti male divjadi. Vaša opozorila so bila vedno na mestu, saj so zaradi kasnejših še bolj drastičnih posegov v prostor te posledice zadnja leta že usodne. Tudi iz vaših lovišč izginja mala divjad, od jerebice, prepelice do fazana. Na odprta vprašanja ohranitve male divjadi vsa leta opozarjajo tudi vaši člani v organih naše območne zveze. Glede na vse vaše minule uspehe sem prepričan, da boste še naprej odgovorni varuhi narave in divjadi in sledili temeljnih načelom trajnostne rabe naravnih virov«.
Gselman je omenil zgledno sodelovanje z območno zvezo in kolektivu LD Dobrava podelil spominsko priznanje LZ Maribor. V imenu LZS je zaslužnim članom LD podelil odlikovanja LZS. Starešina LD Franc Slekovec pa je podelil zahvale LD Dobrava, ki so jih poleg članov prejele tudi sosednje LD, druga društva in organizacije iz Občin Cerkvenjak in Sv. Trojica, LZ Maribor, Lovsko kinološko društvo Maribor in pobratena LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Harmonikarji s Kaple so navdušili. Foto: Marjan Toš
Ob prazniku občine Cerkvenjak lovcem srebrni grb za dobro delo
Udeležence je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Lenart in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Trojica Klemen Potrč. Izpostavil je dolgoletno dobro sodelovanje gasilcev in lovcev ter spomnil na izročilo tovarištva tako med lovci kot tudi gasilci, ki jih vedno znova povezuje in krepi sodelovanje. Župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc je spomnil na začetke organiziranega lovstva v tem delu Slovenskih goric in na ustanovitev LD Cerkvenjak leta 1954, ki se je leta 1968 preimenovala v Dobravo. Javno je razglasil, da je LD Dobrava letošnji dobitnik srebrnega grba Občine Cerkvenjak, ki ga bo prejela na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku. Starešina pobratene LD Vurmat Rudi Maček se je dobravškim lovcem zahvalil za sodelovanje in izpostavil skupne naloge obeh kolektivov zelene bratovščine na področju varstva narave in divjadi. Za spomin je lovcem podaril zbirko fotografij iz skupnih lovov in prireditev na Sv. Duhu in v Dobravi.
Rudi Maček, LD Vurmat izroča spominsko listino. Foto: Marjan Toš
Poleg številnih lovcev in praporščakov LD so se praznovanja udeležili tudi mnogi domačini in prijatelji zelene bratovščine. Med njimi je bila tudi Adela Neuvirt z vnukinjo Nino, soproga Zdenka Neuvirta, ki je bil leta 1963 med pobudniki za nakup zdajšnjega lovskega centra v Dobravi in dvakrat starešina LD. Povabili so tudi vse še živeče starešine, od katerih se je odzval le Jožef Majcenovič, zdaj član LD Sv. Ana. Vsem udeležencem slovesnosti so postregli okusni srnjakov golaž in se skupaj zadržali v prijetnem druženju v prireditvenem šotoru na platoju pred lovskim domom v Dobravi do poznih večernih ur.
Jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 8. junija v Brežicah, se je udeležilo skoraj 300 pevcev in rogistov. Častni pokrovitelj srečanja je bil predsednik Državnega zbora Marko Lotrič.
Foto: Jure Škrlep
“Samo nekaj nas je še, ki smo pred petdesetimi leti uresničili idejo, da bi v Globoko povabili pevske zbore, ki so prepevali pesmi z lovsko vsebino in so se imenovali lovski pevski zbori. Bili smo maloštevilni, toda ideja je bila prava, seme je vzklilo in pognalo mogočne korenine. Nastajali so novi in novi lovski pevski zbori in kmalu so se pevcem pridružile tudi skupine lovskih rogistov,” je v svojem nagovoru ob jubilejnem srečanju povedal idejni oče srečanj Franc Kene, predsednik organizacijskega odbora letošnjega srečanja in predsednik Lovskega pevskega zbora Globoko – edine skupine, ki se je udeležila vseh petdesetih srečanj.
Častni pokrovitelj srečanja predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Foto: Jure ŠkrlepPredsednik LPZ Globoko in organizacijskega odbora srečanja Franc Kene. Foto: Jure Škrlep
Lovske pevske zbore in rogiste je pozdravil in jim čestital ob jubileju tudi župan občine Brežice Ivan Molan ter izpostavil dejavno vlogo lovcev v skrbi za naravo in zavedanje zveze o pomenu ljubiteljske kulture.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je bil častni pokrovitelj srečanja, je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal: “Lovska etika temelji na naravni pravičnosti, ravnovesju med jemanjem in dajanjem, spoštovanju svobode in življenja živali, podrejanju naravnim zakonom in na solidarnosti z ljudmi. Biti član zelene bratovščine pomeni živeti z naravo in za naravo, porabljati svoj čas za prostovoljno delo v skupno dobro. Lovsko tovarištvo je lahko za zgled politiki, ki pogosto izgubi rdečo nit povezovalnosti in več jemlje kot daje.” Slovenija je po Lotričevih besedah majhna po obsegu in številu prebivalcev, a se lahko pohvali s kulturo, saj je slovenska glasba prisotna v vseh delih sveta.
Foto: Jure Škrlep
Lovskim pevskim zborom in skupinam rogistov so dirigirali Mileva Kralj Buzeti, mag. Jani Šalamon, Franc Kene in Vasja Namestnik. Dogodek so popestrili učenci Osnovne šole Globoko, udeležence pa je navdušila humoristka Ivanka Zupančič, Pšečka Mica. Posebno lovsko veščino – oponašanje jelenjega rukanja je predstavil Marko Mavri.
Foto: Urša Kmetec
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon sta podelila posebna priznanja: za dvajseto udeležbo na srečanjih je priznanje prejel Lovski oktet Javorniki Postojna, za trideseto Rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, za štirideseto udeležbo Lovski oktet LD Peca-Mežica, in kot edini, ki se je udeležil vseh srečanj, je prejel priznanje Lovski pevski zbor Globoko.
Na predvečer praznika lovske kulture so v Športni dvorani Brežice slovesno odprli fotografsko razstavo z naslovom Narava – Divjad, na kateri je bilo na ogled 31 fotografij petih članov lovskih organizacij v Sloveniji. Razstava je nastala od podpori in sodelovanju Foto kluba Brežice. Lovci so se s fotografijami potegovali za priznanje v treh različnih temah. V vseh je osvojil zlato priznanje Lojzi Avsenik, ki so mu zmago prinesle fotografije Tisti čas v letu, Šoja in Sokolar 2.
50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Foto: Jure Škrlep in Urša Kmetec
LIDL Slovenija nas je pred časom razveselil s ponudbo v obliki donacije ptičje hrane za zimsko krmljenje ptic, ki smo jo z veseljem sprejeli.
Foto: Benjamin Konjir
Donacija je vsebovala hrano za siničke, hrano za gozdne ptice, mešana semena za ptice, hrano za ptice, sončnična semena in krmilnice v skupni vrednosti 4.819,00 €. Količinsko pa je bilo vse kar sedem palet ptičje hrane. Donacijo smo prevzeli v njihovem centralnem skladišču v Arji vasi in jo začasno skladiščili pri predsedniku Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družine (SKZLD) Celje Miranu Freitagu, kjer so jo lovske družine tudi prevzele. Po dogovoru so jo lovske družine razdelile osnovnim šolam ali vrtcem v njihovem kraju.
Posebni dogodek delitve donacije se je zgodil v Mozirju. Starešina LD Mozirje Janez Pirnat se je za donacijo dogovoril z ravnateljico Osnovne šole Mozirje Petro Klepec, ki je tudi predsednica aktiva ravnateljev Zgornje Savinjske doline. Vse je obvestila o ponudbi, ki so jo ravnatelji z veseljem sprejeli. Starešina LD Mozirje je v Celju prevzel ptičjo hrano za vse in jo pripeljal v Mozirje, kjer so jo predstavniki lovskih družin v Zgornji Savinjski dolini razdelili po šolah.
Ne glede na prejeto donacijo s strani podjetja LIDL, za katero se jim najlepše zahvaljujemo, imamo kar nekaj lovskih družin v naši zvezi, ki vsako leto za zimo kupijo hrano za ptice in jo podarijo osnovi šoli ali vrtcu v njihovem kraju. Letos se je s pomočjo donacije razdelila hrana še več šolam in vrtcem, da bodo lahko v prihodnji zimi spet poskrbeli za ptice pevke. Upajmo, da bomo podobnih donaciji deležni tudi v prihodnje.
V prijetni Bunčetovi domačiji v Dutovljah je 7. junija v organizaciji Brkinsko-Kraške zveze lovskih družin (BK ZLD) in Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob potekala slovesna podelitev spričeval in podpis zaprisege slovenskega lovca.
Foto: arhiv BK ZLD
Spričevala je za uspešno opravljen lovski izpit prejela 9. generacija mladih lovcev BK ZLD in pa člani Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki so uspešno opravili tečaj iz slovenske zakonodaje. Spričevala so mladim lovcem podelili predsednik BK ZLD Jordan Štrekelj, podpredsednik LZS Miran Štrukelj, strokovna sodelavka LZS mag. Nataša Oven, predsednik OZUL-a Danimir Rebec in predsednik izpitne komisije Andrej Sila.
Samo dogajanje so popestrili rogisti BK ZLD, ki prav v letošnjem letu praznujejo 5. obletnico svojega sodelovanja. Po končanem slavnostnem delu je sledilo prijetno druženje ob kozarčku kraškega terana in kraškem pršutu.
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 9. junija odvijala tretja tekma odprtega prvenstva LZS v compaku, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v compaku, ki bo na Madžarskem. Tekme se je udeležilo 21 strelcev.
Foto: Matija Janc
Na prvem mestu je Boštjan Sadek s 364 točkami, sledita Miha Finkšt in Nejc Hlebš – oba s 344 točkami.
Rezultati tretje izbirne tekme:
V skupnem seštevku vodi Boštjan Sadek s 1.060 točkami, drugi je Nejc Hlebš s 1.020 točkami, tretji je Miha Finkšt s 996 točkami.
Zadnja, četrta tekma odprtega prvenstva LZS v compaku bo 30. 6. 2024. Štiri tekme se štejejo za rezultat prvenstva, tri najboljše tekme pa se štejejo za ekipo LZS (prvih 6 strelcev), ki bo LZS zastopala na svetovnem prvenstvu v compaku 2024.
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
Slovesna podelitev spričeval in podpis zaprisege novih lovk in lovcev generacije 2023-2024 ZLD Ljubljana je potekala 18 maja v lepem sončnem vremenu pri lovskem domu na Rakitni.
Foto: Henrik Hoffman
Kulturni program je vodila dolgoletna lovka Vanja Papež iz LD Grosuplje. Prireditev se je začela z nagovorom gostitelja prireditve starešine LD Rakitna Marjana Šivica in nadaljevala s kulturnim programom: nastopom Kulturnega društva Simon Jenko – Lovski pevski zbor Medvode in Kulturnega društva Domžalski rogisti.
V nadaljevanju je predsednik komisije za izobraževanje Alojz Albreht v vzpodbudnem nagovoru poudaril, da je za mladimi lovci uspešno prehojena pot izobraževanja, ki so jo začeli s praktičnim delom z mentorjem v lovski družini in ga nadaljevali s teoretičnim delom vse do zaključka lovskega izpita: “Vsi skupaj smo lahko ponosni, ker pripadamo slovenski lovski organizaciji, ki v svetu uživa velik ugled. Ta dan naj vas spominja na vse lepo, kar ste in bomo še doživljali v naravi in skrbi za divjad. Bodimo lovci s ponosom!” Zahvalil se je predavateljski ekipi, izpitni komisiji in tajniku ZLD Ljubljana Francu Kerinu, ki je tečajnike vodil na predavanjih in jih seznanjal s potekom izobraževanja.
Sledil je nagovor predsednika ZLD Ljubljana mag. Lada Bradača, ki je novim lovcem položil na srce, da naj bodo s svojim udejstvovanjem predvsem varuhi narave in divjadi: “Vodi naj vas ponos biti lovec in s svojim zgledom krepite zaupanje v lovstvo in etične vrednote.” Za popestritev svečanega dogodka pa je še posebno z velikim zanimanjem poskrbel aktualni državni prvak Nejc Kos iz LD Borovnica, ki je prikazal svoje mojstrovine v oponašanju jelenjega rukanja.
Pred podelitvijo lovskih spričeval je vodja izobraževanja Alojz Albreht udeležence seznanil s potekom izobraževanja. Povedal je, da je lovski izpit uspešno zaključilo 30 lovcev s povprečno oceno 3,72. Dva pripravnika bosta izpit opravljala v jesenskem roku, trije pripravniki pa imajo delno priznane izpite. Po zaključku podelitve spričeval in izkaznic so bile najboljšim udeležencem podeljene knjižne nagrade. Prejeli so jih Miha Moškon iz LD Mokrc za doseženo povprečno oceno 5, Petra Jelovšek iz LD Rovte (ocena 4,92), Milena Hoffman iz LD Dobrova (ocena 4,66) in Domen Baranja iz LD Ig (ocena 4,55).
Novim lovcem so bile izrečene čestitke in napotki za dobro delo in počutje na njihovi lovski poti – naj delajo dobro in za korist divjadi. Predstavnik razreda novih lovk in lovcev Marko Horvat je pred podpisom etičnega kodeksa prebral Zaprisego slovenskega lovca z izgovorjeno besedo prisegam!
Po podpisu zaprisege je podpredsednik ZLD Ljubljana Miran Zupančič kot vodja izvedel z udeleženci lovski ropot. Poudaril je, da je to posebnost slovenskih lovcev, ki naj se ohrani tudi v bodoče in naj bomo ponosni na ta običaj, ki nas zaznamuje kot edinstvene slovenske lovce. Po uradnem delu je sledilo prijetno druženje, ki so ga pripravili lovci LD Rakitna.
Komisija za izobraževanje LZS je izvedla dve celodnevni izobraževanji za starešine oziroma odgovorne osebe lovskih družin. Prvo izobraževanje je potekalo 18. maja v Novem mestu, drugo pa 1. junija v Šmarjah pri Kopru. Obe sta bili dobro obiskani.
Usposabljanje starešin LD v Lovskem centru Lovske zveze Koper. Foto: Gregor Bolčina
Vodenje lovske družine je kompleksna in zahtevna ter odgovorna funkcija, zato so se udeleženci izobraževali na področju zakonodaje, finančnega poslovanja lovskih družin, komuniciranja z javnostmi in lovskoupravljavskega načrtovanja ter o psiholoških vplivih in vidikih uporabe strelnega orožja na družbo in na posameznika. Predstavitvam je sledila diskusija. Usposabljanj sta se udeležila tudi predsednik Komisije za izobraževanje Ivan Žižek in predsednik LZS Alojz Kovšca.
Na podlagi mnenj in tudi izpolnjenih anketnih vprašalnikov udeležencev usposabljanja, ugotavljamo, da so tovrstna izobraževanja nujno potrebna, zato bomo z njimi nadaljevali že jeseni. Upoštevali pa bomo tudi prejeta mnenja glede vsebine in izvedbe izobraževanj.
Usposabljanje starešin LD v Novem mestu in Šmarjah pri Kopru. Foto: Urša Kmetec
Rok za oddajo fotografij prostoživečih živali na javnem nagradnem natečaju za izbor najboljših fotografij za koledar LZS 2025 se je zaključil 3. junija.
Foto: Andrej Miklavčič
Na natečaju je sodelovalo 27 avtorjev, ki se ukvarjajo z naravoslovno fotografijo, skupno so oddali 199 fotografij. Prejete fotografije bo pregledala in ocenila Komisija za izbor, imenovana s strani Uredniškega odbora LZS. Vsem fotografom se zahvaljujemo za poslana dela.
Rezultati o izboru bodo objavljeni na spletni strani LZS in v reviji Lovec.
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 1. junija odvijala druga tekma odprtega prvenstva LZS v compaku, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v compaku, ki bo na Madžarskem.
Foto: Matija Janc
Prve mesto je s 344 točkami dosegel Nejc Hlebš, drugi je bil Boštjan Sadek s 336 točkami, tretji pa Leon Sadek s 328 točkami.
Rezultati druge izbirne tekme:
V skupnem seštevku vodi Boštjan Sadek prek Nejcem Hlebšem, na tretjem mestu je Miha Finkšt.
Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije odpira javni razpis za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva (izdelana in končana v obdobju 2022 – 2024). Prijave sprejemamo do 5. julija 2024, do 12. ure.
Foto: Pixabay
Predvidena vrednost razpisanih sredstev znaša 1.500 evrov
Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 evrov, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 evrov in za diplomsko delo 100 evrov.
Objava v Zlatorogovem zborniku
Prejemniki finančnih sredstev bodo obvezani, da iz teme svojega dela pripravijo najmanj en znanstveni ali strokovni prispevek za objavo v Zlatorogovem zborniku.
Oglejte si majsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled. Na voljo na YouTube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Majsko oddajo o lovstvu začenjamo v Dutovljah, kjer smo se udeležili otvoritve svetovnega prvenstva za jazbečarje po krvnem sledu brez spremstva sodnika. V Državnem svetu se je 13. maja odvil posvet “Problematika evidentiranja škod od divjadi: stanje in možnosti izboljšav”. Doživite Pivko z lovci je bil slogan prireditve, kjer se javnosti predstavilo lovstvo v Pivki in njegove pozitivne vrednote. Udeležili smo se divjačinske salamijade, ki jo je organizirala Zveza lovskih družin Ljubljana.
Na podlagi programa izobraževanj Postojnsko Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) je 26. maja potekalo regijsko tekmovanje v streljanju s puško risanico v v Lovski družini (LD) Tabor Zagorje na Jurščah.
Foto: Jadran Grželj
Tekmovanja se je letos udeležilo petnajst ekip iz območja Postojnsko Bistriške ZLD. Prvo mesto v streljanju je osvojila ekipa LD Črna jama, drugo mesto ekipa LD Tabor Zagorje I., tretje mesto ekipa LD Hrenovice, četrto mesto ekipa LD Timav Vremein peto mesto ekipa LD Prestranek. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Martin Kavčič iz LD Timav Vreme, drugo mesto Mitja Vidrih iz LD Črna jama, tretje mesto Jernej Bittner iz LD Hrenovice, četrto mesto Luka Seidl iz LD Tabor Zagorje in peto mesto Tomaž Čič iz LD Črna jama. Ekipam in posameznikom so bili za osvojena mesta podeljeni pokali, priznanja in medalje ter praktične nagrade.
Regijskega tekmovanja, so se v skladu z določili Pravilnika o lovskem strelstvu LZS udeležili in si ga ogledali lovski pripravniki Postojnsko Bistriške ZLD in ZLD Notranjske, v okviru programa za usposabljanje iz varnega ravnanja z lovskim orožjem, v sklopu izvedbe izobraževanja za lovce, pod vodstvom predavatelja in predsednika Postojnsko Bistriške ZLD Božidarja Štembergerja.
Postojnsko Bistriška ZLD se zahvaljuje lovskim družinam in članom za njihovo udeležbo ter organizacijam, ki so prireditev omogočile: Rebec, d.o.o., Avantura Trade, d.o.o., Jernej Bittner s.p., Zavarovalnica Triglav d.d. in LD Tabor Zagorje.
V gradu Goraj na Poljskem, je med 17. in 19. majem potekalo XXV. Evropsko prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Dogodek je potekal v okviru 30. festivala Poljske lovske kulture.
Tadej Klemenšek. Foto: Jani Šalamon
Ekipo Lovske zveze Slovenije so zastopali tekmovalci Tadej Klemenšek, Marko Mavri in Tomaž Miklič. Poleg tekmovalcev so ekipo sestavljali še mednarodna sodnika Ernest Kerčmar in Pavel Nared ter vodja ekipe predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon.
Na prvenstvu je sodelovalo dvanajst ekip iz Avstrije, Belgije, Češke, Estonije, Francije, Latvije, Litve, Madžarske, Nemčije, Poljske in Slovenije. Prvi dan prvenstva je potekal posvet vodij ekip in sodnikov, na katerem so bile predstavljene tekmovalne discipline. Na posvetu je bilo izbranih osem sodnikov iz držav sodelujočih ekip. Na tokratnem prvenstvu je tekmovalce ocenjeval tudi Ernest Kerčmar, mednarodni sodnik iz Slovenije. V soboto, 18. maja je potekalo polfinalno tekmovanje v dveh disciplinah. V popoldansko finale se je uspelo uvrstiti devetnajstim tekmovalcem.
Prvo mesto je osvojil Virgile Parpinelli iz Francije, 2. mesto je zasedel Jan Brtnik iz Češke. Tadej Klemenšek je osvojil odlično 3. mesto. Zmagovalne stopničke je zgrešil zgolj za 2 točki. Marko Mavri in Tomaž Miklič sta osvojila 25. mesto. Ekipno zmago je dosegla Republika Češka, 2. mesto je pripadlo Slovaški in 3. mesto Poljski. Slovenija je v skupini uvrstitvi dosegla 9. mesto.
Ekipa LZS Slovenije v oponašanju jelenjega rukanja se je v najboljši luči predstavila kot ambasador slovenskega lovstva in njene kulture in dokazala, da spada v sam vrh oponašanja jelenjega rukanja v Evropi. Slovenska lovska kultura je z razlogom uvrščena v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Organizatorji prvenstva pa so se izkazali kot izvrstni gostitelji in ekipam nudili odlične pogoje za bivanje in pester spremljevalni program. Organizatorjem smo podarili sliko kozoroga v slikarski tehniki olje na platnu – posebna zahvala gre lovcu in slikarju Andreju Militarevu za podarjeno sliko. Hvala tudi lovcu in slikarju Martinu Fujanu za grafike kozoroga, ki smo jih podarili vsem državam udeleženkam prvenstva.
Predsednik Komisije za lovsko kulturo mag. Jani Šalamon
Na strelišču Strelskega društva Osek pri Vladu Šteinfelserju je bilo tradicionalno tekmovanje v lovski kombinaciji za lovske družine iz lenarškega lovskogojitvenega bazena (LGB). Organizator letošnje prireditve je bila Lovska družina (LD) Voličina.
Kapetani treh najboljših ekip Žan Ornik, Milan Bauman in Branko Lončarič (od leve). Foto: Marjan Toš
V ekipni in posamični konkurenci se je pomerilo 30 lovskih strelcev iz lovskih družin Benedikt, Dobrava, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Voličina. Vse strelce je nagovoril in pozdravil starešina LD Voličina Franci Ornik, ki je tudi sam sodeloval v ekipi LD Voličina.
Tekmovanje je potekalo organizacijsko-tehnično brezhibno, varno in v športnem merjenju moči. Kot vselej so tudi letos nekateri favoriti zatajili, zato pa so se dokazali mlajši lovski strelci, ki v vseh lovskih družinah počasi prevzemajo vodilno vlogo na področju lovskega strelstva. V ekipni konkurenci je letos prepričljivo zmagala pomlajena ekipa LD Sv. Jurij v Slovenskih goricah pred mlado ekipo LD Lenart in LD Benedikt. Na četrto mesto so se uvrstili strelci iz LD Voličina, na peto LD Dobrava in na zadnje, šesto LD Sv. Ana.
V posamični konkurenci je slavil izkušeni lovski strelec Milan Bauman iz LD Sv. Jurij, ki je zbral 337 točk pred Dominikom Slekovcem z LD Dobrava (323 točke) in mladim nadvse obetavnim strelcem Žanom Ornikom iz LD Lenart (319 točk). Četrti je bil Alen Petelin iz LD Lenart in peti David Trojner iz LD Benedikt. Kot je ob koncu tekmovanja poudaril starešina LD Voličina tradicija lovskega strelstva v LD iz osrednjih Slovenskih goric ostaja, saj jo uspešno nadaljujejo mladi strelci. Prihodnje leto bo prvenstvo lenarškega LGB 10. maja, organizator tekmovanja pa bo LD Dobrava.
Lovska družina (LD) Starše je ob prazniku občine 26. maja organizirala dan odprtih vrat lovske družine z lovsko razstavo in predavanjem o skrbi za lovsko orožje.
Razstavo so namenili izobraževalnemu pomenu lovcev ter prikazu značilnosti v lovišču. Predavanje na temo hrambe, nošenja in uporabe lovskega orožja je pripravil Marjan Gselman, podpredsednik Lovske zveze Slovenije.
Dopolnilno izobraževanje lovcev v lovskih družinah je vedno bolj pomembno prav zaradi odnosa do lovcev in tega, kako se danes obnašajo lovci v lovišču tudi z orožjem. In prav za ta namen so lovci Lovske družine Starše z dnevom odprtih vrat opravili predavanje ter lovsko razstavo.
Komisija za lovsko kinologijo LZS prosi lovske družine, da ažurirajo podatke o psih v lovski družini in o njihovih vodnikih v aplikaciji Lisjak.
Foto: Tilen Hvala
Na podlagi osveženih podatkov bo komisija izvedla analizo stanja lovske kinologije v Sloveniji. Hkrati pozivamo lovske družine, da obvestijo svoje člane, ki so vodniki psov krvosledcev o vpisu na seznam krvosledcev.
Komisija za lovsko kinologijo Lovske zveze Slovenije poziva vse vodnike krvosledcev, da izkažejo interes vpis na seznamu krvosledcev, ki bo objavljen na spletni strani krvosledci.lzs.si.
Foto: Gregor Bolčina
Seznam bo namenjen članom in bo služil kot pomemben vir informacij za lovce, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ranjene divjadi.
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 18. maja odvijalo odprto prvenstvo Lovske zveze Slovenije v veliki kombinaciji 2024.
Foto: Matija Janc
Sodelovalo je 36 strelcev iz petih območnih zvez in trije gostje – člani reprezentance HLS. Najboljši strelci so bili: 1. Marijan Sadek, 2. Boštjan Sadek in 3. Maks Garmut. Tekmovanje je bila tudi pripravljalna tekma za strelce, ki se bodo udeležili tekmovanja na Češkem.
Rezultati:
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
Generacija zasavskih lovskih pripravnikov 2023/24 je 21. maja pred lovskim domom Lovske družine Šmartno pri Litiji podpisala zaprisego slovenskega lovca.
Foto: Urša Kmetec
Slavnostna podelitev spričeval mladim lovcem na gradu Bogenšperk zaradi slabega vremena letos ni bila mogoča, na srečo se je na našo prošnjo hitro odzvala in nas prijazno gostila Lovska družina Šmartno pri Litiji. Zaradi vremena in prostorske omejitve smo morali načrtovano prireditev nekoliko skrajšati in žal odpovedati nastop kot vedno dobro pripravljenega Lovskega pevskega zbora Trbovlje. “Mi smo tisti, ki se moramo prilagajati naravi, in ne narava nam,” smo ponovno ugotavljali.
“Danes boste podpisali etični kodeks slovenskega lovca in uradno postali lovci. Naj ne ostane le pri podpisu na papirju. Želimo, da vsa znanja in načela, ki ste jih prejeli na tečaju, prenesete tudi v svoje lovsko udejstvovanje. Naj bo bodo vaša dejanja vedno v dobrobit lovstva, v prid divjadi in narave,“ so izvedeli mladi lovci. Nato je Martina Juvan v imenu tečajnikov prebrala svečano zaprisego slovenskega lovca.
Spričevala o opravljenem lovskem izpitu so dvanajstim mladim zasavskim lovcem in lovki slovesno podelili predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, predsednik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotovšek in Predsednik Komisije za izobraževanje ZLDZ ter predsednik zasavskega območnega združenja upravljavcev lovišča (OZUL) dr. Matija Klopčič.
Slavnostni dogodek so popestrili Zasavski rogisti, ki v letošnjem letu praznujejo 50. letnico delovanja.
Urša Kmetec
Foto: Urša KmetecFoto: Franc PotočnikFoto: Franc Potočnik
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin lovskih družin se je Komisija za izobraževanje LZS odločila, da organizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.Drugo letošnje usposabljanje bo v soboto, 1. junija, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, Šmarje pri Kopru.
Prijave na usposabljanje, ki se jih poleg starešin lahko udeležijo tudi druge dogovorne osebe v lovski družini, so odprte v Lisjaku.
Urnik bo sledeč.
Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Komisija za izobraževanje LZS.
V Pivki je 17. maja potekala svečana podelitev spričeval za opravljen državni lovski izpit 38 novim lovkam in lovcem iz Postojnsko-Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) in Notranjske ZLD.
Foto: mag. Aleš Klemenc
Veseli nas, da je v letošnji generaciji kar sedem novih lovk. Ob slovesnem dogodku gre zahvala predavateljskemu aktivu in strokovni službi Postojnsko-Bistriške ZLD za profesionalno in visoko strokovno izvedeno delo izobraževanja nove generacije slovenskih lovk in lovcev, ki so ob tem dogodku podpisali zaprisego slovenskega lovca.
V lovskem domu Lovske družine (LD) Starše je 19. maja potekal zaključek usposabljanja za pridobitev naziva inštruktor lovskega strelstva, na katerem so 63 lovcem in lovkama podelili potrdila, znake in našitke za nov naziv v lovstvu.
Foto: dr. Srečko F. Krope
35-urno usposabljanje je potekalo na Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož in Lovski zvezi Koper. Novim inštruktorjem lovskega strelstva so spričevala podelili predsednik LZS Alojz Kovšca, podpredsednik LZS Marjan Gselman in predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc.
Foto: dr. Srečko F. Krope
Kovšca se je v uvodnem nagovoru zahvalil vsem nosilcem izvedbe usposabljanja in poudaril pomen usposabljanja. Nadaljnja naloga območnih lovskih zvez je, da bodo s pomočjo inštruktorjev lovskega strelstva izvajali usposabljanja s strelskimi referenti lovskih družin iz njihovega območja. Vsebine, ki so jih poslušali, in metode bodo uporabljene za usposabljanje strelskih referentov, ki bodo to znanje uporabljali pri delu v lovski družini. Ne le s pripravniki, ampak z vsemi člani.
Na Zgornji Polskavi so slovesno podelili spričevala 49 mladim štajerskim lovcem. Ena najboljših generacij zadnjega obdobja je rezultat dobrega dela mentorjev v matičnih lovskih družinah in močne ekipe predavateljskega aktiva Lovske zveze Maribor.
Foto: arhiv LZ Maribor
Ob koncu izobraževanja lovskih pripravnikov generacije 2023/2024 v Lovski zvezi (LZS) Maribor je bila na Zgornji Polskavi slovesna podelitev spričeval s prisego in podpisom etičnega kodeksa. Vse udeležence je pozdravil in nagovoril predsednik LZ Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije Marjan Gselman. Mladim lovkam in lovcem je zaželel srečo na njihovih lovskih poteh in jim ‘položil na srce’, da naj v lovišču vselej ravnajo lovsko etično, do divjadi pravično, in da “naj se kot lovci in lovke vedno odločajo za življenje, torej v korist divjadi”.
O poteku izobraževanja je spregovoril predsednik komisije za izobraževanje LZ Maribor Ivan Žižek. Povedal je, da je od 50 prijavljenih izobraževanje z lovskim izpitom zaključilo 49 kandidatov. Njihova povprečna starost je 30 let, ker je za pomlajevanje lovske organizacije obetavno. Med mladimi lovci je kar pet predstavnic nežnega spola in kar tri med njimi so dosegle najboljši učni uspeh. Najboljša v letošnji generaciji je bila Nika Flakus iz LD Puščava s povprečno oceno 4,92. Druga je bila Ana Lorenci iz LD Radlje, ki je dosegla povprečje 4,87 in tretja Melisa Zadravec iz LD Sv. Ana v Slovenskih goricah z enakim povprečjem.
Pet mladih lovk v družbi predsednika LZ Maribor. Foto: arhiv LZ Maribor
Povprečna ocena celotne generacije je znašala 3,81, kar jo uvršča med najboljše v zadnjem obdobju. K izjemno dobrim rezultatom in znanju so po Žižkovi oceni poleg dobrega dela mentorjev med praktičnim delom lovskega izpita v lovskih družinah veliko prispevali tudi strokovno podkovani predavatelji. LZ Maribor ima najmočnejši predavateljski aktiv v Sloveniji, ki šteje kar 21 predavateljev različnih strok.
Svečano kolektivno zaprisego, s katero se je 49 mladih lovcev zavezalo k spoštovanju določil etičnega kodeksa, trajnostne rabe naravnih virov, spoštovanja in krepitve lovskega tovarištva ter ugleda lovske organizacije, je prebrala Ana Lorenci iz LD Radlje. Najboljšim trem mladim lovkam je predsednik LZ Maribor Marjan Gselman podelil knjižna darila, vsem petim pa simbolične šopke rož in jim izrekel iskreno dobrodošlico v zeleni bratovščini. Po podpisu zaprisege, ki so se ga skupaj z mladimi lovci udeležili tudi starešine njihovih lovskih družin so slovesnost z mogočnim zvenom sklenili Rogisti Lovske zveze Maribor.
Za mlade lovce praznični dogodek so zaokrožili s sproščenim družabnim srečanjem. Slovesnost na Polskavi, za katero imata največ organizacijskih zaslug razrednika generacije Ana Lorenci in Miha Repnik ter strokovni tajnik LZ Maribor Božidar Kunej, je lahko v vseh pogledih primer zgledne promocije lovstva.
V Lovski družini Šentlambert je 11. maja potekalo 2. kolo lige veteranov in superveteranov LZS 2024.
Foto: Matija Janc
VETERANI
ŠT.
Ime in priimek
GOLOBI
točke
MK
skupaj
1.
JANEZ ŠKRLJ
24
96
97
193
2.
TOMAŽ KOROŠEC
24
96
97
193
3.
FRANCI VIDMAR
24
96
95
191
4.
EVGEN MAKUC
24
96
95
191
5.
MILAN ZAJAMŠEK
24
96
93
189
6.
DARJAN VESENJAK
24
96
93
189
7.
RAJKO KERŠEVAN
24
96
93
189
8.
DUŠAN PUŠ
23
92
93
185
9.
IGOR HORVAT
22
88
95
183
10.
IVAN KOS
21
84
90
174
SUPERVETERANI
ŠT.
Ime in priimek
GOLOBI
točke
MK
skupaj
1.
ANTON HUDERNIK
25
100
95
195
2.
STANISLAV FRANCELJ
25
100
94
194
3.
RUDOLF MLINARIČ
24
96
93
189
4.
ANTON KOPRIVŠEK
23
92
96
188
5.
ANTON WEISS
23
92
94
186
6.
DARKO PAHOR
24
96
90
186
7.
SREČKO KOBETIČ
24
96
87
183
8.
VLADIMIR HACE
22
88
94
182
9.
ZVONE UDOVČ
19
76
95
171
10.
JANEZ RUŽIČ
19
76
88
164
SKUPNI REZULTATI LIGE ZA VETERANE IN SUPERVETERANE
VETERANI
MESTO
ime in priimek
MARKOVCI
ŠENTLAMBERT
skupaj
1.
JANEZ ŠKRLJ
191
193
384
2.
MILAN ZAJAMŠEK
190
189
379
3.
IGOR HORVAT
191
183
374
4.
DARJAN VESENJAK
173
189
362
5.
EVGEN MAKUC
171
191
362
6.
IVAN KOS
172
174
346
7.
TOMAŽ KOROŠEC
0
193
193
8.
FRANCI VIDMAR
0
191
191
9.
RAJKO KERŠEVAN
0
189
189
10.
DUŠAN PUŠ
0
185
185
11.
FRANC ČARGAN
183
0
183
12.
ALBIN BRATUŠA
171
0
171
VETERANI
GOLOBI
MESTO
ime in priimek
MARKOVCI
ŠENTLAMBERT
skupaj
1.
JANEZ ŠKRLJ
24
24
48
2.
MILAN ZAJAMŠEK
24
24
48
3.
IGOR HORVAT
23
22
45
4.
DARJAN VESENJAK
20
24
44
5.
EVGEN MAKUC
19
24
43
6.
IVAN KOS
19
21
40
7.
FRANC ČARGAN
24
0
24
8.
TOMAŽ KOROŠEC
0
24
24
9.
FRANCI VIDMAR
0
24
24
10.
RAJKO KERŠEVAN
0
24
24
11.
ALBIN BRATUŠA
23
0
23
12.
DUŠAN PUŠ
0
23
23
VETERANI
MK
MESTO
ime in priimek
MARKOVCI
ŠENTLAMBERT
skupaj
1.
IGOR HORVAT
99
95
194
2.
JANEZ ŠKRLJ
95
97
192
3.
MILAN ZAJAMŠEK
94
93
187
4.
FRANC ČARGAN
87
0
87
5.
DARJAN VESENJAK
93
93
186
6.
IVAN KOS
96
90
186
7.
EVGEN MAKUC
95
95
190
8.
ALBIN BRATUŠA
79
0
79
9.
TOMAŽ KOROŠEC
0
97
97
10.
FRANCI VIDMAR
0
95
95
11.
RAJKO KERŠEVAN
0
93
93
12.
DUŠAN PUŠ
0
93
93
Na strelišču Gaj-Pragersko se je 12. maja 2024 odvijala prva tekma lige v COMPAKU LZS 2024, ki je tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo 2024 v Compaku na Madžarskem. Druga tekma je preložena iz 2. 6. 2024 na 1. 6. 2024, s pričetkom ob 9. uri.
Foto: Matija Janc
12. 5. 2024 COMPAK
IZB.
2024
MESTO
ime in priimek
C-1
C-2
C-3
C-4
GOLOBI
SKUPAJ
1.
BOŠTJAN SADEK
22
22
23
23
90
360
2.
MIHA TRAVNER
23
23
23
20
89
356
3.
MATJAŽ HLEBŠ
22
23
21
21
87
348
4.
MIHA FINKŠT
25
22
23
17
87
348
5.
MARIJAN SADEK
21
19
22
22
84
336
6.
NEJC HLEBŠ
22
21
21
19
83
332
7.
MAKS GARMUT
21
20
19
22
82
328
8.
IVICA FLEGAR
20
18
21
20
79
316
9.
TOMAŽ KOROŠEC
21
20
19
19
79
316
10.
JAN GARMUT
18
17
22
22
79
316
11.
MILKO VRBINC
16
19
23
21
79
316
12.
MARE VILFAN
19
19
22
18
78
312
13.
LEON SADEK
20
19
19
17
75
300
14.
MITJA KERSNIK
18
18
20
19
75
300
15.
DAMJAN PORENTA
19
15
20
17
71
284
16.
DUŠAN URANKAR
19
20
14
18
71
284
17.
EVGEN MAKUC
15
18
23
13
69
276
18.
ŽAN FINKŠT
20
13
15
17
65
260
19.
MARKO ROŽMAN
17
12
16
19
64
256
20.
TILEN NARED
12
16
17
16
61
244
21.
MARKO FUJAN
16
9
17
15
57
228
22.
JURIJ MIKOLETIČ
15
13
14
15
57
228
23.
RUTKO MLINARIČ
14
13
17
12
56
224
24.
LJUBIŠA PAVLOVIČ
12
14
11
18
55
220
Foto: Matija Janc
Predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje Matija Janc
V organizaciji Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovske zveze Slovenije se je 13. maja v dvorani Državnega sveta odvil posvet Problematika evidentiranja škod od divjadi – stanje in možnosti izboljšav. S posvetom so organizatorji želeli opozoriti na spremembe v staležu posameznih vrst divjih živali, vse večje škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih površinah ter problematiko evidentiranja in plačevanja škod, ki povzroča konflikte med oškodovanci in zavezanci za poravnavo škod.
Foto: Benjamin Beci/DS
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru dejal, da trenutna zakonodajna ureditev na področju divjadi in lovstva ter poplačilo škod po divjadi ne odgovarjata več ustrezno na izzive, s katerimi se soočajo kmetovalci, lastniki zemljišč in gozdov na eni in lovci na drugi strani, na kar je v preteklosti večkrat opozorila tudi pristojna komisija Državnega sveta. Zaradi neustrezne in deloma nedorečene urejenosti prihaja med različnimi deležniki do napetosti in konfliktov. »V izogib konfliktom in s ciljem ohranjanja kmetijstva in prehranske varnosti ter zaščite biotske raznovrstnosti je nujno, da ukrepamo brez odlašanja. To ukrepanje pa mora biti odgovorno in premišljeno, da bomo zagotovili pravično ravnotežje med varovanjem divjadi in zaščito interesov lastnikov zemljišč ter uporabnikov,« je dejal in dodal, da je treba sistem izplačila škod po divjadi treba urediti tako, da bo v praksi dejansko deloval.
Strokovno-etično vprašanje za lovce, eksistenčno vprašanje za kmete in politično vprašanje za državo
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je poudaril, da je gospodarjenje s prostoživečimi živalskimi vrstami kompleksno vprašanje, pri čemer »gre za lovce za strokovno-etično vprašanje, za kmetovalce za eksistenčno vprašanje, za državo pa za politično vprašanje«. Kadarkoli politika zamudi in pravočasno ne najde ustreznih rešitev, pride do tega, da so na koncu sprejete slabe rešitve, je opozoril. Namen posveta je osvetliti problematiko z več strani. »Divjad je edina, ki danes tukaj poleg nas lovcev nima zastopnika, zato se bomo mi potrudili, da bomo zastopali interese prostoživečih lovnih vrst,« je dejal in izpostavil, da so med uporabniki prostora tudi turistične in športne organizacije in tisti, ki se v naravi znajdejo neorganizirano in povzročajo motnje. Zaradi teh motenj se divjad seli, posledično se mora hitro nahraniti, kar stori na najboljši paši – to je na njivah. Lovci pozdravljajo napovedane spremembe zakona o lovstvu, pri čemer opozarjajo, da mora biti poudarek na zmanjševanju oziroma preprečevanju škode. V kolikor bodo lovske družine bankrotirale zaradi izplačevanja škod, bo težko najti koga, ki bo vodenje lovskih družin še pripravljen prevzeti, je opozoril.
Predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Urška Srnec je pojasnila, da škodo po divjadi ureja Zakon o divjadi in lovstvu. »Za škodo od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah odgovarjajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, medtem ko za škodo od divjadi na premoženju na nelovnih površinah (parki, ograjene površine, naselja ipd.) odgovarja država oz. v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Fizična ali pravna oseba lahko prijavi nastanek škode od divjadi, vendar pa mora hkrati tudi ustrezno zaščititi svoje premoženje pred škodo, ki jo lahko povzroči divjad«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da naj v primeru prijave škode od divjadi, pooblaščena oseba za oceno škode čim prej izvede ogled in skupaj z oškodovancem poskuša doseči sporazum, ki bo sprejemljiv obema stranema. Oškodovanec mora škodo prijaviti v treh dneh odkar je opazil škodo, prijava mora biti pisna. Škoda po divjadi, kjer je škodo povrnilo MKGP, je leta 2023 znašala nekaj preko 613 tisoč evrov. Število škodnih dogodkov in vsota izplačanih škod naraščata, najbolj po divjadi.
Najbolj narašča škoda po jelenjadi
Dr. Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da so evidence škod pokazatelj zasičenosti ekonomske in sociološke nosilne zmogljivosti okolja. Na osnovi podatkov o škodah v zavodu ugotavljajo, kje v Sloveniji je največ težav z divjadjo in temu prilagajajo lovsko-upravljavske cilje. Glavnina škod v Sloveniji je ovrednotenih v Severovzhodni Sloveniji oziroma v pomurskem lovsko-upravljavskem območju. Podatki o škodah nakazujejo tudi, kakšna je dinamika vrst, ki povzročajo največ škod. Iz dinamike je razbrati, da najbolj narašča škoda po jelenjadi. Na osnovi evidentirane škode presojajo tudi o nujnosti izrednih posegov v populacije divjadi (odstrel izven lovne dobe, odstrel na nelovnih površinah). Kakovostni kazalniki v populacijah divjadi in njenem okolju pripomorejo k boljšim upravljavskim odločitvam.
Miran Daković iz Lovske zveze Slovenije je uvodoma spomnil, da so konfliktna razmerja med človekom in divjadjo, ki povzroča škodo na kmetijskih pridelkih, domačih živalih in drugi lastnini, prisotna povsod po svetu in so stara toliko, kolikor je staro obdobje, ko je človek začel kmetovati. Poudaril je, da mora biti pri iskanju ustreznih rešitev cilj poiskati in opraviti prijazne načine reševanja škod in predlagati najpreprostejšo rešitev vse pogostejših škodnih zahtevkov za škodo po divjadi, hkrati pa tudi ohraniti biotsko pestrost habitata in zdrave populacije divjadi za potomstvo. Na obnašanje živali v gozdu vpliva tudi dejstvo, da je gozd pogosto prizorišče nočnega športnega udejstvovanja, kot so vožnja z motornimi kolesi in štirikolesniki in nočni pohodi. Ko govorimo o privatnem interesu do lova, kar spodbuja trofejni lov, trpi divjad, je poudaril.
Škode po divjadi drugi največji problem kmetovanja, takoj za birokracijo
Andrej Andoljšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavil pomanjkljivosti v zakonskih opredelitvah in postopkih glede škode po divjadi. Divjad oziroma škode po divjadi so kmetovalci označili kot drugi največji problem pri kmetovanju, takoj za birokracijo. Še toliko večji je ta problem na območjih, ki so demografsko ogrožena, saj opuščanje kmetovanja dodatno povzroča praznjenje vasi. Andoljšek je opozoril na težave pri uveljavljanju odškodnin, kot na primer: roki za izplačila niso predpisani, prihaja do težav pri iskanju cenilca, težko je določiti točno mejo med lovnimi in nelovnimi površinami, lastniki se za tožbe pogosto ne odločajo zaradi velikih stroškov in nizkih zneskov izplačil. Razkorak med evidentiranimi in dejanskimi škodami je lahko posledično zelo velik.
Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič je izrazil upanje, da bo posvet prispeval k boljšim odločitvam odgovornih. Populacija divjih živali po njegovem mnenju narašča tudi zaradi vse večjega vpliva naravovarstvenih organizacij, opuščanje kmetovanja pa ima velik vpliv na prehransko samooskrbo in s tem varnost države. Na posvetu so s predstavitvijo stališč sodelovali še Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije, Marjan Hren iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Aleksander Reberšek iz Lovske zveze Slovenije.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nato pa še plenum Državnega sveta.
Nekatere lovske družine, predvsem tiste v urbanih okoljih, trupla povožene divjadi z mesta povoza prepeljejo na določeno lokacijo v lovski družini, kjer potem povoženo žival prevzame Veterinarsko higienska služba (VHS) Nacionalnega veterinarskega inštituta.
Foto: Andrej Miklavčič
Taka praksa je dovoljena, če imajo lovske družine, ki opravljajo tako zbiranje povoženih živali, registrirano zbirno mesto pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Povožene divje prašiče VHS služba prevzema na mestu povoza in prevoz na zbirno mesto ni dovoljen!
Vodenje lovskih družin je kompleksna in zahtevna funkcija. Zaradi vedno večjega interesa po usposabljanju starešin lovskih družin se je Komisija za izobraževanje LZS odločila, da po zgledu ZLD Kočevje (ki je takšno usposabljanje izvedla že pred leti) organizira usposabljanje starešin na vseslovenskem nivoju.
Letos sta predvideni dve takšni usposabljanji:
za centralni in južni del Slovenije: v soboto, 18. 5. 2024, v Kmetijski šoli Grm, Sevno 13, Novo mesto, ob 9. uri
za zahodni del Slovenije: v soboto, 1. 6. 2024, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, Šmarje pri Kopru, ob 9. uri.
Urnik bo sledeč.
Nagovor predsednika LZS Alojza Kovšce.
Kot je iz urnika razvidno, bo usposabljanje celodnevno. Stroške usposabljanja, vključno z malico, krije Komisija za izobraževanje LZS.
Trenutno je za prijave v sistemu Lisjak odprto le izobraževanje, ki bo potekalo 18. 5. 2024 v Novem mestu. Rok za prijave je do 16. 5. 2024. Ko bo to izobraževanje zaključeno, bodo odprte prijave za izobraževanje v Šmarjah pri Kopru.
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Lovska zveza Slovenije organizirata posvet »PROBLEMATIKA EVIDENTIRANJA ŠKOD OD DIVJADI – STANJE IN MOŽNOSTI IZBOLJŠAV«, ki bo v ponedeljek, 13. maja 2024, ob 11. uri, v dvorani Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.
Na Lovski zvezi Slovenije so na voljo brezplačni plakati, ki obveščajo, da spomladi srne polegajo mladiče in opozarjajo lastnike psov, da naj imajo pse na povodcih.
Plakate lahko prevzamete na sedežu Lovske zveze Slovenije v času uradnih ur, pošiljamo jih tudi po pošti. Prevzem plakatov lahko organizira tudi območna zveza in jih razdeli med lovske družine.
Srne praviloma polegajo mladiče v maju in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Oglejte si zadnjo, aprilsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled. Na voljo na Youtube strani Lovske zveze Slovenije in na naši spletni strani. Arhiv vseh oddaj je dostopen tudi v zavihku publikacije.
Aprilska
V Gornji Radgoni je v začetku aprila potekal 13. Mednarodni sejem lovstva in ribištva in aktivnosti v naravi. V oddaji si lahko ogledate povzetek pestrega tridnevnega sejemskega dogajanja, ki so ga popestrile številne dodatne aktivnosti!
Komisija za lovskočuvajsko službo bo 10. maja 2024, z začetkom ob 16. uri, na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje izvedla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje.
Foto: Srečko F. Krope
Obnovitveno usposabljanje bo potekalo v obliki tematskih delavnic in študija primerov. Na obnovitvenem usposabljanju bosta sodelovala dr. Srečko F. Krope in lovski inšpektor Sebastijan Soršak.
Tematska delavnica bo potekala na podlagi vaj iz naslednjih primerov: izredni poseg v populacijo divjadi, primer najdbe kamere v lovišču, priprava poročila lovskega čuvaja za mesec dni, najdba kadavra divjadi, za katerega obstaja razlog za sum, da gre za nezakonit lov, ukrepi ob najdbi kadavra divjega prašiča v lovišču …
Prijave potekajo preko informacijskega sistema Lisjak. Plačilo kotizacije v višini 20 € na udeleženca najkasneje do dneva izobraževanja na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja in nalepko.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 3. maja 2024 ne bo poslovala.
Ker so pred nami prazniki, ki so tudi čas različnih del na prostem, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev prostoživečih živalskih vrst. Dela na poljih in travnikih vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste.
Divjadi in pticam prijazni načini košnje od sredine travnika navzven. Avtor: Lovska družina Radenci, 2011.
Slika: smer košnje – način košnje naj bo od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu košnje imajo živali zaradi motečega ropota traktorja in kosilnika možnost zbežati s travnika (legenda: sliki A – košnja odznotraj navzven; sliki B – košnja daljših ali večjih površin; sliki C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje).
Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi. Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden. Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.
Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst. Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:
»(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.
(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.
(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.
(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.
(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.«
Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih. Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika. Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.
Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto. Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.
Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,MKGP
Spoštovani lovski tovariši! Ministrstvo za naravne vire in prostor je dne 16. 4. 2024 izdalo dovoljenje za odstrel 176 medvedov. Dovoljenje velja do konca letošnjega leta. Imamo priložnost pokazati javnosti, predvsem pa samim sebi, da smo vredni naziva slovenski lovec.
Foto: Urša Kmetec
Lovimo medveda v okviru njegove nekdanje lovne dobe, to je med 1. oktobrom in 30. aprilom! Od 1. maja do 31. septembra pa odstreljujmo zgolj konfliktne medvede, ki pomenijo potencialno grožnjo za varnost ljudi ali povzročajo večjo škodo.
Medved je bil v preteklosti spoštovana in čislana lovna vrsta, do katere smo slovenski lovci gojili zelo spoštljiv odnos. Zaradi številnih zapletov okrog izdaj dovoljenja za odstrel medvedov v zadnjih letih, je bilo nekaj dovoljenj za odstrel izdanih v za to najmanj primernem času – poleti, ko je kožuh neprimeren za prepariranje in meso zaradi toplote najbolj podvrženo pokvarljivosti. Nasprotniki lova na medveda so tako dosegli velik cilj – razvrednotenje medveda kot lovne vrste in trofeje.
Letošnje dovoljenje za lov medveda ima trdnejše pravne temelje in bo zagotovo obveljalo do 31. 12. 2024. Pokažimo javnosti visok nivo lovske etike in z izjemo odstrela konfliktnih medvedov glavnino odstrela izvršimo v obdobjih do konca aprila 2024 in med začetkom oktobra ter koncem decembra 2024!
***************
Lovski čuvaj LD Izola je dne 15. 4. 2024 na nelovni površini na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja usmrtil srnjaka, ki je zašel v ograjeni prostor. Dogodek je razburil javnost in povzročil številne špekulacije o povzročitvi splošne nevarnosti z uporabo strelnega orožja v naselju.
Da bi se v prihodnosti izognili nepotrebnemu vznemirjanju javnosti in morebitnim pravnim posledicam, predlagam naslednje: navkljub prejemu odločbe pristojne inšpekcije se vzdržimo uporabe strelnega orožja na nelovnih površinah do prispetja policije na kraj dogajanja!
Prisotnost in strokovno ukrepanje policije je edino zagotovilo, da z uporabo strelnega orožja v naselju ne povzročamo splošne nevarnosti. V primeru neodzivnosti policije obvestimo inšpekcijo in prosimo za njihovo urgenco ter počakajmo. Trpljenje divjadi je sicer žalostna posledica počasnosti intervencijskega postopka, vendar ne odtehta naših ravnanj, ki jih državljani lahko doživljajo kot ogrožanje splošne varnosti.
Učinkovito in trajnostno upravljanje populacij prostoživečih živali zahteva redno spremljanje stanja oziroma monitoring populacij. Pri tem imajo bistveno vlogo lovci, ki s široko paleto strokovnega znanja o živalih ter bogatimi terenskimi izkušnjami zbirajo podatke o divjadi in nekaterih drugih vrstah ter tako bogatijo obstoječe podatkovne zbirke.
Slika 1: Vnosi lovcev v aplikacijo SRNA v obdobju 1. 7. 2022 – 31. 12. 2023.
V Sloveniji so se v preteklosti sistematično zbirali predvsem podatki o odvzetih živalih lovnih vrst ter o živalih nekaterih izbranih zavarovanih vrst, kot so (velike) zveri. Z razvojem aplikacije SRNA in vzporedno promocijo državljanske znanosti (angl. citizen science) v okviru mednarodnega H2020 projekta Step Change pa smo v Sloveniji dobili podatkovno zbirko, ki shranjuje podatke tudi o številnih drugih živalskih vrstah iz skupine (razreda) sesalcev in ptičev, s katerimi se lovci ter ostali uporabniki prostora (lahko) srečajo v naravi. Trenutno aplikacija beleži podatke o 31 izbranih vrstah prostoživečih sesalcev (parkljarji, zveri, glodavci in zajci) ter o osmih vrstah ptičev iz družin koconogih in poljskih kur. Namen aplikacije je enostavnejše, bolj celovito in sistematično zbiranje podatkov, predvsem tistih, ki se ne zbirajo v obstoječih podatkovnih zbirkah, na primer o zdravstvenem in razmnoževalnem stanju poročane živali ter o morebitnih drugih zanimivostih. Z rednim beleženjem tovrstnih podrobnosti v aplikacijo bi na primer lahko pridobili zanimive in dragocene podatke o razširjenosti in pogostosti kožne ali nosne zoljavosti pri srnjadi in jelenjadi oziroma drugih parkljarjih v Sloveniji.
V prvih 18 mesecih delovanja aplikacije, tj. od 1. julija 2022 do 31. decembra 2023, je bilo v aplikacijo SRNA vnesenih 2325 opažanj, pri čemer so več kot polovico opažanj (1319 oziroma 56,7 %) prispevali lovci. Opažanja so poleg neposrednih opažanj živali (bodisi v živo bodisi preko fotopasti) vključevala tudi posredna opažanja, kot so opažanja živalskih sledi in iztrebkov. Lovci so v aplikacijo vnesli tudi podatke o nekaterih odvzetih živalih. Slika 1 prikazuje karto Slovenije, razdeljeno po lovsko upravljavskih območjih (LUO), z dodatno razdelitvijo glede na biogeografske značilnosti. Na karti so označene tudi točne lokacije vseh opažanj in odvzemov, ki so jih lovci vnesli v aplikacijo. Barva kroga označuje, če je šlo za opažanje (zelena) ali odvzem (vijolična), velikost kroga pa ponazarja število opaženih živali na posamezno srečanje (več kot je bilo naenkrat opaženih živali, večji je krog). V proučevanem obdobju so bile živali vnesene v aplikacijo znotraj vsakega LUO in znotraj vsake biogeografske regije. Največ opažanj so lovci zabeležili znotraj Savinjsko-Kozjanskega LUO (489 opažanj oziroma 37,1 % vseh opažanj lovcev), Kamniško-Savinjskega LUO, Primorskega LUO in Gorenjskega LUO. Kar se tiče biogeografskih regij, so lovci večino opažanj (993 oziroma 75,3 % vseh opažanj lovcev) zabeležili znotraj alpske in predalpske regije; sledile so submediteranska regija (201; 15,2 %), dinarska in preddinarska (80; 6,1 %) ter predpanonska (45; 3,4 %).
Lovci so od 39 živalskih vrst, za katere je mogoč vnos v aplikacijo SRNA, opazili in vnesli 28 vrst, vključno s težje opaznimi vrstami zveri, kot so volk, evrazijski ris, evrazijska vidra, evropski dihur in mala podlasica, ter vrstami kur, kot sta belka in divji petelin. Najbolj pogosta so bila opažanja divjadi, in sicer evropske srne (567 opažanj; 43% vseh opažanj), divjega prašiča (152 opažanj) in navadnega jelena (117). Sledila so opažanja severnega (alpskega) gamsa (91), poljskega zajca (67), navadne lisice (63) in evrazijskega šakala (54), pri čemer je bil severni (alpski) gams opažen in vnesen samo v alpski in predalpski regiji, največkrat v Triglavskem ter Kamniško-Savinjskem LUO, evrazijski šakal pa pretežno v submediteranski regiji, in sicer v Primorskem LUO. Živalske vrste, ki jih lovci v proučevanem obdobju niso zabeležili v aplikacijo SRNA, so bile alpski kozorog (ki je bil sicer vnesen s strani drugih vnašalcev podatkov), rakunasti pes, severnoameriški rakun, alpski svizec, evrazijski bober, pižmovka, ruševec, gozdni jereb, jerebica, prepelica in kotorna. Med 21 odvzetimi živalmi, katerih podatki so bili vneseni v aplikacijo, so bili divji prašiči, evrazijska šakala, evropske srne, navadne lisice ter navadni jelen.
S pomočjo lovcev in drugih obiskovalcev narave smo pridobili dragocene podatke o nekaterih prostoživečih vrstah sesalcev in koconogih ter poljskih kur. Ti podatki lahko v prihodnosti služijo kot dopolnilo obstoječim zbirkam podatkov in pripomorejo k učinkovitejšemu monitoringu populacij prostoživečih živali. Raven uporabe aplikacije SRNA je spodbudna, vseeno pa bi si želeli, da bi se v prihodnosti še več lovcev vključilo v beleženje svojih opažanj, saj je bilo doslej za večino zabeleženih opažanj zaslužno manjše število lovcev. V prihodnje nameravamo najbolj aktivne lovce oziroma upravljavce lovišč (lovske družine) tudi nagraditi, in sicer opremiti s fotopastmi, kar bo omogočilo dodaten vpogled v skriti svet narave.
Žiga Velkavrh in Luka Duniš
Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Na delovnem srečanju članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki so ga imeli v okviru letnega pristrela pušk risanic, so dokončno sprejeli programsko platformo praznovanja 70-letnice ustanovitve tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine.
Matija Hozjan (levo) s priznanjem LZS in starešina LD Dobrava Franc Slekovec. Foto: Jure Toš
Poleg slavnostnega zborovanja s kulturnim programom 15. junija bodo v počastitev okroglega jubileja in dneva državnosti 22. in 23. junija izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za tradicionalni pokal dneva državnosti. Govorili so tudi o skorajšnjem začetku lova na srnjake in o letošnjem načrtu lovnega turizma.
Na srečanju je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske zveze Slovenije (LZS) za 40-letno delovanje v lovski organizaciji Matiji Hozjanu. Matija, ki med lovci sliši na ime Matko, je bil v štirih desetletjih predanega delovanja v zeleni bratovščini vedno skrbni varuh narave in se je odgovorno zavzemal za ohranitev naravnega okolja za divjad in ostale prostoživeče vrste. Kot predsednik Nadzornega odbora LD Dobrava je sodeloval v organih upravljana in bil tudi vodja revirja v Stanetincih. V revirju se še danes najlepše počuti in vselej najde prijazno besedo za domačine, s katerimi se pogosto srečuje.
Na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor je 17. aprila potekalo državno lovsko tekmovanje za srednješolce v znanju iz naravovarstva in lovstva – Male zelene celice.
Foto: arhiv Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor
Tekmovanja so se udeležile tri ekipe: ekipa Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, pod mentorstvom Renata Vovka in Mateje Kišek Vovk, ekipa Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, pod mentorstvom Gregorja Češarka ter ekipa Biotehniške šole Maribor, pod mentorstvom Kristine Dolinar Paulič.
V vsaki ekipi je bilo pet dijakov, pokazali pa so zelo visok nivo znanja. Tekmovali so v petih različnih nalogah. Pri prvi nalogi so na vprašanja odgovarjali le z DA ali NE, pri drugi nalogi so morali čim bolj celostno predstaviti izbrano temo, pri tretji so se malce pozabavali z lovskim activitiyem, hitre prste so preizkusili pri preverjanju znanja Kahoot!, koliko imajo lovske sreče pa so preizkusili na zadnji disciplini – lovskem biljardu. Tekmovanje je skrbno spremljala ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Ivan Žižek, Božidar Kunej in Gregor Češarek.
Ker je srečanje srednješolcev vedno namenjeno tudi pridobivanju novega znanja, smo na šolo povabili lovca in gozdarja Miha Predaliča iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v svojem zanimivem predavanju predstavil pomen velikih zveri in vlogo lovcev pri njihovem ohranjanju.
Tekmovanje je bilo ves čas zelo napeto in zanimivo, na koncu pa je zmagala ekipa BTŠ Maribor, ki se je držala načela prišel, videl zmagal. Letos so namreč na tem tekmovanju sodelovali prvič. Za zasluženo zmago jim iskreno čestitamo!
Za nagrade tekmovalcev je poskrbela Lovska zveza Slovenije s svojim bogatim knjižnim gradivom, darilne vrečke pa sta napolnila še sponzorja tekmovanja puškarstvo Vute in trgovina Opticstrade. Za podporo pri izvedbi tekmovanja se zahvaljujemo Lovski zvezi Slovenije, Lovski zvezi Maribor, puškarstvu Vute in trgovini Opticstrade.
Organizatorja tekmovanja Renato Vovk in dr. Mateja Kišek Vovk
Male zelene celice 2024. Foto: arhiv Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor
Lovski čuvaj Lovske družine Izola je v dogodku v izolski ladjedelnici, ko je odstrelil tavajočo srno, ravnal v skladu z zakonom in v skladu s svojimi pristojnostmi.
Foto: Urša Kmetec
Poklical je lovsko inšpekcijo, opisal situacijo in prosil za navodila. V bližini ni bilo na razpolago narkotika in puške za omamljanje, zato je inšpektor z ustno odločbo odredil usmrtitev in odstranitev živali, ki se je v paničnem begu zaletavala v mrežo, pri čemer je utrpela poškodbe.
Obvestil je tudi policijo in prosil za zavarovanje kraja dogodka zaradi uporabe strelnega orožja. Policija se ni mogla odzvati v realnem času zaradi zadržanosti razpoložljivih patrulj na obravnavi prometne nesreče. Upošteval je vse varnostne ukrepe v zvezi z uporabo orožja v urbanem okolju in žival skladno z odločbo pristojne inšpekcije usmrtil.
Glede na dejstvo, da policija ni uvedla preiskave dogodka, lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da lovec ni povzročil splošne nevarnosti. Vsaka uporaba strelnega orožja v urbanem okolju predstavlja določeno tveganje, nikakor pa ne pomeni avtomatičnega povzročanja splošne nevarnosti. Lovci so edini, ki imajo pooblastilo in obvezo usmrtiti divjad v urbanem okolju na podlagi odločbe pristojnega organa. Policisti to lahko storijo izjemoma, v primerih ogroženosti življenj.
Za razumevanje izpostavljenega dogodka v širšem kontekstu posredujemo nekaj statističnih podatkov v zvezi z lovom in izgubami srnjadi na letni ravni v loviščih lovskih družin (brez lovišč s posebnim namenom) – podatki so za leto 2023:
28.073 osebkov srnjadi smo odstrelili lovci,
4.208 osebkov srnjadi je bilo povoženih v avtomobilskih prometnih nesrečah,
66 osebkov srnjadi je usmrtil vlak,
241 osebkov srnjadi so do smrti raztrgali domači psi,
544 osebkov srnjadi (večinoma mladičev) so pokosili s kosilnicami,
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje obvešča, da bo trening za veterane in superveterane za prvo tekmo odprtega prvenstva LZS za veterane in superveterane v LD Markovci dan pred tekmo, torej v petek, 19. aprila 2024, od 16. ure dalje.
Naravovarstveniki in lovci smo tudi to pomlad zaskrbljeni zaradi uničevanja živih mej, mejic in redkih naravnih remiz. Lovska inšpekcija je v sporočilu za javnost poudarila, da so ugotovili veliko primerov sekanja zaradi mejic in zarasti ob vodnih kanalih.
Del puste Pesniške doline. Kam naj se zateče divjad? Foto: Marjan Toš
Več je tudi primerov kurjenj starega travinja zaradi čiščenja površin. Inšpektorji opozarjajo, da gre za kršitev določil zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda. Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom. Prav tako je prepovedano sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenje vodnih zajetih med omenjenim obdobjem.
Naravni pogoji mali divjadi v Pesniški dolini počasi res ne bodo več omogočali preživetja
Še pred dvema letoma je bila mejica, danes je goli jarek. Foto: Marjan Toš
Posebno poglavje je tudi letos požiganje suhih travišč z grmovjem vred, zaradi česar izginjajo pomembne oaze za preživetje mnogih ptic, ježev, podlasic in mikroorganizmov v zemlji. Lovci nismo nikoli zanikali, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri ohranjanju habitatov, biotske in krajinske raznolikosti. Območja, kot so trajno travinje, območja z nizko intenzivnostjo pridelave in mozaično strukturo ter območja z ogroženimi vrstami in visoko biotsko pestrostjo, ki predstavljajo kmetijska območja visoke naravne vrednosti obsegajo v Sloveniji 300.000 hektarov. To je dobra polovica vseh kmetijskih zemljišč, ki se večinoma nahajajo v marginalnih območjih in območjih omejenih za kmetijsko dejavnost.
Opuščanje kmetovanja na teh območjih in zmanjševanje odprtega prostora bi predstavljalo okoljsko tveganje in potencialno izgubo kulturnih krajin. Zaradi tega je treba ohranjati kmetijsko dejavnost na teh območjih. Vse v redu in prav, a žal je vse to bolj črka na papirju, kot pa realno stanje v prostoru. Vsaj v Slovenskih goricah imamo za to trditev dovolj dokazov.
Lovska zveza Slovenije bo tudi letos pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali (divjad in zavarovane vrste) za leto 2025. Fotografije sprejemamo na e-naslovu lovec@lovska-zveza.si prek WeTransfer do vključno ponedeljka, 3. junija 2024.
Kako poslati fotografije
K sodelovanju vabimo vse, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo in imate odlične fotografije prostoživečih živali v naravnem okolju na območju Slovenije. Kandidati pošljejo svoje najboljše fotografije preko povezave WeTransfer, vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Primer poimenovanja fotografije: Janez Jager, Canis lupus III. Fotografije, poslane na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčijo, da so poslane fotografije njihova lastna in izvirna avtorska dela.
Priložite tudi dopis s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.
Izbor najboljših fotografij
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala trinajst najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.
Preostale neizbrane kakovostne fotografije, ki jih boste poslali za koledar, bomo shranili v našem arhivu in jih ob objavah v Lovcu ali knjiga LZS honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Državna vzrejna komisija Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.
Foto: arhiv Državne vzrejne komisije
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Oseba za podajanje informacij v imenu VK: Slavko ŽLEBNIK, tel.: 031 889 383, e-mail: szlebnik5@gmail.com
V Gornji Radgoni je med 5. in 7. aprilom potekal 13. Mednarodni sejem lovstva in ribištva ter aktivnosti v naravi, na katerem se je predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. V treh dneh ga je obiskalo več kot 12.000 obiskovalcev.
Sejem so obiskali tudi najmlajši in si ogledali razstavni prostor Lovske zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič
Prisotne visoke goste je na odprtju sejma uvodoma nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. S strani lokalnega okolja jih je pozdravil Vladimir Mauko, direktor občinske uprave občine Gornja Radgona. Slovenske ribiče je zastopal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije in Turistično zvezo Slovenije Marija Imperl, članica Upravnega odbora. Sejem je slavnostno otvoril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Z glasbo so slovesnost pospremili Prekmurski rogisti.
V imenu lovcev je spregovoril Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.
Nagovor ob odprtju sejma je imel tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Foto: Jure Zauneker
Okrogla miza “Škode od divjadi” in seznanitev državnih svetnikov s problematiko razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin
Pestro tridnevno sejemsko dogajanje so obogatile dodatne aktivnosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Sektor za gozdarstvo in lovstvo je v petek, 5. aprila organiziralo okroglo mizo z naslovom Škode od divjadi.
Foto: Urša KmetecFoto: Eva Obreza / DS
V okviru sejma je v petek, 5. aprila potekala tudi 18. seja Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta. Državni svetniki so se seznanili s problematiko razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin. Predstavniki Lovske zveze Slovenije so izpostavili problematiko razlaščanja oziroma »nacionalizacije« premoženja lovskih družin, tudi premoženja, ki je bilo pridobljeno z nakupom, na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Do sedaj je bilo izvedenih 13 primerov razlastitve in odvzetih 100 ha zemljišč, 160 primerov pa je na sodišču. Postopki se nanašajo na cca. 195 ha zemljišč. Ob tem lovci izpostavljajo, da se na teh zemljišč opravlja kompatibilna dejavnost in poudarjajo, da je uveljavljena rešitev sporna in da je nujno, da se zakon spremeni. Komisija je predlagala, da se organizira srečanje predstavnikov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Državnega sveta in se skuša poiskati ustrezne rešitve za obravnavano problematiko ter pripravi in vloži predlog spremembe zakona.
Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja
Lovska družina Gornja Radgona je v soboto, 6. aprila na strelišču Hercegovščak organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal sejma LOV. Milan Kolarič, starešina Lovske družine Gornja Radgona je razglasil najboljših deset moških tekmovalcev. Od 10. mesta navzgor so se uvrstili: 10. Blaž Nuhanovič, 9. Simon Kočar, 8. Albin Bratuša, 7. Bojan Lešnik, 6. Alojz Martinčič, 5. Stanko Rojko, 4. Marjan Kovač. Pokal in nagrado za 3. mesto si je pristreljal Alen Mihelič, za 2. mesto Andrej Rupreht in za 1. mesto Franc Horvat. Simon Skobir, Puškarstvo Skobir pa je podelil nagrade najboljšim tekmovalkam. Na 4.mesto se je uvrstila Jana Kosmač, na 3. mesto Nevenka Krajnc, na 2. mesto Kaja Šoštarič in na 1 .mesto Alojzija Hrastovec.
Foto: Andrej Miklavčič
V organizaciji Komisije za lovsko kulturo LZS je v soboto, 6. aprila potekalo tudi 17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je postal novinec Nejc Kos (LD Borovnica), ki je v seštevku točk vseh disciplin prejel 113 točk. Drugo mesto je dosegel Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) s 109 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Marku Mavriju (LD Podbrdo), ki so mu sodniki prisodili 85 točk. Tadej Klemenšek (LD Solčava) se je s 58 točkami uvrstil na četrto mesto, Simon Ferlinc (LD Puščava) na peto mesto s 57 točkami, na šestem mestu je končal Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) s 57 točkami.
Foto: Jure ZaunekerFoto: Andrej Miklavčič
Tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža in podelitev priznanj za najboljše divjačinske salame
V nedeljo, 7. aprila je potekalo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža, na katerem je sodelovalo 16 ekip. Strokovna ocenjevalna komisija je podelila nagrade najboljšim trem. Prvo mesto je osvojila ekipa LD Kras Dutovlje 1, drugo mesto LD Šentjur in tretje mesto Društvo slovenskih lovk.
Na ocenjevanju divjačinskih salam, ki je potekalo 11. marca, je sodelovalo 35 prijaviteljev, komisija pa je ocenila 62 prijavljenih izdelkov. Strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali predsednik Zdenko Čuš, Lovska družina Pobrežje-Miklavž ter člani Irena Kos, Kmetijsko-gozdarska zbornica, zavod Celje, Jasmina Himelrajh Kraner, Panvita MIR d.d. in Zdenka Tompa, gastronom, kulinarik. Od 62 vzorcev je bilo nagrajenih 50 vzorcev, in sicer s 23 zlatimi medaljami, 15 srebrnimi medaljami in 12 bronastimi medaljami. Le 12 vzorcev ni bilo nagrajenih, od tega so bile zaradi neprimernosti izločene 3 salame. Najboljša salama, ki je bila ocenjena s 56,90 točkami od 60 možnih, je bila razglašena za Prvaka sejma LOV – priznanje je prejel Blaž Dular za izdelek “Špehovka – jelen”.
Lovska inšpekcija Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v pomladanskem obdobju beleži močno povečan pojav sekanja zarasti mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Poveča se tudi število kurjenj starega travinja zaradi “čiščenja“ površin. Gre za kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda.
Foto: Jure Toš
Zato lovska inšpekcija širšo javnost opozarja, da Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrstprepoveduje:
sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom ter
sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenje vodnih zajetij med 1. marcem in 1. avgustom.
Vzdrževanje površin s košnjo, tudi ob vodnih kanalih, je dovoljeno, če se izvaja vsako leto in je to del dobre kmetijske prakse. Večletne zarasti v navedenem obdobju ni dovoljeno odstranjevati.
Zakon o divjadi in lovstvu določa, da bi si morali lastniki in izvajalci del prizadevati za ohranjanje površin, ki nudijo ustrezno bivalno okolje prostoživečim živalskim vrstam. Določa namreč:
da si mora v kmetijski krajini lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti, ter
da mora izvajalec del pri urejanju vodotokov ohranjati posamezne odseke stare struge ter rastoče drevje in grmovje na njihovih bregovih oziroma s saditvijo drevesnih in grmovnih vrst zagotoviti nepretrgano zarast vsaj enega od obeh bregov struge.
Lovska inšpekcija nadzor nad tovrstnimi kršitvami izvaja čez celo leto in pri tem sodeluje z lovskočuvajsko službo pri upravljavkah lovišč in z naravovarstvenimi nadzorniki, zato javnost v izogib kršitvam poziva k upoštevanju zakonskih določil.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja je potekalo 6. aprila v okviru pestrega dogajanja na mednarodnem sejmu lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi v Gornji Radgoni.
Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je Nejc Kos (drugi z leve). Foto: Urša Kmetec
Rukači so se pomerili v treh disciplinah: oglašanje mladega jelena, ki išče košute; oglašanje starega jelena, ki išče košute ter oglašanje dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku rukanja. Po nastopu vseh tekmovalcev v prvih treh disciplinah, so trije tekmovalci dosegli 65 točk, zato je vodstvo tekmovanja določilo, da se izvede dodatna disciplina, in sicer oglašanje zmagovalnega jelena po boju. Dodatno disciplino so izvajali: Marko Mavri, Tomaž Miklič in Nejc Kos. Po izvedeni dodatni disciplini, sta enako število točk (24) dosegla Nejc Kos in Tomaž Miklič. Vodstvo tekmovanja se je odločilo, da se izvede še ena dodatna disciplina, in sicer glavni jelen s tropom košut. Nejc Kos je dosegel 24 točk, Tomaž Miklič je dosegel 20 točk.
Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je tako postal novinec Nejc Kos (LD Borovnica), ki je v seštevku točk vseh disciplin prejel 113 točk. Drugo mesto je dosegel Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) s 109 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Marku Mavriju (LD Podbrdo), ki so mu sodniki prisodili 85 točk.
Tadej Klemenšek (LD Solčava) se je s 58 točkami uvrstil na četrto mesto, Simon Ferlinc (LD Puščava) na peto mesto s 57 točkami, na šestem mestu je končal Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) s 57 točkami.
Nadzornik tekmovanja je bil Gabriel Košir, glavni sodnik Ernest Kerčmar in vodja tekmovanja predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon. Dogodek, ki je pritegnil kar nekaj obiskovalcev, so z glasbo obogatili člani Lovskega pevskega zbora Globoko in Savinjski rogisti.
Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko ogledate novo, marčevsko oddajo Dober pogled.
Po dveh mesecih premora se ekipa oddaje Dober pogled javlja z Notranjske, z obiska pri Lovski družini Kozlek, katere član in starešina je tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. V oddaji si lahko ogledate reportažo s sejma 2. Dnevi lovstva v Celju, na katerem je sodelovala Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS. V Sežani pa so obiskali botanični vrt ob vili Mirasasso.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da v petek, 5. aprila 2024 zaradi udeležbe na 13. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni ne bo poslovala.Vabljeni, da se nam pridružite in z nami poklepetate na sejmu!
Lovska zveza Slovenije se bo na 13. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva, ki bo potekal od petka, 5. do nedelje, 7. aprila 2024 v Gornji Radgoni predstavljala na lastnem razstavnem prostoru s pestrim naborom dejavnosti.
Foto: arhiv LZS
Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pohvalili se bomo z odličnimi rezultati naših strelcev na mednarodnih tekmovanjih. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja.
Obiskovalci sejma bodo lahko na našem razstavnem prostoru kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in druge artikle iz programa LZS. Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bo tudi tokrat predstavljalo Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki za obiskovalce pripravlja bogat srečelov.
Mladi so prihodnost naše družbe, zato lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu bodo na voljo publikacije, namenjene mladim. Preizkusili se bodo lahko tudi v nagradni igri, v kateri bodo ugotavljali, kako dobro poznajo naše prostoživeče živali.
17. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju bo potekalo v soboto, 6. aprila, v Dvorani 1, začetkom ob 13. uri. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Vse tri dni sejma bodo obiskovalci lahko prisluhnili slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov. V okviru sejma pa bo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke – v nedeljo, 7. aprila bo potekalo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.
Podrobnejše informacije in program dogajanja na sejmu v Gornji Radgoni je na voljo TUKAJ.
Tudi člani Lovske družine (LD) Šentjur pri Celju smo se odzvali na 5. lovsko krvodajalsko akcijo, ki jo je organizirala Lovska zveza Slovenijev sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Lovskim dobrodelnim združenjem Diana.
Foto: arhiv LD Šentjur pri Celju
Na akciji so sodelovali lovci Bojan Zupanc, Srečko Kranjc in Peter Križnik, ki so kri darovali 27. marca na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje. V zahvalo jim je Lovska zveza Slovenije poslala simbolično darilo – dvostranski ovratnik (“buff”).
Čeprav letošnja lovska krvodajalska akcija poteka v marcu, nam lahko pošljete tudi dokazila o udeležbi na krvodajalski akciji, ki se je boste udeležili v aprilu, maju, juniju … Vsi, ki nas boste obvestili o vaši udeležbi, boste prejeli darilo LZS.
Foto: arhiv LD Šentjur pri CeljuFoto: arhiv LD Šentjur pri Celju
Krpanov dom v Pivki se je 23. marca obarval v zeleno. Študijski krožek “MI in ZVERI”, ki je deloval v zadnjem letu v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka in ostalimi prostovoljci, si je za glavni cilj postavil ustvarjanje in organizacijo tradicionalnega lovskega dogodka. Glavni namen dogodka je bila predstavitev lokalne Lovske družine (LD) Pivka, javnosti premalo vidni pozitiven pomen lovske organiziranosti, opozoriti na uspešnost sobivanja z velikimi zvermi in seznaniti javnost z izobraževalnimi vsebinami ter kulturno dediščino lovstva na Pivškem.
Doživite Pivko z lovci. Foto: Valter Leban
O pomembnostih ohranjanja kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom je spregovorila dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije, ki v centru vodi področje za razvoj možnosti za neformalnega izobraževanja, bolj znanega pod imenom Študijski krožki. Predsednik LD Pivka Sandi Šenkinc je na osrednji prireditvi predstavil zgodovino lovske družine, delovanje in povezovanje z lokalno ter širšo javnostjo na domačem terenu.
V središču dogajanja so bili lovci LD Pivka, ki so ob tej priložnosti izdelali tudi novo stojnico – krmišče, ki je predstavljala osrednjo točko prizorišča. Krmišče je na ogled postavljeno v avli Krpanovega doma, kjer bo predvidoma v prihodnje postavljena tudi nova točka, namenjena predstaviti lovskih organizacij na Pivškem.
V popoldanskem času smo s spoznavanjem lovske tematike in druženjem nadaljevali na ploščadi pred Krpanovim domom, kjer so podporo lokalnim lovcem izkazale številne organizacije z Lovsko zvezo Slovenije (LZS) na čelu. Izkazana podpora krovne organizacije lovstva se je zrcalila tudi v obisku predsednika LZS Alojza Kovšco, ki je zbrane tovarišice in tovariše ter ostale obiskovalce nagovoril v duhu ohranjanja tradicionalnih vrednot in slovenske kulturne dediščine. Poudaril je pomen lovca kot posameznika v gozdu ter pomembnost povezovanja lovskih organizacij z lokalno skupnostjo.
V svojem govoru se je ozrl tudi v zgodovino lovstva, več o njej pa nam je povedal sodelavec strokovne službe LZS Gregor Bolčina, ki je obiskovalce povabil tudi k ogledu razstave “Zgodovina lovstva” postavljene na prizorišču dogajanja. Z razstavo smo želeli obiskovalce opomniti na tradicijo lovstva na Slovenskem in tudi na Pivškem. Svoj pogled na lovstvo je v govoru predstavil tudi župan občine Pivka Robert Smrdelj. Navezal se je na pretekle in prihodnje izzive sobivanja z velikim zvermi v njegovem lokalnem okolju.
Med vsemi govorci je bilo razbrati veliko spoštovanje do prostovoljnega dela vseh slovenskih lovcev, ki svoj prispevek k ohranjanju narave doživljajo kot način življenja. Jasno je bilo tudi, da so lovci zelo pogosto deležni negativnega odziva javnosti, predvsem zaradi nepoznavanja in nezanimanja splošne javnosti o delovanju lovskih organizacij.
Pod vodstvom mentorice Marjete Marinčič smo vsi člani krožka iz različnih organizacij prostovoljno delovali za doseganje skupnih zastavljenih ciljev. Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina deluje enajsto leto na Zgornji Pivki, pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in je neformalna in prostovoljna oblika izobraževanja, ki sloni na povezovanju vsebin in ljudi, kjer prostovoljno delimo svoje znanje ter javno predstavimo trajni rezultat dela.
V prihodnost je potrebno zakorakati z jasnimi cilji, ki bodo osvetlili pomen lovcev, tako posameznika kot organizacijo, in na tak način širši javnosti predstaviti realno sliko Lovske zveze Slovenije – kot največje naravovarstvene organizacije v Sloveniji. Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin je na svoji stojnici udeležence informirala o vključevanju mladih v lovstvo skozi mladinske tabore in delavnice, ki so jih organizirali za naše najmlajše.
Predstavilo se je tudi Lovsko kinološko društvo Postojna (LKD Postojna) in poudarilo pomen lovske kinologije na našem prostoru. V zaključnem delu prireditve pa smo namenili posebno priložnost za predstavitev tudi štirinožnim lovskim prijateljem in njihovim lastnikom.
Lovstvo se pri svojem delovanju opira predvsem na preverljiva znanstvena spoznanja, ki nastajajo skozi razvoj in raziskave s pomočjo sodelavcev iz Biotehniške fakultete UL in drugih strokovnih partnerjev. Svoje delovanje in povezanost z lovci sta na stojnici Lovstvo in znanost predstavljala Biotehniška fakulteta UL in DivjaLabsd.o.o.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poleg ostalih glavnih dejavnosti izvaja tudi nadzor nad prostoživečimi živalmi in lovstvom. Na stojnici ZGS in ZGS, območna enota Postojna so predstavili glavne dejavnosti zavoda s poudarkom na nujnemu in ključnemu povezovanju z lovskimi organizacijami, ki prispeva k uspešnemu gozdnogospodarskemu načrtovanju in varstvu gozdov. Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna (SGLZŠ Postojna) prenaša lovsko znanje in veščine na mlade tudi skozi Lovski krožek. Zavedajo se pomembnosti ohranjanja gozdarske in lesarske tradicije, ki pa je na našem kraškem območju močno prepletena tudi z lovstvom.
Obiskovalci so poleg pestrega dogajanja na stojnicah lahko prisluhnili tudi predavanju ” Medvedke pripeljejo mladiče iz brloga” vodje Lovišča s posebnim namenom Jelen (LPN Jelen) Antona Marinčiča. V svojem govoru je poudaril pomembnost zavedanja, da smo ljudje v naravi samo gostje, in da je za ohranjanje narave ključno spoštovanje do vseh njenih prebivalcev.
Vsi obiskovalci so si lahko ogledali tudi Center o velikih zvereh DINA, ki je odprl svoja vrata v letu 2021 in je plod uspešnega sodelovanja številnih partnerjev, med katerimi so najbolj zaslužni prav lovci. Kako se obnašati v gozdu, kako zaznamo prisotnost živali pa so se na Sprehodu z lovcem naučili vsi pohodniki. Z lovcem po sledi za divjadjo je eden izmed najbolj obiskanih pedagoških programov, ki se poleg ogleda centra izvajajo v centru Dina.
V zadnjem dejanju dogodka smo izžrebali tudi nagrajence lovske križanke, ki jo je sestavil Marijan Sotlar, nagrade pa sta prispevala Zavod za turizem Pivka in LZS. Zaključek ob ognjišču, s pečenjem hrenovk sponzorja skupine Pivka Delamaris, je ob pripovedovanju lovskih zgodb pričaral posebno vzdušje predvsem med najmlajšimi.
V Voličini v Slovenskih goricah je bil že 78. občni zbor tamkajšnje lovske družine, ki jo vodi starešina Franci Ornik. Ta kolektiv zelene bratovščine šteje 59 članov, med njimi tudi dve članici.
Častna člana LD Voličina v družbi starešine Francija Ornika (v sredini). Foto: arhiv LD Voličina
Občnega zbora sta se udeležila predsednik Krajevne skupnosti Voličina Mitja Grajfoner in predstavnik Lovske zveze Maribor Marjan Vernik. Voličinski lovci upravljajo s 3.500 hektarji nižinskega lovišča, ki je podobno kot ostala v Slovenskih goricah v zadnjih desetletjih doživelo velike spremembe v življenjskem okolju divjadi. Poglavitna vrsta divjadi je tudi pri njih srnjad, male poljske divjadi pa imajo le še za vzorec.
Lani je znašal odvzem (odstrel in izgube) srnjadi 120 osebkov. Uplenili so tudi 60 lisic. Skrbno in načrtno skrbijo za ohranjanje naravnega okolja in si prizadevajo izboljšati življenjske pogoje za ohranitev ogrožene male divjadi, predvsem poljskih zajcev in fazanov. Skrbijo za lovski dom in okolico ter za lovske naprave in objekte v lovišču (visoke preže, krmišča, solnice). Del odstrela trofejnih srnjakov vsako leto namenijo za lovni turizem. V okviru razvejane društvene dejavnosti vsako leto priredijo Hubertovo mašo.
Na občnem zboru so podelili jubilejna priznanja Lovske zveze Slovenije za 40-letno in 50-letno članstvo v lovski organizaciji in za častna člana LD Voličina razglasili Fanca Bašla in Antona Čučka.
Konec marca se zaključi mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah.
Izpust risa v Triglavskem narodne parku leta 2021. Foto: Polona Bartol
Za preprečitev izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V sklopu tega mednarodnega projekta so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih lahko potrdijo, da se jih je 14 vključilo v populacijo, to pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja). Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in najprimernejša vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.
Zabeležili so že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2.
Risji mladiči iz slovenskih Alp. Foto: LIFE Lynx
Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je povedal: »Uspeh projekta se lahko meri tudi s tem, koliko risov imamo pri nas. Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili iz roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov.« Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.
Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Univerze Ljubljani pojasnjuje: “že zdaj se vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja.”
Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bomo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov. Če se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.
»S projektom LIFE Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risa v tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je LIFE Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni,” pravi Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije.
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija).
Danes, 20. marca obeležujemo tudi Svetovni dan vračanja divjine (World Rewilding Day), ki letos poteka pod sloganom “Upanje v dejanja” in ozavešča o prednostih ohranjene narave za prostoživeče živali, ljudi in planet. Projekt LIFE Lynx je združil strokovnjake, znanstvenike, naravovarstvenike, lovce in ostale lokalne prebivalce iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Njihova prizadevanja so predstavljena v dokumentarnem filmu Skupaj za rise https://youtu.be/mEtSekXFpAA Skupaj bomo ohranili evrazijskega risa, največjo mačko, ki živi v evropskih gozdovih.
Na sejmu lovstva in ribištva, ki je potekal konec februarja v Salzburgu, so bili opazni trendi naraščanja tako števila obiskovalcev kot števila razstavljavcev.
Največji lovski sejem v alpskem prostoru je pomembna stalnica za vse lovce, ribiče in ljubitelje narave. Na njem je letos na 31.000 kvadratnih metrih razstavnih površin razstavljalo skoraj 500 razstavljavcev iz 36 držav. V štirih aktivno-strokovnih dnevih si je sejem ogledalo 44.455 obiskovalcev, ki so se tudi aktivno vključevali v strokovne tematike s področja lovstva, ribištva, gozda, ribištva in naravovarstva. Skratka, na voljo je bilo skoraj sto programskih tematik na visokih strokovnih nivojih.
Foto: Franc Ekar
Se je pa opazilo, da se je razstavna površina za ribištvo nekoliko zmanjšala. Tudi strelnega orožja se več tako ne popularizira in lovni turizem nima več take živahnosti, kot nekdaj. Izstopajoče pa je bilo, da je ta sejem v alpskem prostoru tudi ogledalo domoljubja in patriotizma.
V tem času potekajo občni zbori po lovskih družinah, na katerih ocenjujejo delo v minulem letu. Tako je bilo tudi v Lovski družini (LD) Šentilj v Slovenskih goricah, kjer z loviščem zgledno upravljajo. Po občnem zboru so po starem običaju izvedli še lovski krst.
Foto: arhiv LD Šentilj
Lovski krst je eden ob lepih lovskih običajev, ki ga negujejo tudi šentiljski lovci. Gre za korenine oz. srednjeveškega viteštva, ko so vitezi kot častni ljudje sprejemali v svoje vrste nove člane, častne tovariše in z njimi skupaj delili dobro in slabo. Lovski krst ni in ne sme postati nobena burka pijane lovske druščine, pač pa lep starodavni obred. Izvedba je odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri lovske družine sledijo izvirnemu izročilu starega običaja,
Kot je povedal starešina LD Šentilj Marjan Vernik, so na zatožno klop v dvorani vinogradniške kmetije Skupek posadili mlado lovko Tadejo Toplak, ki je lani opravila lovski izpit. Vsak lovski novinec in tu in tam tudi kakšna novinka, šaljivo ne pa žaljivo imenovana kot zelenca, doživi “težko preizkušnjo” pred komisijo (ponekod imenovano tudi kot nezmotljivo lovsko razsodišče) predvsem duhovitih članov, saj je večino časa porabljenega za šaljivo izpraševanje, na katerega naj bi novinec kar se da komično tudi odgovarjal.
In tudi med šentiljskimi lovci smeha in dobre volje na račun krščenke in njenega mentorja Marjana Borka ni manjkalo. Kot dokaz za opravljen krst dobi novinec namesto diplome palico s podpisi udeležencev obreda, s katero je poprej dobil “kazenske” udarce po zadnji plati.
Zdaj so ti udarci zgolj simbolični in tudi MarjanGselman je kot predsednik Lovske zveze Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije kot gost občnega zbora to upošteval. Na koncu je mladi lovki še iskreno čestital in ji zaželel prijetno počutje v zeleni bratovščini.
Sedemletni projekt LIFE Lynx se s koncem marca zaključuje. V tem času smo z doselitvami in ponovnimi naselitvami risov iz zdrave populacije v Karpatih uspeli Dinarsko – vzhodnoalpsko populacijo risa rešiti pred izumrtjem ter obrnili trend parjenja v sorodstvu.
LIFE Lynx. Foto: Janez Papež
Projekt se je osredotočil tudi na druge pomembne vidike upravljanja z velikimi zvermi, kot je spremljanje razvoja populacije, vključevanje deležnikov preko različnih dogodkov, prilagoditvami za upravljanje s populacijami parkljarjev …, ki so pomembno vplivali na uspešnost projekta, med drugim zaradi velike podpore in vključenosti lovcev.
Vse projektne dosežke želimo pred zaključkom projekta predstaviti lovcem iz projektnega območja preko predavanj in predvajanj dokumentarnega filma ‘Skupaj za rise’. Predavanja bodo organizirana na regijski ravni, za prve dogodke pa imamo tudi že definiran čas in kraj. Prvi dve predavanji bosta potekali že v tem tednu. in sicer v:
sredo, 13. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v OŠ Dušana Muniha Most na Soči (Most na Soči 18a, 5216 Most na Soči
četrtek, 14. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v prostorih ZLD Idrija (Slovenska cesta 13, 5281 Spodnja Idrija)
Prvi topli sončni žarki ne prinašajo samo pomladi, ampak tudi pestro dogajanje na Celjsko sejmišče! Pri nas se bo zvrstilo namreč kar 5 Marčnih sejmov, ki vključujejo: sejma Dnevi lovstva in Dnevi športnega strelstva, Festival kave Slovenija, Altermed & Flora in ApiSlovenija (16. in 17. 03.). In kaj je najboljše od vsega? Z eno vstopnico boste lahko doživeli vse sejemske zgodbe naenkrat!
Foto: Celjski sejem d.d.
Zaradi uspešno izvedenega lanskega sejma in navdušenega odziva tako obiskovalcev kot razstavljavcev se letos ponovno vrača sejem Dnevi lovstva, ki daje poseben poudarek predvsem lovski kulturi. Gre za predanost ohranjanju naravnega ravnovesja in izboljšanju življenjskega prostora za različne živalske in rastlinske vrste. Delo lovcev je osredotočeno na ohranjanje ekosistema, ki omogoča življenje divjadi in rastlinskih vrst, kar neposredno vpliva tudi na kakovost življenja ljudi. Ne gre torej le za lov, temveč predvsem za skrb za okolje, lovci so namreč strastni zagovorniki sonaravnega sobivanja z naravo.
Strokovni sejem, ki ga organiziramo v sodelovanju s Komisijo za lovsko strelstvo in lovsko orožje Lovske zveze Slovenije, predstavlja vrhunec te predanosti. Razstavni program je zasnovan tako, da zajema vso opremo in pripomočke, ki so potrebni za uspešen in varen lov.
Poleg tega bodo na voljo izobraževalni programi, ki jih bodo vodili strokovnjaki s področij lovstva,kinologije in sokolarstva. Prisotna bo tudi Kinološka zveza Slovenije, ki bo predstavljala različne lovske pasme psov.
Foto: Celjski sejem d.d.
Vsi obiskovalci bodo imeli priložnost prisluhniti nastopom lovskih pevskih zborov ali rogistov, se udeležiti zanimivih predavanj in seveda, okusiti odličendivjačinski golaž. Skupaj z nami doživite strast do narave, tradicije in spoštovanja okolja. To je priložnost, da se popolnoma poglobite v svet lova in narave ter doživite edinstveno izkušnjo, ki jo ponujajo Dnevi lovstva!
Dnevi lovstva so več kot le sejem – so priložnost za povezovanje, učenje in praznovanje ljubezni do narave, zato nas obiščite od 15. do 17. 3. na Celjskem sejmu!
Vstopnice so na voljo tudi v predprodaji, zato kliknite TUKAJ in si zagotovite svojo ŽE DANES!
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi objavlja Javni poziv Lovska kultura 2024 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture. Javni poziv je odprt od 8. marca do 23. aprila 2024.
Foto: arhiv LZS
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Komisija za lovsko kulturo razpisuje 17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 6. aprila 2024, ob 13. uri, na sejmu Lov v Gornji Radgoni.Na ta dan razpisuje tudi usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo ob 10. uri.
Foto: arhiv LZS
Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Komisija za lovsko kulturo razpisuje usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja s podeljevanjem licenc, ki bo v soboto, 6. aprila 2024, ob 10. uri, na sejmu Lov v Gornji Radgoni, v dvorani 1. Kandidati se morajo predhodno seznaniti in se naučiti prepoznave disciplin s posnetkov z opisnimi ocenami. Po koncu usposabljanja kandidati opravijo pred komisijo teoretični del izpita s testom in praktični del izpita.
Kandidati za nastop in tekmovanje ter kandidati za sodnike se lahko prijavijo do torka, 2. aprila 2024, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.
Lovska družina Gornja Radgona vabi na tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (10 golobov) – lovski stav za Pokal sejma LOV, ki bo potekalo v soboto, 6. aprila 2024 na strelišču v Hercegovščaku.
Foto: arhiv LZS
Sodelujejo lahko lovci, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje, to je, da tekmujejo s tehnično brezhibnim orožjem, ki je vpisano v ustrezno orožno listino, da spoštujejo red na strelišču in vse predpisane varnostne ukrepe in uporabljajo predpisana zaščitna sredstva. Udeleženci tekmovanja si sami zagotovijo puško in strelivo. Kotizacija za sodelovanje znaša 10 €, v ta znesek je zajeta tudi malica in glinasti golobi.
Urnik tekmovanja:
tekmovanje v streljanju: od 8.00 do.14.00 ure – strelišče Hercegovščak
finale: ob 14.00 uri – strelišče Hercegovščak
podelitev pokalov in priznanj: ob 16.00 uri – na prireditvenem odru na sejmu LOV v Gornji Radgoni
Za več informacij o tekmovanju lahko pokličete Milana Kolariča (041 618 395).
Tekmovanje v streljanju bo potekalo v okviru sejma LOV, ki bo od 5. do 7. aprila v Gornji Radgoni. Tako lahko vaš tekmovalni duh združite z ugodnimi nakupi in srečanjem s stanovskimi kolegi na sejmu LOV.
Vabimo vas, da se udeležite 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo v soboto, 8. junija 2024, v športni dvorani v Brežicah.Organizator jubilejnega srečanja je Lovski pevski zbor Globoko. Prijave sprejemajo do 23. marca.
Foto: Majda Klobasa
Glede na to, da se bomo tokrat že petdesetič zbrali vsi, ki nam je ljuba lovska zborovska pesem in melodija lovskih rogov, verjamemo, da bo udeležba še posebej številčna. Organizatorji se bomo potrudili, da bomo vsem, ki prihajate od drugod, omogočili kar največ lepih trenutkov ob skupnem prepevanju in igranju.
Da pa bi bil Praznik lovske kulture ob jubileju še bolj svečan, bomo na predvečer srečanja, v petek, 7. junija, odprli razstavo fotografij lovcev – fotografov, ki bo na ogled vsem, ki se boste udeležili sobotnega skupnega koncerta. Razstava bo postavljena v zgornji avli športne dvorane, v kateri bo sobotni skupni nastop, tako da bo ogled omogočen vsem, ki boste prišli v Brežice na jubilejno srečanje, pa tudi vsem drugim obiskovalcem prireditve. Še več, razstavo si bo v času obratovanja Športne dvorane Brežice možno ogledati še cel teden po otvoritvi.
V priponkah so vabilo, prijavnica, program skupnega srečanja ter urnik aktivnosti. Prosimo vas, da izpolnjeno prijavnico najpozneje do 23. marca vrnete po e-poštikene@siol.net.
Lovci Lovske zveze Maribor so v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Starše 8. februarja 2024 organizirali praznični lov na lisice in šakale. Udeležilo se ga je 140 lovk in lovcev in 16 psov iz vseh koncev Slovenije.
Foto: Marjan Gselman
To je bil drugi lov te vrste, zanimanje in število udeležencev kaže, da postaja tradicionalen. V lov so nas z ubranimi glasovi trobil popeljali rogisti Lovske zveze Maribor z okrepitvijo rogista iz sosednje Avstrije in kolega iz Prekmurskih rogistov. Prisotne so pozdravili starešina LD Starše Janko Sitar, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Nagovoril jih je tudi gospodar LD Starše Uroš Lepej, ki je na ta dan prevzel organizacijo in odgovornost vodje lova.
Uspešnost dela lovcev v pogonu in psov, je bila videna ob pozdravu lovini. Pred zborom sta bila položena dva šakala, lisjak in zajec, ki ni uspel uteči nemški žimavki ter siva vrana. Vsi uplenitelji so prejeli čestitke za lovski blagor. Sledilo je druženje ob pogostitvi, ki so jo pripravili zavzeti člani LD Starše.
Še enkrat hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi lova in na snidenje 2025 v LD Kungota!
Tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze je odpovedano.
Foto: Franc Rotar
Lovski veleslalom bi moral potekati 9. marca 2024 na smučišču Črna, a so ga zaradi pomanjkanja snega žal morali odpovedati, so sporočili organizatorji – Lovskogojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza.
Lovska zveza Slovenije je z znakom za lovske zasluge odlikovala pogumne in požrtvovalne lovce Lovske družine (LD) Rižana, ki so v začetku februarja iz strme brežine rešili ponesrečeno voznico. LD Rižana pa je prejela listino Lovske zveze Slovenije.
Lovca Mladena Miklavčiča, Bojana Švaba ter lovskega pripravnika Borisa Cunjo iz LD Rižana je danes sprejel predsednik Lovske zveze Alojz Kovšca in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost in nesebično pomoč človeku v stiski. Ob tej priložnosti jim je podelil znak za lovske zasluge. Predsednik LD Rižana Fabio Steffe pa je v imenu lovske družine prevzel listino Lovske zveze Slovenije.
Podelitev priznanj lovcem in LD Rižana za nesebično pomoč. Foto: Urša Kmetec
Osrednja slovesnost ob jubileju Lovske družine (LD) Dobrava bo 15. junija, ko bo pri lovskem domu veliko zborovanje lovcev osrednjih Slovenskih goric.
Lovski dom Dobrava v zimski preobleki. Foto: Marjan Toš
Na prvem letošnjem delovnem posvetu so člani LD Dobrava v Slovenskih goricah namenili največ pozornosti pripravi letnega načrta upravljanja z loviščem in praznovanju 70-letnice ustanovitve tega, danes 36 članskega kolektiva zelene bratovščine. Sklenili so, da bodo imeli svečani občni zbor 2. marca in osrednje praznovanje z zborovanjem lovcev iz osrednjih Slovenskih goric 15. junija pri lovskem domu v Dobravi. Imenovali so organizacijski odbor za pripravo praznovanja, ki ga bo vodil starešina Franc Slekovec, njegovi člani pa so še Vlado Steinfelser, Peter Rajniš, Danilo Muršec in dr. Marjan Toš.
Lovska družina se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Upravlja z okoli 3.500 hektari nižinskega lovišča, ki se zaradi nagle urbanizacije in ograjevanja zelo krči, tako da je lovnih površin že manj kot 3.000 hektarov. Pobrateni so z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Dobravški lovci so zaskrbljeni zaradi nenehnih sprememb in slabšanja naravnega okolja za divjad. Ti procesi so se začeli že po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja in se stopnjevali. Že sredi 80-tih let je naravno okolje postalo močno osiromašeno za malo divjad. Posledica sprememb v okolju so v zadnjih letih že usodne. Najbolj za poljsko jerebico, ki je več nimajo v lovišču. Zelo redki so fazani in prepelice, se je pa nekoliko popravila številčnost zajcev.
Utrinek iz lovskega revirja Dobrava na jesen 2023… Foto: Marjan Toš
Danes imajo v lovišču zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo race mlakarice. V lovišču so še jazbeci, ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.
Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam leta 1963 uredili večji dom s prvim streliščem za glinaste golobe. Med leti 1972 – 1974 so s prostovoljnim delom članov in s prispevki domačih kmetov v obliki lesa zgradili moderni lovski dom, ki še danes služi svojemu namenu. Ob njem imajo tudi gospodarski objekt z zbiralnico za uplenjeno divjad in strelišče za glinaste golobe ter za letni preizkus risanega orožja.
Dom je bil v času priprav na osamosvojitveno vojno in med vojno leta 1991 pomembna postojanka slovenske Teritorialne obrambe. Uporabljajo ga lahko tudi občini Sv. Trojica in Cerkvenjak, gasilska društva in osnovni šoli ter vrtca. Ob njem se radi ustavljajo tudi sprehajalci in nabiralci gozdnih sadežev, borovnic in gob. Lovska družina za vzdrževanje doma in okolice zgledno skrbi.
Peta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana bo letos potekala v marcu.Zavihajmo rokave!
Vsi, ki boste sodelovali na krvodajalski akciji ter nam posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli darilo darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik (“buff”).
Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.
Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.
Lovci Lovske družine (LD) Rižana so 4. februarja 2024 z odločnim ukrepanjem iz strme brežine rešili ponesrečeno voznico in ji z veliko požrtvovalnostjo rešili življenje. Za nesebično pomoč človeku v stiski jih bo Lovska zveza Slovenije odlikovala z znakom za lovske zasluge; LD Rižana, katere člani so, pa bo prejela Listino Lovske zveze Slovenije.
Požrtvovalni lovci Lovske družine Rižana so rešili življenje ponesrečeni voznici. Foto: Daniel Cek
73-letna voznica iz Kopra se je vozila pod Kraškim robom pri Bezovici v smeri Podpeča in je namesto v levi ovinek zapeljala naravnost izven vozišča ter pristala na strmi brežini, kjer se je na srečo avto ustavil. Lovec Mladen Miklavčič in njegova žena sta med vožnjo iz smeri Podpeča proti Bezovici na levi strani opazila obris zadnjega dela vozila, Mladen je obrnil vozilo in slišal trobljenje. Ustavil je, pogledal čez rob brežine in opazil manjše vozilo, ki je sicer obstalo na grmu, a je bilo v nevarnosti, da zdrsne v 50-metrski prepad.
Mladen se je približal vozilu in za volanom opazil poškodovano voznico, ki je kljub težkemu položaju uspela poklicati hčerko. Izročila mu je telefon, da je njeni hčerki povedal, kje se je nesreča zgodila. Tako kot je bilo nujno rešiti voznico, je bilo še nujnejše privezati vozilo, ki je nihalo na grmu. Na pomoč je poklical lovskega pripravnika Borisa Cunjo, ki je bil v bližini s terenskim vozilom, na katerega sta z močnimi pasovi uspela privezati viseče vozilo. V tem trenutku je iz Zazida pripeljal lovec Bojan Švab, ki je bil namenjen na delovno akcijo, in je imel s sabo tovorne pasove. Bojan je oba lovca privezal in ju počasi in previdno spuščal po brežini do poškodovane voznice, ki je bila zmedena in manj odzivna.
Na kraj nesreče je prispela tudi hčerka poškodovane voznice in jo bodrila. Voznico so nameravali potegniti iz vozila, a jih je hčerka še pravočasno opozorila, da je imela mama pred kratkim operacijo hrbtenice. Zato lovca voznice nista izvlekla po brežini, ampak sta jo v težkem položaju kar 40 minut, do prihoda gasilcev, policistov in reševalcev varovala in grela, da se ni podhladila. Hčerki so lovci omogočili, da je poškodovano mamo za trenutek objela, da se je ta pomirila, nato pa izgubila zavest. Mladena in Borisa ter poškodovano voznico je Bojan varno držal, da niso zdrsnili po brežini. Poškodovano voznico so nato prevzeli reševalci in jo odpeljali v izolsko bolnišnico.
Obema lovcema so noge po 40 minutah klečanja v visečem položaju popolnoma otrpnile, zato je bilo treba iz brežine pomagati tudi njima. Policija je kraj zavarovala, usmerjala promet in opravila ogled. Gasilci gasilske brigade Koper so vozilo izvlekli do varnega mesta. Na pomoč sta prihitela tudi predsednik LD Rižana Fabio Steffe in lovec Tomaž Rutar ter pomagala pri odstranitvi vozila.
Predvidena delovna akcija se je za lovce LD Rižana 4. februarja 2024 tako končala precej drugače, kot je bilo načrtovano.
Foto: arhiv LD RižanaFoto: Daniel CekFoto: Fabio SteffeFoto: Fabio Steffe
V Lovski zvezi (LZ) Maribor so začeli letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov za teoretični del lovskega izpita.
Pripravniki se med praktičnim delom lovskega izpita naučijo izdelovati tudi visoke preže. Foto: Marjan Toš
Izobraževanje poteka v skladu z učnim načrtom in programom teoretičnega strokovnega usposabljanja lovskih pripravnikov, ki velja v Lovski zvezi Slovenije. Med predavatelji so ugledni strokovnjaki različnih strok, od lovstva, biologije, ekologije, gozdarstva, zgodovine, kinologije, upravljanja z orožjem in lovske zakonodaje.
LZ Maribor je bila pred tremi desetletji prva v Sloveniji, ki je preizkusila zdajšnji model izobraževanja v slovenskem lovstvu. Zaradi bogatih izkušenj se nenehno zavzemajo za kakovostne učne načrte in za sodobno učno tehnologijo, brez katere si danes ni mogoče predstavljati kakovostnega pouka. Še posebej o biologiji in ekologiji divjadi, pa tudi o lovski kinologiji, šegah in navadah. Pred začetkom tečaja so morali lovski pripravniki opraviti praktični del lovskega izpita v svojih matičnih lovskih družinah in preizkus varnega ravnanja z orožjem.
Kulturno društvo Globoko – Lovski pevski zbor Globoko v okviru jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo 8. junija v Brežicah, razpisuje fotografski natečaj z naslovom »Narava in divjad«. Rok za prijave je do vključno 3. maja 2024.
Foto: Pixabay
Na natečaju lahko sodelujejo profesionalni in ljubiteljski fotografi iz Slovenije in zamejstva, ki so člani slovenske lovske organizacije.
Teme natečaja so:
velika divjad v naravnem okolju,
mala divjad v naravnem okolju.
lovec – varuh narave.
Prispele fotografije bo ocenjevala tričlanska žirija, ki bo za razstavo izbrala 12 fotografij iz vsake razpisane teme. V vsaki razpisani temi bo podeljeno zlato, srebrno in bronasto priznanje.
Najboljše fotografije bodo predstavljene na razstavi. Odprtje razstave s podelitvijo priznanj bo v petek, 7. junija 2024, ob 20 uri, v 1. nadstropju Športne dvorana Brežice. Razstava bo na ogled do petka, 14. junija 2024.
Podrobnejše informacije so dostopne TUKAJ. Prijavnica je na voljo TUKAJ.
Na Lovski zvezi Slovenije v teh dneh potekajo konstitutivne seje komisij Upravnega odbora LZS.
Foto: Marjan Gselman
Sklicatelj konstitutivnih sej komisij je predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Na sejah sodeluje tudi podpredsednik LZS Marjan Gselman, ki je zadolžen za delo organov in komisij, pri določenih sejah pa tudi podpredsednik LZS Miran Štrukelj, ki je zadolžen za delo Strokovne službe LZS.
Ob zaključku konstitutivne seje Komisije za lovskočuvajsko službo je predsednik LZS podelil znak za lovske zasluge III. stopnje članu komisije Marku Jonozoviču. Marko je bil član Komisije za lovskočuvajsko službo že v prejšnjem mandatu, je predavatelj lovskim pripravnikom in tudi član Komisije za lovskočuvajske izpite. Priznanje mu je bilo podeljeno zaradi njegovega doprinosa pri delu obeh komisij.
Lovska Zveza (LZ) Maribor, ki opravlja strokovne naloge tudi za Pohorsko lovskoupravljavsko območje (LUO), je pripravila »kategorizacijo« – pregled in oceno odstrela in izgub divjadi iz lovišč v letu 2023.
Strokovnjaki so skrbno ocenili trofeje in ves odvzem iz lovišč. Foto: Božidar Kunej
Gre za strokovno oceno in analizo odstrela ter izgub zaradi prometa, bolezni in drugih vzrokov, kar je vse vključeno v skupni odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišča. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Božidar Kunej, je potekala kategorizacija na visoki in strokovni ravni, saj so se v vseh lovskih družinah zelo potrudili, vzorno pripravili vse trofeje, dokumentacijo in statistiko odvzema divjadi iz lovišč.
Strokovnjaki so ocenili, da je bilo upravljanje z lovišči v prvem letu veljavnosti dvoletnega načrta LUO odgovorno in skrbno, saj so predvsem z odstreli in dokumentiranimi podatki o izgubah izpolnili obveznosti in pričakovanja. Zaradi dobrih odvzemov so lovci veliko pripomogli k uravnavanju številčnosti rastlinojede divjadi v gozdni in kmetijski pokrajini celotnega območja.
Primerna in uravnana številčnost je pripomogla tudi k manjšim izgubam v prometu in kar je še posebej dobro, k manjšemu morebitnemu obsegu škod. Gre za obsežno LUO, ki se razprostira od Maribora do Pece in južnega dela Pohorja, je še povedal Kunej in dodal, da bodo po posameznih lovsko gojitvenih bazenih (LGB) tudi letos na ogled razstave uplenjenih trofej (jeleni, gamsi, srnjaki, divji prašiči). Razstave bodo na ogled najširši javnosti, ne samo lovcem.
Foto: Božidar Kunej
V Dravski dolini povoženih 6 bobrov, ki so zavarovana živalska vrsta
Iz zbranih statističnih podatkov o odvzemu posameznih vrst divjadi, v katere pa niso vštete številke odvzema v Lovišču s posebnim namenom (LPN) Pohorje, je bilo v vseh loviščih največ odvzete srnjadi, in sicer skupaj 3.847 osebkov, 565 osebkov jelenjadi, 20 damjakov, 29 muflonov, 357 gamsov in 569 divjih prašičev.
Od male divjadi je bilo odvzetih 377 lisic, 178 jazbecev, 214 kun, 529 sivih vran in sedem šakalov (dva sta bila povožena). Pod kolesi avtomobilov je končalo tudi šest bobrov v Dravski dolini, ki so sicer zavarovana živalska vrsta in se počasi širijo ob vodotokih tudi po mnogih loviščih tega LUO.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 9. februarja 2024 ne bo poslovala.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je 26. januarja sestal s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem v prostorih Pomurskega sejma.
Alojz Kovšca in Janez Erjavec. Foto: Srečko F. Krope
Tema sestanka je bila sodelovanje Lovske zveze Slovenije na letošnjem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni, ki bo potekal od 5. do 7. aprila 2024. Vsebina sejma bo nekoliko drugačna, kot doslej; bodo pa na sejmu potekale različne lovske aktivnosti, predstavljena bo lovska kinologija, lovska kultura, kulinarika in še kaj.
Predsednik LZS bo predsedoval tudi programskemu svetu za organizacijo sejma v Gornji Radgoni. Na programskem svetu bodo prisotni vsi deležniki sejma, ki bodo pripravili konkreten program dogajanja na sejmu.
Evropska komisija je obvestila Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o potrjenem prvem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v Črni gori, v regiji Kovači, v občini Nikšić.
Foto: Pixabay
Lovci lokalnega lovskega društva so 12. januarja 2024 blizu meje z Bosno in Hercegovino našli 2 poginjena divja prašiča. O najdbi so nemudoma obvestili pristojno veterinarsko organizacijo in uradnega veterinarja. Na lokaciji najdbe so izvedli razkuževanje ter druge predpisane biovarnostne ukrepe, neškodljivo odstranili trupla in odvzeli vzorce za preiskavo na APK. Vzorci so bili poslani v Diagnostični veterinarski laboratorij, kjer so 14. januarja 2024 z metodo PCR v realnem času, potrdili APK.
Pristojni organi Črne gore so o potrditvi APK obvestili WOAH in Evropsko komisijo (preko sistema ADIS) in uvedli prepoved izvoza izdelkov iz prašičjega mesa v EU.
Upravni odbor Lovske zveze Slovenije v mandatu 2024 – 2028 se je sestal 26. januarja 2024 na konstitutivni seji v Prosenjakovcih. Člani so izvolili oba podpredsednika LZS ter imenovali člane komisij, Uredniškega odbora Lovca in Strokovno-znanstvenega sveta.
Foto: Urša Kmetec
Konstitutivne seje Upravnega odbora (UO) LZS se je udeležilo 32 od 34 članov – poimenski seznam članov UO LZS je objavljen TUKAJ.
Člani UO LZS so izvolili oba podpredsednika LZS: Miran Štrukelj je postal podpredsednik LZS, odgovoren za delo Strokovne službe, Uredništvo glasila Lovec, Zlatorogove knjižnice in spletne strani LZS, Marjan Gselman pa podpredsednik LZS, odgovoren za delo organov in komisij.
Upravni odbor LZS je ugotovil, da predsednik LZS Alojz Kovšca izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta direktor Strokovne službe LZS in bo do izteka mandata predsednika LZS poklicno vodil Strokovno službo LZS.
Upravni odbor LZS je imenoval tudi člane vseh komisij in delovnih teles LZS – poimenski seznam članov komisij je objavljen TUKAJ. Konstitutivne seje komisij in delovnih teles bodo sklicane v februarju.
Lovska razstava – razstava trofej uplenjene divjadi v Gorenjskem LUO v letu 2023 je bila na ogled od 20. do 21. januarja 2024 v Domu Janeza Filipiča v Naklem.
Foto: France Ekar
Razstavo trofej, ki je bila zasnovana in postavljena na visokem profesionalnem nivoju, sta organizirala OZUL Gorenjskega LUO in Zveza lovskih družin (ZLD) Gorenjske. Najbolj množično je bila zastopana jelenjad, srnjad, gamsi in mufloni.
Pozdravni nagovor ob odprtju razstave, ki so jo popestrili tudi rogisti in lovski kvartet, je podal predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki se je ob tej priložnosti zahvalil gorenjskim lovcem za podporo na volitvah. Predsednik ZLD Gorenjske Peter Belhar se je zahvalil lovcem, ki so prostovoljno postavili razstavo in obenem prevzeli del stroškov. Razstave trofej se je udeležil tudi župan občine Naklo Ivan Meglič.
Foto: France Ekar
“Na razstavi so prikazani eksponati, ki prikazujejo vrh, krono stanja divjadi po posameznih loviščih v gorenjski regiji. Ob ogledu boste lahko ugotovili, da je mogoče v naših loviščih še vedno najti vitalne in kakovostne živali z vrhunskimi trofejami. Dejstvo, ki nas navdaja z optimizmom in spodbudo za nadaljnje delo,” je povedal predsednik OZUL Gorenjskega LUO AndrejAvsenek. Zahvalil se je tudi podpredsedniku ZLD Gorenjske Mitji Čepinu, ki je bil vztrajen pobudnik, sodelujoč pri zagotavljanju donaciji in delaven pri postavitvi razstave.
Fotografije: France Ekar
Avsenek je izpostavil, da razstava šestih ključnih vrst divjadi pove, da se razmere v gorenjskih loviščih spreminjajo. Spremembe so kompleksne in posledica dejavnikov, na katere lovci nimajo vpliva. “Poleg globalnih klimatskih sprememb gre tudi za lokalne vplive, pritiske ljudi, kmetijstvo, prometno infrastrukturo. Vsi ti dejavniki, ki imajo večinoma negativne vplive na divjad, nas skrbijo in nas zavezujejo, da se bomo morali kot skrbniki lovišč odločneje postaviti v bran divjadi in naravnemu okolju.” Po besedah Avseneka je potrebno omeniti tudi velike zveri, predvsem volka, ki močno vpliva na populacije jelenjadi, muflonov in tudi srnjadi.
Na Lovski zvezi Slovenije obžalujemo pokol damjakov v obori v občini Pesnica. Ni prav, da se dogajajo takšne stvari. Radi pa bi javnost obvestili o tem, da imamo lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo.
Fotografija je simbolična. Foto: Jasna Kovačič Siuka
Prvo merilo je zakon o divjadi in lovstvu, drugo je lovski etični kodeks. Zakon o divjadi in lovstvu lovcem ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa nam ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni potrebno.
Psi, ki napadejo druge živali so v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in oceniti, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju.
Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogarkoli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdorkoli, ki je oborožen, tako žival usmrtil. Lovci nismo upravičeni odvzeti življenje živali, ki ni lovna divjad, ki je v človeški oskrbi, in za katero so zadolženi drugi. To je odgovornost lastnikov in odgovornih organov, to je veterinarske inšpekcije, ki odredi, kako se s to živaljo ravna.
Naj ljudje ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali.
Lovskogojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza prirejata in vabita na tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze. Tekmovanje bo v soboto 9. marca, z začetkom ob 10. uri na smučišču v Črni na Koroškem.
Koroški lovski veleslalom je v smučarski olimpijski Črni lep lovski dogodek. Foto: Franc Rotar
Tekmovalci bodo tekmovali v naslednjih starostnih skupinah:
LOVCI DO LETNIKA 1994
LOVCI DO LETNIKA 1984
LOVCI DO LETNIKA 1974
LOVCI DO LETNIKA 1964
LOVCI DO LETNIKA 1954
LOVCI NAD LETNIKOM 1954
LOVKE IN ŽENE LOVCEV VSEH STAROSTI in OTROCI LOVCEV (skupna kategorija)
EKIPNO (za ekipo štejejo 3 najboljši tekmovalni rezultati iz vsake kategorije – brez rezultatov otrok).
Startnina za posameznega tekmovalca znaša 25,00 € in vključuje smučarsko karto, stroške izvedbe tekmovanja in toplo malico. Za otroke lovcev se plača le smučarsko karto v vrednosti 10,00 € (v kolikor karto že imajo, plačilo ni potrebno, jih je pa potrebno prav tako prijaviti za tekmovanje)!
Prvi trije tekmovalci v starostnih skupinah in tri najboljše ekipe bodo prejeli pokale. Udeležba lovcev na tekmovanju je obvezna v lovski opravi, razen za lovke, žene lovcev in otroke (je pa zaželena)! Tekmovalcu brez lovske oprave se bo k doseženemu času prištelo 5 sekund.
PRIJAVE: (ime, priimek, članstvo LD in datum rojstva) pošljite na e-naslov: bostjan.jasmina@siol.net (dodatne informacije: po tel.: 041/830-438 – Boštjan).
PRIJAVNINO nakažite na TRR: SI56 0246 6026 2448 564 (DOLK ČRNA NA KOROŠKEM, BISTRA18, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM ) najkasneje do 6. 3. 2024! Prijav po 6. 3. 2024 ne bodo mogli upoštevati.
ZBOR TEKMOVALCEV bo od 9.15 – 9.30 ure na smučišču (Brunarica), kjer bo razdelitev štartnih številk!
Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost!
Veselimo se vaše udeležbe. LOVSKO – ŠPORTNI POZDRAV!
Strelec Franček Gorazd Tiršek je postal parašportnik leta 2023. Laskavi naziv mu je na včerajšnji slavnostni prireditvi podelila Zveza za šport invalidov – Paralimpijski komite Slovenije.
Franček Gorazd Tiršek. Foto: Urša Kmetec
Franček Gorazd Tiršek, ki je tudi član Lovske družine Gornji Grad in prejemnik zlatega znaka za lovske zasluge LZS, je nagrado za najboljšega športnika leta dobil že sedmič.
Kot so zapisali v Ekipi24, je Franček Gorazd Tiršek že vrsto let sinonim za vrhunskost. To je potrdil tudi v letu 2023, ko je imel nemalo težav s svojo puško. Za nameček so mu avgustovske poplave doma naredile škodo in preprečile trening pred evropskim prvenstvom. A je šampion iz Gornjega Grada spet potrdil svoje mojstrstvo v ključnih trenutkih: na Nizozemskem je postal evropski prvak, na svetovnem prvenstvu v Peruju pa je osvojil bron. Že evropski naslov pa je bil dovolj za uvrstitev na paralimpijske igre v Parizu, kjer bo vnovič sodil v najožji krog kandidatov za najvišja mesta.
Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).
Strokovna komisija je skrbno pregledale vse trofeje in podatke. Foto: Božidar Kunej
Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.
Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.
Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.
Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu
V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.
Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39 in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.
Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal Oseka 2024.
Golobi so leteli v prah. Foto: Jure Toš
Kot je povedal predsednik SD Vlado Steinfelser, se je vnovič zbralo veliko športnih in lovskih strelcev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi so bila tudi nekatera zveneča imena discipline trap in seveda lovski strelci – veterani. Po športnem merjenju moči je pokal Oseka osvojil prekaljeni strelec Marko Perko pred Nejcem Kajzarjem in Alenom Miheličem, vsi SD Osek.
V ekipni konkurenci so slavili domačini iz SD Osek pred LD Videm ob Ščavnici in SD Velka. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v športni disciplini trap, v kateri je zmagal Peter Hul iz SD Sokol pred bratom Štefanom Hulom iz istega SD in Alenom Miheličem iz SD Osek. Zaradi velikega obiska strelcev so morali nekatere celo odkloniti, je povedal Steinfelser in se vsem strelcem zahvalil za športno sodelovanje.
Novi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca z današnjim dnem, 15. januarjem 2024 prevzema vodenje zveze. Z dosedanjim predsednikom mag. Ladom Bradačem sta dogovorila še zadnje podrobnosti in podpisala primopredajni zapisnik.
Dosedanji predsednik LZS mag. Lado Bradač, novi predsednik LZS Alojz Kovšca in član novoizvoljenega Nadzornega odbora LZS Dušan Leskovec (od leve). Foto: Urša Kmetec
Alojz Kovšca je bil za predsednika Lovske zveze Slovenije za štiriletno mandatno obdobje izvoljen na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2023 v Novem mestu. Na tajnih volitvah je s 55 prejetimi glasovi premagal protikandidata Darka Buta. Glasovalo je 109 od skupno 112 delegatov.
Foto: Urša Kmetec
Alojz Kovšca se je rodil 13. 9. 1965, stanuje v Veliki Račni pri Grosupljem. Po izobrazbi je častnik oklepnih enot, univerzitetni diplomirani politolog-obramboslovec, urarski mojster in zlatar-filigranist. Tekoče govori angleško, hrvaško in srbsko. Dosedanje izkušnje v organih upravljanja: dva mandata v krajevni skupnosti, en mandat v občinskem svetu Grosuplja, štiri mandate predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad, pet mandatov v skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in štiri mandate v Upravnem odboru OZS, tri mandate v državnem svetu, od tega je bil en mandat predsednik Državnega sveta RS. Je član in aktualni starešina Lovske družine (LD) Kozlek – Ilirska Bistrica, prej je opravljal funkcijo člana in podpredsednika Disciplinske komisije LD. Po najboljših močeh želi prispevati k razvoju lovske organizacije, ohranitvi tradicionalnih vrednost in slovenske kulturne dediščine.
V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki Upravnega odbora Kinološke zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva Maribor pod vodstvom predsednika Zdravka Brezovška.
Srečanje vodstva lovske in kinološke organizacije v Mariboru. Foto: Božidar Kunej
Delovnega srečanja so se udeležili tudi člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom. Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja med lovsko in kinološko organizacijo.
Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in razvili novi društveni prapor.
Marjan Gselman, Hari Arčon in Zdravko Brezovšek (z leve). Foto: Božidar Kunej
Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih Kinološke zveze Slovenije. Nadaljevali bodo tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj Kinološke zveze Slovenije.
Konec leta 2023 se je zaključil terenski del projekta ‘Ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!
Po osmih letih (zadnja ocena številčnosti po tej metodi je bila izvedena leta 2015) ponovno poskušamo ugotoviti številčnost rjavega medveda v Sloveniji s pomočjo zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev medveda (iztrebkov). Pri vzorčenju smo tudi tokrat bili glavni akterji lovci, ki smo ponovno pokazali, da smo nepogrešljiv del tovrstnih raziskav. S poznavanjem terena in številčno terensko mrežo nudimo oporo znanstvenikom, ki z najnovejšimi matematično-statističnimi metodami na podlagi zbranih vzorcev lahko podajo odgovor na v preteklosti velikokrat kontroverzno vprašanje ‘koliko medvedov je pri nas?’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!
V celotni shemi monitoringa je sodelovalo kar 151 lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine. Od tega 31 loviščem ni uspelo zbrati vzorca iz različnih razlogov. Eden najbolj verjetnih je zagotovo ta, da so to lovišča, v katerih se medvedi zelo redko pojavljajo oziroma se na teh območjih tekom leta slučajnostno pojavljajo le posamični osebki in je zaznava iztrebka bistveno manj verjetna kot v osrednjem delu populacije. Ker je osrednji del naše populacije medveda južno od avtoceste Ljubljana – Koper in Ljubljana – Zagreb, je na tem območju bil zbran največji delež vseh vzorcev.
Vse lovske družine, ki so uspele zbrati vsaj en vzorec, se s tem ne bi mogle pohvaliti brez zavzetih in odgovornih lovcev, ki na terenu poskrbijo, da ob opaženem iztrebku le-tega povzorčijo. Zato ne moremo zaobiti podatka, kolikšna terenska mreža se je vzpostavila v obdobju vzorčenja (obdobje med septembrom in decembrom 2023). Skozi izvajanje terenskega dela monitoringa smo vzorec prejeli od 724 različnih lovcev, kar predstavlja skoraj 4 % vseh lovcev v Sloveniji, pri čemer se moramo zavedati, da skoraj dve tretjini lovskih družin in posledično tudi lovcev v monitoring sploh ni bilo vključenih. Če k temu številu dodamo še revirne gozdarje, poklicne lovce in prostovoljce, se število povzpne na skoraj 1.000 oseb.Dejansko število ljudi oziroma lovcev, ki je sodelovalo pri monitoringu (beri: je prejelo komplet za vzorčenje) in jim iztrebka ni uspelo najti, pa je še bistveno višje.
S takšnimi akcijami lovci dokazujemo, da prispevamo k dobrobiti družbe in splošno dvigujemo ugled lovstva v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. Smo ena redkih držav na evropskem nivoju, ki tako pomembno nalogo lahko zaupa lovcem in ki je realizirana na zavidljivem nivoju.
V veterinarski ambulanti Hrpelje so ponovno potrdili bolezen Aujeszkega pri treh lovskih psih, ki so bili v stiku z okuženim divjim prašičem na Obali. Bolezen je smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča.
Foto: Andrej Miklavčič
Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.
Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov
V veterinarski ambulanti Hrpelje priporočajo, da lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.
Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov
Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.
Leto 2024 je za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in za slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto bomo obeleževali 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka in prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju.
Vir: Triglavski narodni park
Podpis zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka 1. julija 1924 je bil pomemben mejnik v zgodovini razvoja naravovarstva in prizadevanj za zavarovanje dela Julijskih Alp v obliki edinega narodnega parka v Sloveniji. Spodbudil je širjenje naravovarstvene ideje. Čeprav so se prizadevanja za to začela že mnogo prej, je bil s podpisom zakupne pogodbe prvič na Slovenskem vzpostavljen določen pravni varstveni režim, katerega cilj je ohranjanje narave.
Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer je obsegal približno 1.400 hektarov. Zakupna doba je bila določena na 20 let, to je do 1. julija 1944, določena je bila tudi letna zakupnina. Park ni bil razglašen za stalno, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna pogodba se je formalno iztekla 1. julija 1944, njeno podaljšanje ali sprememba sta bila zaradi druge svetovne vojne odrinjena na stran, po zaključku vojne pa je bilo treba začeti znova.
Slogan obeleževanja jubileja: Varstvo je obstoj
Obeleževanje 100-letnice poteka pod sloganom Varstvo je obstoj. Gre za opozorilo, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci …
Tedanje prvo zavarovano območje sodi v danes edini narodni park v državi, Triglavski narodni park, ki se razteza na skorajda 84.000 hektarih. To pomeni, da je našim predhodnikom uspelo ohraniti naravo, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zasluži največjo možno skrb. Ključnega pomena pri tem so ljudje – ne samo tisti, ki so snovali in uresničevali idejo o zavarovanju, pač pa tudi tisti, ki so jo v stoletju od prvega zavarovanja do danes udejanjali in ki to še vedno počnejo. Le ljudje, ki se zavedajo njunega pomena in neprecenljivosti, lahko ohranjajo naravo in vzdržujejo podobo kulturne krajine v Triglavskem narodnem parku.
Poklicni lovski čuvaji Zavoda za gojitev divjadi Triglav so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki
Po odloku o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« leta 1961 je bil dvajset let pozneje (leta 1981) sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku. Park je takrat obsegal 83.807 hektarov. Izvršni svet Republike Slovenije je za izvajanje upravljavskih nalog pooblastil Zavod za gojitev divjadi Triglav s sedežem na Bledu, ki je operativno že dolgo časa deloval na večjem delu po novem zavarovanega območja.
Poglavitna dejavnost Zavoda za gojitev divjadi je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo gorskih koč, najboljše poznavalce razmer na terenu in utečeno ekipo lokalnih poklicnih lovskih čuvajev. Ti so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki pri nas.
Vabilo k sodelovanju
Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem 100-letnice je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.
Med prvimi dogodki obeleževanja jubileja bo odprtje filatelistične razstave na temo Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki, ter razglednic na temo Slovenska planinska pot. Dogodek bo v petek, 26. januarja ob 17. uri v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Predstavljena bo tudi priložnostna znamka Triglavskega narodnega parka, ki jo bo ob stoletnici izdala Pošta Slovenije. Znamka oziroma poštne pošiljke bodo ta dan na Pošti Bled žigosani s pripadajočim žigom prvega dne, ki bo na tej pošti na voljo še naslednjih 14 dni. Priložnostna znamka s podobo Triglava bo izšla v nominalni vrednosti B, kar zadošča za pošiljanje navadnih pisem in razglednic v domačem prometu.
Sicer pa bi radi jubilej v Javnem zavodu Triglavski narodni park obeleževali tudi skupaj z organizacijami, partnerji, posamezniki, društvi … K snovanju skupnih dejavnosti vabimo vse, ki bi se nam na kakršen koli način želeli pridružiti. S svojimi predlogi, pobudami in vprašanji o obeleževanju 100-letnice se na nas lahko obrnete po e-pošti na naslov triglavski-narodni-park@tnp.gov.si. Veseli bomo vašega odziva.
Aktualno dogajanje, povezano z obeleževanjem 100-letnice, pa je na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park predstavljeno v posebnem zavihku z naslovom 100-letnica oziroma na spletnem naslovu https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/
Pripravili sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij.
Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi
Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska.
Po podatkih UVHVVR je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri naslednjih vrstah: labod grbec, črni labod, velika uharica, siva čaplja, kanja, kokoš, domači vrabec, rečni galeb, navadna čigra, bela štorklja in žerjav. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2023 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Strokovna služba Lovske zveze Slovenije prejema številna vprašanja lovskih družin glede plačila članarine za tekoče leto. Zato tudi letos objavljamo pojasnilo računovodstva.
Vila Zlatorog. Foto: Urša Kmetec
V kolikor se je stanje članstva v lovski družini (LD) med 1. decembrom in 30. aprilom spreminjalo in se stanje članstva NE ujema s prejetim računom, lahko lovska družina naredi sledeče:
LD lahko plača celoten znesek, ki je bil zaračunan na računu, in v mesecu maju prejme DOBROPIS ter VRAČILO PREPLAČILA ali
LD lahko samoiniciativno plača zmanjšan znesek in nato v mesecu maju prejme samo DOBROPIS, brez vračila denarja.
Računov v računovodstvu med letom NE MOREJO popravljati in stanje članstva urejajo z DOBROPISI na dan 30. april in 30. november leta, za katerega se zaračunava članarina.
50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije bo potekalo v soboto, 8. junija 2024, v športni dvorani v Brežicah, Černelčeva cesta 10, 8250 Brežice.
Utrinek z 49. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov na Visokem. Foto: Urša Kmetec
Vsakoletna prireditev, ki smo jo poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE«, obsega predstavitev lovske kulture, kar poleg predstavitve lovskih pevskih zborov in skupin lovskih rogistov zajema tudi predstavitev likovnih, fotografskih in literarnih del ter ostalega kulturnega ustvarjanja znotraj slovenskega lovstva.
Na spletni strani in Youtube kanalu LZS je na ogled decembrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
Decembrska oddaja Dober pogled se začenja v Novem mestu, kjer je 19. decembra 2023 potekal občni zbor Lovske zveze Slovenije ter volitve novega predsednika in organov LZS za obdobje 2024-2028.
Koroški lovci so se v Mislinji družili na že 17. Dnevu koroške lovske kulture. Konec leta 2023 sta Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije pripravili tradicionalno skupno novinarsko konferenco. V Zlatorogovi galeriji LZS je bila odprta kiparska in slikarska razstava “Zeleni dom” avtorja Branka Žuniča, ki je na ogled do konca januarja.
Ob zaključku leta 2023 so v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah pripravili krajši lov na race za člane pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Tone Šamperl (v sredini) v družbi lovovodje Jureta Toša in gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja. Foto: Marjan Toš
Ta kolektiva zelene bratovščine prijateljsko sodelujeta vse od leta 1977, ko so slovesno podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Lovci iz LD Dobrava odhajajo na Kozjak na lov na gamse, njihovi lovski tovariši iz LD Vurmat pa prihajajo v Slovenske gorice na lov na srnjake. Vsako leto pripravijo tudi po en skupni lov. Na Vurmatu pogon na divje prašiče in jelenjad, v Dobravi pa lov na malo divjad, lisice in fazane.
Po lovu na race so izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za prvi Božični pokal (ali “račji pokal”) LD Dobrava. Osvojil ga je Tone Anton Šamperl, ki je v finalnem dvoboju premagal strelskega veterana Ivana Bezjaka. Dobre volje in dovtipov na ta račun ni manjkalo, saj je Bezjak veljal za absolutnega favorita.
Na zadnjem pogonu v lovskem domu v Dobravi pa so nazdravili novemu letu z željo, da bi še tesneje sodelovali, se večkrat družili in skupaj skrbeli za ohranitev živega dela narave, v katerega sodi tudi divjad.
Skupni lov na »Štefanovo« so v Lovski družni Jezersko pričeli izvajati kot zadnji lov v letu v 90-letih prejšnjega stoletja.
Pozdrav lovini pred lovskim domom. Foto: Franc Ekar
Morda sta temu botrovala naključje in dobra volja, ko je na “Štefanovo” godoval takratni gospodar LD Jezersko, legendarni jezerski lovec Štefan Zupan. Zadnji skupni, tradicionalni in praznični lov 2023, ki se ga je udeležilo več kot dvajset članov lovske družine, je bil uspešen in lovsko pravičen, saj so doživeli lovsko srečo in blagor, ko so uplenili jelena.
Po zaključku lova so izvedli tudi tradicionalni »pozdrav vini« in priredili kratko novoletno lovsko druženje. Lov v spremenjenih klimatsko-temperaturnih razmerah in stanjih je v gorah zahtevnejši, saj je bila nad 1.000 metrov nadmorske višine na ta dan temperatura višja kot 3 stopinje Celzija. Izvajanje lova je bilo zahtevno, saj so poledenele, zasnežene in zamrznjene podlage, pokrite z listjem, nevarne za zdrse in padce …
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta od srede, 27. decembra, do vključno petka, 29. decembra 2023, ne bo poslovala.
Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta danes v Zlatorogovi galerijiLZS pripravili že tradicionalno skupno prednovoletno srečanje.Vprijetni družbi smo se ozrli na iztekajoče leto in z najboljšimi željami pogledali v prihajajoče leto.
Foto: Urša Kmetec
Goste sta na srečanju pozdravila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Zbrane je nagovoril tudi bodoči predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki svoj mandat nastopi 15. januarja 2024.
Prednovoletno srečanje LZS in RZS 2023. Foto: Urša Kmetec
Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije so bili izvoljeni novi člani Nadzornega odbora, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa. Delegati so se seznanili tudi s člani novega Upravnega odbora LZS, ki so bili izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših.Z delom bodo začeli po 15. januarju 2024.
Foto: Andrej Miklavčič
Izvoljeni člani organov LZS na OZ LZS 19. 12. 2023
Nadzorni odbor: Dušan Leskovec, Anton Lukančič, Milan Šajn, Milan Jurkovič in Peter Kovačec
Razsodišče: Danimir Rebec, Marjan Malek, Alojz Hvala, Mirko Urbas in Jožef Jenko
Odbor etičnega kodeksa: Niko Šuštarič, Rudolf Majer, Jakob Zorko, Ivan Lah, mag. Martin Smodiš, Marijan Sotlar, Jože Sivec, Albert Lagoj in Lambert Pate
Upravni odbor LZS – člani, izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših
Miroslav Hudak (volilni okoliš Bela krajina)
Andrej Sila (Brkinsko-kraški volilni okoliš)
Zdravko Mastnak, Miha Finkšt in Florijan Rojnik (volilni okoliš Celje)
Drago Goričan in Peter Belhar (volilni okoliš Gorenjska)
Silvo Batagelj in Miran Štrukelj (volilni okoliš Gorica)
Goran Šuler (volilni okoliš Gornje Posočje)
Bojan Breitenberger (volilni okoliš Idrija)
Branko Zlobko (volilni okoliš Kočevje)
Vedran Prodan (volilni okoliš Koper)
Jure Skobir in Samo Vončina (volilni okoliš Koroška)
mag. Lado Bradač in Miran Zupančič (volilni okoliš Ljubljana)
Marjan Gselman, Ivan Žižek in Franc Krivec (volilni okoliš Maribor)
Rajko Kovačič (volilni okoliš Notranjska)
mag. Darja Gros in Franc Jarc (volilni okoliš Novo mesto)
Slavko Zakšek in Branko Tucovič (volilni okoliš Posavje – Krško)
Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra v Novem mestu so predstavniki članic LZS izvolili predsednika za mandatno obdobje 2024 – 2028. Novi predsednik LZS, ki bo mandat nastopil 15. januarja 2024, je Alojz Kovšca.
Foto: Andrej Miklavčič
“Obljubljam vam, da bom v mandatu, ki je pred menoj, deloval v korist Lovske zveze Slovenije, v korist vseh lovk in lovcev v Republiki Sloveniji, in da bom spoštoval lovski etični kodeks,” je po izvolitvi povedal Alojz Kovšca, ki je na tajnem glasovanju prejel 55 glasov. Njegov protikandidat Darko But je prejel 53 glasov. Na volilnem občnem zboru LZS je glasovalo 109 udeleženih delegatov od skupno 112; ena glasovnica je bila neveljavna.
Delegati so se na občnem zboru, ki so ga s fanfarami slovesno odprli Rogisti LD Trdinov vrh, seznanili tudi glede prodaje poslovne stavbe na Župančičevi ulici 9, v Ljubljani in glede realizacije sklepa, ki ga je v zvezi z gradnjo Nacionalnega lovskega centra Zlatorog sprejel Občni izbor 15. 6. 2023. Sprejeli so spremembe in dopolnitve Pravil LZS, se seznanili glede vpisa Ustanove za ohranjanje naravne in kulturne dediščine slovenskega lovstva v evidenco ustanov in z vsebinskim in finančnim načrtom dela LZS za leto 2024.
Podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek sta se zahvalila mag. Ladu Bradaču za opravljeno delo in uspešno vodenje Lovske zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič
Aleksandru Beeru, ki se žal ni mogel osebno udeležiti dogodka, je Lovska zveza Slovenije za njegovo dolgoletno ustvarjalno delo v lovski organizaciji podelila najvišje priznanje Lovske zveze Slovenije – plaketo Zlatorog. Za opravljeno delo, uspešno vodenje in za prispevek pri razvoju Lovske zveze Slovenije, se je predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču ob izteku njegovega drugega mandata zahvalil podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in mu predal plaketo LZS in umetniško sliko.
Volitve za predsednika LZS in kandidatov za člane Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa so se začele po kratki predstavitvi obeh kandidatov. Po razglasitvi rezultatov pa so se delegati seznanili še s člani novega Upravnega odbora LZS, ki so bili izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših.
Volilni občni zbor LZS 19. 12. 2023. Foto: Andrej Miklavčič
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je (UVHVVR) je v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije 22. novembra s pomočjo aplikacije MS Teams organizirala dodatno teoretično usposabljanje iz iskanja poginulih divjih prašičev. Teoriji na daljavo je sledilo nekaj manjših praktičnih usposabljanj iz iskanja in evidentiranja s pomočjo aplikacije WBT na območjih v neposredni bližini meje s Hrvaško.
Zadnje preverjanje delovanja aplikacije WBT pred odhodom na iskanje. Foto: Gregor Bolčina
Tokrat so bila usposabljanja nadgrajena s pravim iskanjem: 11. decembra so izvedli usposabljanje in iskanje v Lovski družini (LD) Metlika. Vsi udeleženci so bili člani LD Metlika. Pohvalno je, da se je iskanja udeležilo vseh 19 prijavljenih.
Sledilo je usposabljanje in iskanje dne 16. decembra, ko je bilo usposabljanje namenjeno bolj pisani družbi, saj je predvideno iskalno skupino sestavljalo 24 predstavnikov iz 11 LD in dva predstavnika Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kočevsko. Na žalost je bil tokrat odziv bistveno slabši, saj se je usposabljanja in iskanja udeležilo le deset novincev.
Vodja usposabljanja je bil mag. Ivan Ambrožič, ki je na UVHVVR vodilni za dogajanja, povezana z APK. Vodja praktičnega iskanja je bil Aleš Žnidaršič iz LPN Kočevsko, ki mu je asistiral Ivan Šercer, poklicni lovski čuvaj LPN Kočevsko, v katerega revirju Lapinje, je potekalo iskanje.
Foto: Gregor Bolčina
Gaj Mlinarič iz podjetja VETERA d.o.o. je udeležencem pomagal pri inštalaciji in zagonu programa WBT, vodja Veterinarske higienske službe Špela Vidrih pa je na terenu pokazala pravilne postopke razkuževanja, postopke pristopa k najdenemu kadavru in označevanja kadavra. Sledilo je iskanje kadavrov v dveh kvadrantih. Kljub temeljitemu prečesavanju terena (na srečo) ni bil najden noben poginuli divji prašič. Sledilo je ponovno razkuževanje obutve. Zaključki iskalne akcije so bili podani v Štalcerjih.
Vsem udeležencem in organizatorjema iz LPN se zahvaljujemo za udeležbo in organizacijo.
Na zadnji letošnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so med drugim obravnavali in potrdili delovni program s finančnim načrtom za prihodnje leto.
Foto: Božidar Kunej
Ocenili so, da je bilo za letos načrtovano delo opravljeno in da so vse komisije izvedle svoje programe. To velja zlasti za področje izobraževanja, ki je ena od stalnic prizadevanj LZ Maribor. Poudarjajo namreč pomen strokovnega znanja in zato podpirajo dodatne programe usposabljanja kadrov za izvajanje nalog po lovskih družinah, je povedal predsednik komisije za izobraževanje Ivan Žižek.
Organizirali so več predavanj za mentorje lovskim pripravnikom, ki imajo veliko vlogo pri praktičnem delu lovskega izpita. Težišče izobraževanja je vsakoletni program v okviru teoretičnega dela lovskega izpita. Kljub nenehni modernizaciji učne tehnologije in krepitvi pedagoško-andragoškega kadra je znanje lovskih pripravnikov na zaključnih izpitih včasih pomanjkljivo. Kriterije nameravajo še zaostriti, saj brez strokovno izobraženih lovcev res ne bo mogoče upravljati z lovišči.
Predsednik Komisije za delo z mladimi in podpredsednik LZ Maribor Borit Mithans je predstavil izvedbo letošnjih lovskih taborov za mladino, ki so izredno uspešna oblika dela z mladimi in hkrati promocija lovske organizacije. Damir Koblar, ki vodi Komisijo za prireditve, je poročal o izvedbi prve Hubertove maše v mariborski stolnici, ki je v javnosti naletela na velik odmev. Zavzel se je za še večje vključevanje LZ v nekatere mestne turistične projekte in v turistične programe občin, v katerih delujejo lovske družine
Bojan Urbančič, ki je zadolžen za lovsko strelstvo je, letošnje rezultate mariborskih lovskih strelcev ocenil za zelo uspešne in napovedal organizacijo memoriala Braneta Kurnika prihodnje leto. Na njem sodelujejo Lovske zveze Koroška, Celje in Maribor.
Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman je med drugim povedal, da so letos že ozvočili veliko predavalnico in začeli snovati strokovne rešitve za digitalizacijo vsebin v ekološki učilnici za mlade. V finančnem načrtu za prihodnje leto so predvideli znatna sredstva za pripravo avdiovizualnih pripomočkov, s katerimi bodo bistveno dopolnili poslanstvo te učilnice, ki je prvenstveno namenjena promociji varstva narave in ohranjanja prostoživečih živali med mladimi in tudi strokovnemu izobraževanju mladih lovcev.
Tudi letos je LZ Maribor dobro sodelovala z drugimi sorodnimi organizacijami, še posebej z Lovsko -kinološkim društvom in Ribiško zvezo Maribor, pa tudi z Zavodom za gozdove, policijsko upravo in z mnogimi šolami v Podravju.
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije smo 23. novembra 2023 odprli slikarsko in kiparsko razstavo »Zeleni dom« avtorja Branka Žuniča. Ogledate si jo lahko do konca januarja 2024.
Avtor in likovna kritičarka ob skulpturi “Svet na križu”. Foto: Urša Kmetec
»Lovci smo ljubitelji narave, smo naravovarstveniki in tudi kulturniki, zato mi je v veliko veselje, da lahko gostimo razstavo našega lovskega tovariša,« je ob svečanem odprtju razstave zbrane nagovoril direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije mag. Božo Zakrajšek.
Dobrodošlico v »Zelenem domu« je obiskovalcem zaželela likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je podrobno predstavila avtorja in njegova dela: »Če smo Branka Žuniča v preteklosti poznali le kot avtorja različnih skulpturalnih form, pa ga na razstavi spoznavamo tudi kot slikarja. Gre za izjemno čutečega in odgovornega človeka, ki prav skozi dialoge z naravo postaja nadvse kreativen. Narava je njegov neizčrpen vir navdiha.«
Branko Žunič ljubezen do oblikovanja lesa goji že od malih nog. Za svoje edinstvene stvaritve poleg lesa uporablja še železo in glino, poprime tudi za slikarski čopič. Vsak njegov izdelek je sporočilo o svetu, v katerem živimo in ga skušamo oblikovati po človeških merilih, ki pa niso vedno dobra za naravo.
Branku Žuniču je nedavna poškodba roke onemogočila kreiranje v lesu. »Klic po ustvarjanju pa je ostal, zato je vstopil v svet slikarska, med barve, linije, svetlobe, prostore, kompozicije. Motivika gozdov, izbrani krajinski izseki in živalski svet v njih, so postavili snov za njegovo ustvarjanje, likovno pripovedovanje in izpovedovanje,« je med drugim izpostavila Stibilj Šajn.
Žunič se je zahvalil Anamariji Stibilj Šajn za izčrpno predstavitev: »Samozavest, da se upam pojaviti tukaj in kje drugje, saj z delom še nisem zaključil, me ves čas žene naprej. Biti vedno radoveden, raziskovati, nikoli zaspati na lovorikah, to je bistvo,« je strnil misli Branko Žunič in se zahvalil tudi svoji družini in prijateljem, ki mu nastavijo ogledalo.
Zbrane so z venčkom ljudskih pesmi navdušili člani pevske skupine Zarja, ki že 25 let deluje v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Račne pri Grosupljem.
Bomo končno le uspeli zaključiti leta trajajočo zgodbo z odvzetimi zemljišči lovskim in ribiškim družinam?Kdaj bomo dočakali spremembe lovske zakonodaje, ki so bile že pred časomposlane v vladno obravnavo? Zakaj afriške prašičje kuge v Sloveniji še ni?Zakaj država ne sliši opozoril ribičev, da sanacije po avgustovskih poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih in ribjemu življu?To so bile glavne teme, ki sta jih na današnji skupni novinarski konferenci predstavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije.
Foto: Urša Kmetec
Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane, temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Spremembe Zakona o divjadi in lovstvuše vedno čakajo na vladno obravnavo
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.
Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.
Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028).
Zakaj v Sloveniji še ni afriške prašičje kuge?
Po zadnjih podatkih so v Evropski uniji in sosednjih državah v letu 2023 zabeležili kar 7.122 primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih in 4.451 pri domačih prašičih. Največ primerov APK pri divjih prašičih (2.491) so imeli na Poljskem, 903 v Italiji in 861 v Nemčiji. Na Slovaškem je bilo evidentiranih 512 primerov APK, na Madžarskem 364 in 261 v Romuniji ter v Srbiji 204 primeri. V Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, ki sta najbolj rizični za prenos APK v Slovenijo, so zaenkrat zabeležili le 16 oz. 10 primerov izbruha APK pri divjih prašičih.
V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izvedli številne aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih. V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo izobraževali lovce iz vseh lovskih družin v Sloveniji. Lovci osmih lovskih družin na območju visokega tveganja (Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje) pa že izvajajo posebne ukrepe, ki zajemajo aktivno iskanje poginulih prašičev.
“Dejstvo je, da moramo slovenski lovci izvajati ukrepe proti APK, če se želimo izogniti omejitvam ali prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe z APK pri divjih prašičih. Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da se bo v primeru izbruha APK okuženo območje popolnoma zaprlo ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje …” je poudaril direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek.
Foto: Urša Kmetec
Monitoring medveda 2023
S septembrom smo začeli z zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev za monitoring medveda, ki bo služil kot osnova za nadaljnje genetske preiskave. Primarni namen monitoringa pa je pridobitev ocene velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji za leto 2023. Po Bradačevih besedah je bilo do 1. decembra zbranih že 2.600 neinvazivnih genetskih vzorcev medveda: “To pomeni, da smo že dosegli zastavljeni cilj zbrati 2.500 vzorcev po celotnem območju prisotnosti medveda. Z vzorčenjem bomo še nadaljevali, kolikor nam bo vreme dopuščalo, da pridobimo še boljšo oceno številčnosti.”
Humanitarna akcij lovcev za odpravo posledic avgustovskih poplav še poteka. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da nam bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov. Pozval je vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
Sanacije po poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih
Avgustovske poplave so veliko razdejanje povzročile tudi pri ribičih ter na vodotokih in populaciji rib. “Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov,” pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Ribiče skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave.
Pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode, zato je član Upravnega odbora RZS in predsednik Zveze ribiških družin Celje Boštjan Peter Zagožen pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov. Ribiške družine opozarjajo, da so pri tem povsem izključene, čeprav so jih izvajalci sanacijskih del po interventnem zakonu dolžni obveščati.
Žaberl je izpostavil, da država zamuja pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov na področju ribištva. Po nastopu vlade je novo vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stvari pospešilo, a na nepravilen način. Pripomb in predlogov ribičev niso upoštevali, prav tako jih niso povabili na usklajevanje ribiško-gojitvenih načrtov z ostalimi deležniki. Žaberl je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023 do 2025 zaradi omejitev Evropske unije pri dodeljevanju pomoči in drastičnem zmanjšanju finančnih sredstev za ribiški sektor.
Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko ogledate novembrsko oddajo Dober pogled.
V novembrski oddaji Dober pogled se predstavlja Lovska družina Trstelj.
V mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika je 3. novembra potekala prva Hubertova sveta maša organizaciji Lovske zveze Maribor. Namenjena je bila spominu na vse štajerske lovce, ki so umrli v času epidemije covida-19 in niso mogli imeti lovskega pogreba.
Društvo slovenskih lovk je z odprtjem razstave fotografij v Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije praznovalo prvo desetletje delovanja.
Izbirna tekma v oponašanju jelenjega rukanja je potekala 25. decembra v Kulturni dvorani Škofljica, v soorganizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana in Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS. Pomerilo se je pet tekmovalcev.
Foto: Urša Kmetec
Prvo mesto je osvojil Tadej Klemenšek (LD Solčava), ki je v treh disciplinah zbral 68 točk. Za drugo in tretje mesto sta se v dodatni, četrti disciplini pomerila Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) in Marko Mavri (LD Podbrdo), ki sta po treh disciplinah prejela enako število, to je 63 točk. Drugo mesto je tako ‘po podaljšku’ pripadlo Mikliču, tretji je bilMavri. Simon Ferlinc (LD Puščava) in Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) pa sta dosegla četrto in peto mesto.
Video: Urša Kmetec
Izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja je vodil predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Jani Šalamon. Član vodstva je bil Milan Tepej, nadzornik tekmovanja Gabriel Košir, zapisnikar pa Matej Sedej. Udeležence je v imenu ZLD Ljubljana pozdravil Miran Zupančič in tekmovalcem zaželel uspešno tekmo, občinstvu pa obilo užitkov ob spremljanju, kaj vse stori jelen za košutino naklonjenost. Uspešno izpeljan dogodek so popestrili Domžalski rogisti.
Izbirna tekma v oponašanju jelenjega rukanja 2023. Foto: Urša Kmetec
Ivanu Jenku – lovcu LD Tuhinj in LD Krvavec in dolgoletnemu lovskemu čuvaju in vodji “Fazanerije” gojitvenega lovišča Kozorog podelili plaketo Policijskega veteranskega društva “Sever Gorenjska”.
Predsednik in sekretar PVDS Gorenjska izročata plaketo Ivanu Jenku. Foto: Frranc Ekar
V novembru 2023 je na Osnovni šoli (OŠ) Matije Valjavca v Preddvoru potekala slavnostna otvoritev razstave: »Vojna za samostojno Slovenijo 1991«, ki je nastala in bila postavljena s strani Muzeja policije na skoraj 500 kvadratnih metrih. Na svečanem dogodku z bogatim kulturnim programom učencev OŠ Preddvor, pozdravnim nagovorom župana Občine Preddvor mag. Roka Robleka, ravnatelja OŠ Preddvor Jožeta Povšina in slavnostnim govorom predsednika Policijskega veteranskega društva “Sever Gorenjska” Ivana Hočevarja.
Hočevar je ob tej priložnosti obnovil in osvežil spominjanja, še posebej na vojne dogodke v tem kraju: na Jezerskem vrhu, ko je JLA granatirala mejna poslopja milice in pri tem tudi povzročila z zgrešenim streljanjem prvi mednarodni incident na ozemlju Avstrije, ko je bil na Krvavcu z letali raketiran TV stolp, zapora ceste v dolini Kokre.
Ob prisotnosti skoraj 300 gostov, vojnih veteranov »Sever« in Zveze veteranov vojne za Slovenijo 1991, je bilo izročeno priznanje tudi ugledni družbeni in lovski legendi 93-letnemu Ivanu Jenku-Kovčetovemu s Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem. Jenko je prejel priznanje za pogumno dejanje, ko je kot upravnik lovskega objekta Lovišča Kozorog Kamnik “Fazanerija” v Cerkljah na Gorenjskem v bližini letališča Brnik v letu 1991 organiziral in varoval tajno skladišče orožja vojnih enot milice Uprave za notranje zadeve Kranj, Postaje mejne milice Brnik.
To priznanje in izkazana pozornost je tudi za lovstvo in lovce častno, ko se ne pozablja, kako so se lovci v času vojnega stanja v letu 1991 povsod vključevali v boj, varovanje slovenstva in procese slovenskega osamosvajanja.
Ivan Jenko na svečanem odprtju razstave “Vojna za Slovenijo 1991”. Foto: Franc Ekar
Ivan se je vključil v lovske vrste že v letu 1961 v Lovski družini (LD) Tuhinj in ostal v njej več kot 50 let, nato pa še po ustanovitvi LD Krvavec postal njen spoštovani in cenjeni član. Lovska tradicija je bila že od nekdaj doma na njegovi domačiji na Pšati, kajti tudi njegov oče Martin, poljedelec, živinorejec in kmetovalec je bil ob tem tudi lovec in eden izmed lovskih čuvajev na gradu Strmol, čigar lovne površine so segale od Krvavca do nižin današnjega letališča Brnik in okolice.
Ivan se je leta 1962 zaposlil, kot lovski čuvaj v Gojitvenem zavodu Kozorog Kamnik in ostal zvest 31 let, do upokojitve. Že na samem začetku je bil eden najaktivnejših sograditeljev, ko se je gradil objekt za vzrejo fazanov in jerebic. Po izgradnji je vodil vzrejo, krmljenje fazanov in jerebic. Bil je tudi lovski čuvaj za območje Cerkelj in izvrsten organizator lova za tuje in domače lovce. Potrjeval se je tudi kot odličen lovski kinolog, ki je imel vedno na voljo vrhunsko usposobljene pse, dva do tri prinašalce za pomoč pri lovu na malo divjad.
Ivan je bil tudi tradicionalni hišni čebelar s 60 letnim stažem in tudi kot specialist za koline je bil poznan in iskan. Užival je v delu za javno dobro in razvoj vaškega podeželja. Bil je član v svetih krajevne skupnosti, zaupano mu je bilo tudi “ključarstvo” pri podružnični cerkvi.
Ob čestitkah za dodeljeno priznanje želimo Ivanu, da bi na poti do stoletja ostal še naprej tako čvrst, razsoden, lovstvu pripaden, krepak in z veliko najlepšimi “dobrimi pogledi” v gozd in v naravo življenja!
Lovska družina (LD) Mokronog je 19. novembra organizirala že 33. jubilejni lov v spomin na pokojnega člana.
Foto: arhiv LD Mokronog
Jubilejni lov je poimenovan Devov lov v spomin na izjemnega človeka in lovskega tovariša Petra Deva. Lov sta vodila njegov sin Peter Dev in vnuk Ivan. Udeležba je bila kar številčna in ob 8. uri smo brakirji s pomočjo šestih psov pričeli z lovom. Vreme je bilo krasno, a nam boginja lova tokrat ni bila naklonjena. Pa kdaj drugič!
Najlepši del lova za mnoge lovske tovariše je bil zadnji pogon v Devovi zidanici, kjer so nas domači pogostili s kmečko pojedino in drugimi dobrotami. Zadnji pogon je bil tudi najdaljši pogon tega dneva.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – Inšpekcija za lovstvo je v tem mesecu opravila nadzor na območju upravljavcev lovišč Gorenjskega in Kamniško-Savinjskega lovskoupravljavskega območja (LUO).
Foto: Urša Kmetec
Nadzor je bil opravljen v skladu z določili Zakona o divjadi in lovstvu ter njegovih podzakonskih predpisov. Inšpekcija za lovstvo je, kot je to običajna praksa, pri lovcih preverjala lovske izkaznice, primernost uporabe lovskega orožja glede na izvajanje lova na določeno vrsto divjadi ter ustrezno uporabo lovskih psov v lovišču.
Zaradi velike stopnje ogroženosti za celotno ozemlje Slovenije pred afriško prašičjo kugo (APK), ki je določena v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge, je Inšpekcija za lovstvo pri nadzorih preverjala pri upravljavcih lovišč oz. lovcih samo izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil ter opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.
Pri izvajanju navedenih predpisov je pri vseh pregledanih zavezancih Inšpekcija za lovstvo ugotovila, da imajo sicer vsi upravljavci lovišč izdelane načrte ravnanja, kot tudi priskrbljena in pripravljena zaščitna sredstva ter ostalo opremo za izvajanje biovarnostnih ukrepov, vendar teh v praksi niso izvajali pred samim pričetkom lovov.
Inšpekcija za lovstvo je pri ugotovljenih primerih zavezancem odredila takojšno odpravo nepravilnosti ter jim izdala opozorilne ukrepe. Zavezanci so nepravilnosti takoj odpravili in lahko nadaljevali izvajanje lova. Pri splošnem nadzoru glede predpisov iz določil Zakona o divjadi in lovstvu pa inšpekcija ni ugotovila večjih nepravilnosti nad zavezanci.
Lovska inšpekcija bo z tovrstnimi nadzori nadaljevala tudi na področju drugih LUO!
Vir: Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila javni poziv za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).
Foto: Gregor Bolčina
Namenjen je LE kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami na območjih Bele krajine, Banje Loke – Kostela, Predgrada in Kočevskega.
Usposabljanje bo izvedla UVHVVR v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije. Teoretični del usposabljanja bo potekal v sredo, 22. novembra 2023 na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa po posameznih lovskih družinah (LD) oziroma na lovišču s posebnim namenom (LPN) na območju visokega tveganja (LD Banja Loka – Kostel, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje).
Rok za prijave je do nedelje, 19. novembra, v lovskem informacijskem sistemu Lisjak. Vsi prijavljeni slušatelji morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli povezavo za prijavo na usposabljanje. Na praktično usposabljanje na terenu se bodo lahko prijavili le tisti, ki bodo uspešno opravili teoretično usposabljanje prek Zooma. Razpis za teoretično usposabljanje bo v Lisjaku odprt po zaključku praktičnega dela (23. ali 24. novembra.)
V okviru dolgoletnega uspešnega sodelovanja štajerskih lovcev Lovske zveze (LZ) Maribor z zamejskimi slovenskimi lovci iz Kluba prijateljev lova (KPL) v Celovcu na avstrijskem Koroškem, je na Martinovo soboto v lovišču Lovske družine Polskava potekalo tradicionalno jesensko srečanje.
Zadovoljni predsednik LZ Maribor Marjan Gselman (levo), Milivoj Matič, gospodar LD Polskava (v sredini) in izkušeni lovovodja Mirko Draškovič (desno) po uspešnem lovu. Foto: Marjan Toš
Goste iz Koroške, ki jih je vodil predsednik Kluba prijateljev lova iz Celovca Janez Kaiser, sta pozdravila in sprejela predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina Lovske družine (LD) Polskava Franc Ravnjak. Krajši skupni lov na fazane je vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič s pomočnikoma Francem Ravnjakom in Milivojem Matičem. Lovcem je posijalo celo sonce in za nameček jim je bila vnovič naklonjena tudi boginja Diana.
Trdne in žive vezi med zamejskimi in štajerskimi lovci se le še utrjujejo
Sicer so jesenski lovi bolj oblika druženja, prijateljevanja in obujanja spominov. Po lovu so priredili še tradicionalni »zadnji pogon« z martinovo pojedino in s slovenskogoriškimi gibanicami, nazdravili pa so tudi predsedniku LZ Maribor Gselmanu za njegov rojstni dan. Kljub obilici dobre volje in lovske »latovščine« so namenili precej časa delovnemu razgovoru in izmenjavi izkušenj o varstvu narave in ohranitvi divjadi. Na obeh straneh meje so namreč težave podobne, saj zlasti mala divjad (zajci, jerebice, fazani) zaradi občutnih sprememb v naravnem okolju dobesedno izgublja tla pod nogami.
Predsednik KPL Celovec Janez Kaiser: »Tudi lovci krepimo vezi med slovensko manjšino in matičnim narodom v Sloveniji.«. Foto: Marjan TošValentin Božič Folti ima spominov za dve polni malhi. Foto: arhiv KPL Celovec
Klub prijateljev lova (KPL) Celovec je bil ustanovljen leta 1964 na pobudo Karla Prušnika-Gašperja. Vse od ustanovitve dalje predstavlja ta lovska organizacija slovenskih zamejskih lovcev na avstrijskem Koroškem tudi živo vez med lovci v alpsko-jadranskem prostoru in aktivnega ter tvornega sooblikovalca stikov med njihovimi uradnimi združenji, predvsem med Koroškim lovstvom (Kärntner Jägerschaft), Lovsko zvezo Slovenije in tudi Društvom »Doberdob«, ki združuje slovenske lovke in lovce v Furlaniji-Julijski krajini. KPL Celovec je kot lovska organizacija koroških zamejskih lovcev polnopravni član Lovske zveze Slovenije.
KPL Celovec po smrti dolgoletnega in legendarnega predsednika Mirka Kumra Frica zdaj uspešno vodi predsednik Janez Kaiser, ki je za prihodnje leto napovedal praznovanje 60-letnice kluba v Celovcu. Priložnostno slovesnost bodo pripravili tudi v Mariboru, je ob koncu srečanja dodal predsednik LZ Maribor Gselman. Med zamejskimi lovskimi tovariši je bil tudi Valentin Božič Folti, najstarejši, 83-letni član KPL Celovec iz Globasnice, ki je poln optimizma in dobre volje obujal spomine na mnoga doživetja z lovskimi prijatelji z obeh strani meje.
Razveseljivo je, da je tudi med zamejskimi lovci že več mlajših, ki bodo zagotovo nadaljevali to lepo tradicijo in kot člani zelene bratovščine prenašali dragocene izkušnje s področja varovanja narave in ohranitve divjadi onstran Karavank na Štajersko. Oboji bodo imeli skrbi v izobilju, saj se posegi v naravo okolje v škodi divjadi povsod nadaljujejo.
Konec avgusta smo vas pozvali k sodelovanju v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Zbiranje donacij se je po začetnem zagonu nekoliko upočasnilo, zato vse, ki se še niste odločili za solidarnostno pomoč prizadetim v poplavah, ponovno pozivamo, da prispevate v okviru svojih zmožnosti.
Foto: Urša Kmetec
Na namenskem računu Lovske zveze Slovenije smo do vključno 10. novembra 2023 prejeli 70 nakazil lovskih družin, zvez lovskih družin, društev in posameznikov v skupni vrednosti 27.651 evrov. Na računu je še dodatni znesek v višini 25.000 evrov iz rezervnega sklada LZS.
Pozivamo vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
Vsi, ki lahko pomagate, tako lovske družine, druga društva in območne zveze lovskih družin kot tudi posameznike, pozivamo, da svoj prispevek nakažete na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d.).
Osnutek donatorske pogodbe(velja za LD) dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si. V skladu s sklepom Upravnega odbora LZS prilagamo spisek že prejetih donacij, kar naj bo spodbuda ostalim članicam LZS za plačilo donacij.
Seznam donatorjev, ki so sredstva nakazali na namenski račun LZS do vključno 10. 11. 2023:
Oktobrska oddaja Dober pogled je v celoti posvečena 49. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 7. oktobra, pred dvorcem Visoko, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja.
Letošnje leto je namreč Tavčarjevo leto in organizatorka srečanja Občina Gorenja vas – Poljane se je odločila, da tako počasti spomin na Tavčarja, ki je bil tudi lovec. Srečanja se je udeležilo enajst lovskih pevskih zborov in dvanajst skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, skupaj skoraj 200 nastopajočih.
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 25. novembra 2023, vKulturni dvorani Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica.
Foto: arhiv LZS
Kriteriji tekmovanja:
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prosto živečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja in časovnica bodo objavljeni na spletni strani LZS.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do vključno srede, 22. novembra 2023,na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
Sv. Hubert je zelo rad hodil na lov in sprva ni želel, da bi “dolgočasna” maša motila njegove nedeljske pustolovščine. Hubert je bil tako zasvojen z lovom, da se je v gozd odpravil celo na veliki petek. Ko so se vsi drugi v cerkvi spominjali Jezusove žrtve na križu, je sv. Hubert že lovil svojo naslednjo trofejo.
Hubert, plemič, ki sta mu žena in edini otrok kmalu umrla, se je, da bi pozabil na žalost in bolečino, pogosto zatekal v gozd ter iskal tolažbo in razvedrilo v lovu. Postal je tako navdušen lovec, da se je celo na sam veliki petek, medtem ko so drugi šli v cerkev, odpravil nad jelena. Ko ga je preganjal, se je na neki gozdni jasi jelen obrnil k njemu, med rogovjem pa se je zalesketal križ. Hubert je od začudenja obstal, glas, ki je prihajal od jelena, pa mu je rekel: »Hubert, če se ne spreobrneš h Gospodu, boš padel v pekel.«
Hubert je glas vzel resno, poiskal maastrichtskega škofa in se zaupal njegovemu vodstvu. Škof, sv. Lambert, je Huberta posvetil v duhovnika, nato pa ga kot oznanjevalca vere poslal v Brabant in Ardene. Ljudstvu se je tako priljubil, da so ga kmalu imenovali »apostol Ardenov.« Ko so škofa okoli leta 705 umorili, so za njegovega naslednika izvolili in imenovali Huberta. Hubert, ki je svojega učitelja Lamberta zelo cenil in spoštoval, je v Liegeu, kraju, kjer je pretrpel mučeniško smrt, sezidal cerkev in vanjo prenesel svetnikove kosti. Pozneje je tja prenesel še škofijski sedež in nekdaj nepomembno vas spremenil v cvetoče mesto. Hubert je tudi kot škof nadaljeval svoje misijonsko delo[1].
Njegovo ime je skrajšana oblika iz Hugbert oz. Huguberaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed hugu »um, razum, pamet« in beraht »bleščeč, slaven«. Gre torej za »bleščeč um«. Rodil se je okoli leta 655 v Akvitaniji v Franciji, umrl pa 30. maja 727 v Tervuernu v Belgiji. Po legendi izvira iz akvitanske plemiške rodbine. Bil je najstarejši sin akvitanskega vojvode Bertranda, vnuk Kariberta, toulouškega kralja. Poročil se je s Floribano, hčerko grofa Dagoberta, ki je umrla na porodu edinega sina[2].
Sv. Hubert je zavetnikArdenov, škofije Liege; lovcev in strelcev, mesarjev, krznarjev, strugarjev, optikov, kovinarjev, livarjev, izdelovalcev matematičnih naprav, matematikov in izdelovalcev kraguljčkov, lovskih psov, proti pasjemu ugrizu, steklini, kačjemu piku, proti strahu pred vodo. Štejejo ga med priprošnjike v sili. Običajno nosi škofovsko oblačilo, ob sebi ima večinoma pse in lovski rog, lahko tudi knjigo in križ; nepogrešljivo pa je tudi jelenje rogovje oz. kar jelen sam.
Sv. Hubert goduje 3. novembra (v nekaterih koledarjih tudi 30. maja). Na Slovenskem velja za velikega zavetnika zelene bratovščine. Mnoge lovske družine njemu v čast prirejajo Hubertove sv. maše.
V petek, 3. novembra, bo ob 18. uri, Hubertova sv. maša prvič tudi v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Prireja jo Lovska zveza Maribor in to ne le v čast sv. Hubertu, pač pa tudi v trajen spomin na 52 umrlih štajerskih lovcev, ki v času epidemije covida-19 niso mogli imeti lovskega pogreba.
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji kritično pretresel stališča o umeščanju gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju.
Kozjak v jesenskih barvah. Foto: Marjan Toš
Že na začetku razprave so člani poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in prostoživeče živali nasploh. Izgradnja takšnih energetskih objektov bi le še poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali, zato so soglasno ocenili, da ti ne sodijo na Pohorje.
Upravni odbor LZ Maribor je ob tem pritrdil mnenju lovskih družin (LD) na prizadetem območju Pohorja, da bi zaradi ljudi in narave morali elektrarne na veter umeščati drugam, ne v območje NATURE 2000 in tudi na drugačen način. Umeščanje energetskih objektov, vključno z vetrnimi elektrarnami v naravno okolje je izredno odgovorno strokovno delo, ki terja konsenz z lokalnim prebivalstvom. Tega na Pohorju ni bilo in na žalost so bile postavljene na stranski tir tudi vse lovske družine na tem območju (LD Šmartno, LD Slovenska Bistrica, LD Fram, LD Hoče, LD Radvanje, LD Ruše, LPN Pohorje …).
Člani Upravnega odbora LZ Maribor so vnovič izpostavili negativne pojave na Pohorju, kjer se divje vožnje po naravnem okolju s štirikolesniki, motokros motorji, gorskimi kolesi in motornimi sanmi v zimskem času še kar nadaljujejo. Povzročajo hrup in velik nemir v okolju prostoživečih živali, ki se mora iz svojih stanišč nenehno umikati drugam. To pa je za divjad, zlasti jelenjad, srnjad in gamse zelo škodljivo zlasti pozimi, ko potrebujejo živali mir, da ne izgubljajo energije.
Flora in favna na Pohorju bi bili z vetrnimi elektrarnami le še dodatno prizadeti in osiromašeni, zato je Upravni odbor LZ Maribor na zadnji seji soglasno podprl stališča vseh prizadetih LD, da se vetrnih elektrarn ne umešča v pohorski prostor. Hkrati so izrazili upanje, da bodo v prihodnje, v nadaljevanju procesov umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v ponedeljek, 30. oktobra 2023 ne bo poslovala.
Vzrejana komisija za barvarje pri Kinološki zvezi Slovenije organizira vzrejni pregled za bavarske in hanovrske barvarje v nedeljo, 12. novembra 2023, ob 8. uri, pri lovskem domu LD Slovenska Bistrica.
Foto: arhiv Komisije za lovsko kinologijo
Ob vzrejnem pregledu je treba predložiti: original rodovnika psa, obojestransko kopijo rodovnika in potrdilo o cepljenju psa proti steklini. Psi morajo biti starejši od 15 mesecev. Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo tudi psi, ki še nimajo opravljenih vseh preizkušenj ali še niso telesno ocenjeni. Vzrejno dovoljenje bodo dobili, ko bodo imeli opravljene vse predpisane preizkušnje.
Brkinsko Kraška zveza lovskih družin (BKZLD) in Lovska družina (LD) Kras Dutovlje sta 10. oktobra organizirali enodnevni lovski delavnici za učence Osnovne šole Dutovlje.
Foto: arhiv BKZLD in LD Kras Dutovlje
Delavnici sta potekali ločeno za učence drugih in tretjih razredov ter za učence četrtih in petih razredov. Učenci so v spremstvu lovcev in učiteljic opravili pohod od Osnovne šole Dutovlje, med potjo so spoznavali sledi divjadi ter si ogledali lovske objekte, kot sta lovska opazovalnica in vodni vir za divjad.
Po prihodu v lovsko kočo je sledil teoretični del, kjer so učencem predstavili lovske šege in običaje, lovsko kinologijo, lovsko kulturo, zgodovino lovstva in varstvo narave. Učenci so si ob razlagi na panojih ogledali fotografije divjadi, fotografije dela lovcev v lovišču. Izvedeli so več o načinih lova in o pomenu lovstva.
Foto: arhiv BKZLD in LD Kras Dutovlje
Učenci so na lovski delavnici prejeli sestavne dele in načrte za ptičje valilnice, ki jih bodo izdelali med poukom. Vsi udeleženci so se razveselili še kart Črni Peter, knjižice Stopinje in sledovi živali v naravi, pobarvank, sličic divjadi in drugih zloženk.
Brkinsko Kraška zveza lovskih družin in LD Kras Dutovlje
Konec oktobra se zaključi javni natečaj za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko za leto 2023, ki ga je v začetku leta razpisal Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije.
Foto: Barbara Ložar
Kakšna besedila so primerna za natečaj?
Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.
Najboljša besedila bodo nagrajena
Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.
Natečaj je anonimen
Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo do konca oktobra pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2023), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Podrobneje o pogojih razpisa TUKAJ.
Iz vrst zelene bratovščine je prišla pobuda, da bi lahko bila v avgustovskih poplavah prizadeta območja Slovenije morda deležna tudi evropske lovske solidarnostne pomoči.
Foto: arhiv LZS
Po zgledu Evropske nogometne zveze (UEFA), ki jo vodi Aleksander Čeferin iz Slovenije, bi lahko nekaj podobnega storila tudi FACE in najbrž tudi CIC. Sploh, ker je med sedmimi milijoni evropskih lovcev tudi veliko članov iz krogov t. i. »modre krvi«, ki jim denarja ne manjka. In tudi sicer bi težko rekli, da so lovci reveži. Prepričan sem, da bi organizacija pobudo, če bi do nje prišlo, podprla.
V preteklosti je bila izjemno pomembna vloga pokojnega Veljka Varićaka v CIC, kjer je bil med vodilnimi funkcionarji tega uglednega svetovnega lovskega združenja in celo njegov podpredsednik. Bil je tudi največji ekspert za ocenjevanje trofej. V CIC so delali tudi mnogi drugi ugledni člani slovenske lovske organizacije, med katerimi naj omenim Marka Bulca, izjemno uglednega, spoštovanega in nadvse cenjenega slovenskega (in jugoslovanskega) lovca, člana LD Mirna, ki je bil celo predsednik CIC.
Zdaj ima Lovska zveza Slovenije podpredsednika Centralnega regiona FACE. To je že v drugo postal Srečko Žerjav, sicer nekdanji direktor Strokovne službe LZS. FACE združuje 7 milijonov evropskih lovcev. Žerjav aktivno sodeluje tudi v CIC. Pred Žerjavom je bil podpredsednik FACE tudi znani slovenski lovski strokovnjak, dolgoletni sekretar LZS, avtor številnih strokovnih knjig in lovski publicist Blaž Krže.
Lovska zveza Slovenije je od leta 1991 članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC), od leta 1993 članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) in že od leta 1952 članica Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO). V vseh teh organizacijah sodelujejo tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije.
Žerjav ima lepo priložnost, da se podobno kot Čeferin izkaže z izvirnostjo in plemenitim namenom in predlaga evropsko lovsko solidarnost za ljudi iz prizadetih območjih Slovenije. Vsak euro je dobrodošel. Slovenska javnost bi takšno akcijo sprejela kot lepo solidarnostno gesto evropskih lovcev. Takšna solidarnostna akcija bi bila velikanski prispevek h krepitvi ugleda lovskih organizacij na stari celini. Sploh tam, kjer lovstvo še vedno ne uživa javnega ugleda, veljave in spoštovanja, kar postaja značilno tudi za Slovenijo. Naj bo LZS pobudnica tovrstne akcije, ki naj jo sproži podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Vodstvo LZS bi ga pri tem zagotovo takoj podprlo.
Vsi slovenski lovci, sploh pa ljudje iz prizadetih območij, tega ne bi nikoli pozabili. To bi bil kapital na ugled in veljavo lovstva, ki bi dajal tudi velikanske obresti. Za pomoč ni nikoli prepozno in zdaj so na potezi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Med njimi je brez dvoma tudi podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Dobil bi podporo dvajset tisoč glave slovenske zelene bratovščine.
Domžalski rogisti so se 7. oktobra kot edini slovenski predstavniki udeležili 3. Evropskega prvenstva lovskih rogistov v kraju Suhl v Nemčiji.Osvojili so 6. mesto v skupini lovski rogisti z Es instrumenti.
Foto: arhiv KD Domžalski rogisti
Na evropskem prvenstvu je sodelovalo 20 skupin rogistov iz Nemčije, Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Tekmovalo se je v dveh skupinah: lovski rogisti z B instrumenti in lovski rogisti z Es instrumenti. Na tekmovanju je bila obvezna izbira skladb iz nacionalnih baz držav drugih udeleženk prvenstva. Naš dirigent se je odločil za naslednje skladbe: Prinz Eugen fanfare (J. Hayden), M. Weber – Jägerchor (M. Weber), Fanfare (Stief – Minneburg) in Waldmärchen (J. Hayden).
Na evropskem prvenstvu se pomerijo skupine rogistov, ki se preko nacionalnih tekmovanj uvrstijo na ta dogodek, tako da je to res tekmovanje najboljših na naši celini. V Sloveniji interesa za udeležbo na tekmovanjih med rogisti ni, zato smo bili Domžalski rogisti, s podporo Lovske zveze Slovenije, edini predstavniki iz naše domovine. Ker nacionalnih tekmovanj nimamo, posledično upada kakovost izvajanja lovske glasbe na rogovih, zamre pa tudi mreženje z drugimi skupinami iz nam bližnjih držav.
Foto: arhiv Domžalski rogisti
V želji po izboljšanju rezultata iz evropskega prvenstva na Slovaškem leta 2018 in v želji po ponovnem merjenju z najboljšimi v Evropi, smo kljub dolgi poti in velikemu finančnemu vložku ugriznili v ta projekt in pričeli z intenzivnimi vajami pod vodstvom našega dirigenta Daniela Savnika. Na evropskem prvenstvu smo poleg dirigenta sodelovali še Bine Drobnič, Jernej Hribar, Tomaž Tavčar,Ivan Kozarič, Hana Močnik, Mihael Kozjek in Tine Pavli. Kljub težki konkurenci smo osvojili za nas odlično 6. mesto v skupini lovski rogisti z Es instrumenti.
Tako se je poplačal ves trud, ki smo ga mesece vlagali v vaje in vse finančne tegobe, ki jih tako tekmovanje povzroči. Verjamemo, da bomo z intenzivnimi vajami, s predanostjo glasbi, in pridobitvijo podmladka ter usmerjenim delom lahko čez dve leti javili, da smo na 4. evropskem prvenstvu na Poljskem posegli po najvišjih treh mestih v Evropi. Seveda pa nas v vmesnem času čakajo še mednarodna tekmovanja v Avstriji in na Slovaškem.
Foto: arhiv KD Domžalski rogisti
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam finančno pomagali izpeljati ta zahteven projekt: krajevnim skupnostim občine Domžale, posameznim podjetjem in samostojnim podjetnikom, Lovski zvezi Slovenije in Zvezi lovskih družin Ljubljana, Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, predvsem pa občini Domžale in županji mag. Renati Kosec. Seveda gre zahvala tudi družinam sodelujočih, še posebej razumevanju naših partnerjev, ki so z velikim veseljem podprli projekt in nas bodrili pri doseganju tega cilja.
69. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) je potekalo med 5. in 7. oktobrom v Admontu na avstrijskem Štajerskem, v organizaciji Štajerskega deželnega lovstva.
Foto: arhiv DSLZJAP/AGJSO
Tematika zasedanja, na katerem so – prvič s simultanim prevajanjem – predavali dr. Rudolf Reiner, dr. Rudolf Zeiler, prof. dr. Klemen Jerina in dr. Erich Tasser, je bila “Razmišljajmo na široko, globalno – delujmo krajevno, lokalno. Ohranjanje življenjskega prostora in populacijska dinamika divjadi”.
Predsednik DLM dr. Walter Brunner je zasedanje odprl, pozdravil številne funkcionarje in delegate včlanjenih lovskih zvez ter referente in prevajalke in prevajalce, se zahvalil Steirische Landesjägerschaft/Štajerskemu deželnemu lovstvu – deželnemu lovskemu mojstru Franzu Mayr-Melnhof-Saurauu in ek. sv. Karlu Lacknerju – za gostoljubnost in odlično pripravo.
Referenta dr. Rudolf Reiner in dr. Hubert Zeiler sta osvetlila “vlogo lova v življenjskem prostoru in varstva vrst.” Zatem se je univ. prof. dr. Klemen Jerina posvetil vprašanju “velikosti populacije prostoživečih živali, da dolgoročno preživi”. Dr. Erich Tasser pa je referiral na tematiko “divje živali kot indikator kakovosti pokrajine”.
Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) s članicami Steirische Landesjägerschaft/ Štajersko deželno lovstvo, Lovska zveza Slovenije, Federazione Italiana della Caccia (FIDC) Trst, Gorica, Belluno, Associazione Cacciatori della provincia di Trento/ Lovska zveza province Trentin, Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza, Unione Nazionale Cacciatori Zona Alpi (UNCZA)/ Nacionalna zveza lovcev alpskega predela, Tiroler Jägerveband/ Tirolska zveza lovcev in Kärntner Jägerschaft/ Koroško lovstvo obstoja od leta 1952. Je pomemben glasnik lovstva v alpskem prostoru in se letno sreča na konferenci, da obravnava aktualne tematike.
Strokovnjaki za biologijo divjadi in lovski funkcionarji iz včlanjenih držav Italije, Slovenije in Avstrije so po živahnih razpravah soglasno ugotovili, da so za trajnejše in v prihodnost usmerjeno upravljanje z divjadjo neobhodno potrebni obširni podatki. Razpoložljivi podatki deželnih lovskih zvez so zelo obširni in dragoceni in nosilni steber ohranjanja uravnovešenih populacij divjadi. V prid prostoživečih živali, ki, kot vemo, ne poznajo meja, je treba te podatkovne baze prekomejno zbrati in ovrednotiti.
Zdrave populacije divjadi so izpostavljene številnim dejavnikom vplivanja. Skupno s sodobnim upravljanjem divjadi zahtevata varstvo in ohranjanje življenjskih prostorov celosten pristop. Potrebno je upoštevati ekološke, gospodarske in družbene vidike.
Nadrejena zamisel DSLZJAP je jamčenje trajnostnega sobivanja človeka in divjadi za prihodnje generacije. Da dosežemo omenjene cilje, je pomembno, da ustvarimo ravnovesje med razmišljanjem v velikih prostorskih razsežnostih in delovanjem na kraju samem. Lovke in lovci jugovzhodnega alpskega prostora se pojmujejo kot bistveni dejavniki te zamisli.
Foto: DSLZJAP
Med gala večerjo na gradu Röthelstein je inž. Josef Schnabl za svoje dolgoletno in zaslužno delovanje prejel odlikovanje. Predsednik DLM dr. Brunner mu je izročil častno listino DSLZJAP. Za rojstni dan je predsednik čestital prevajalcu DSLZJAP Francu Wakounigu in celotna večerna družba mu je zapela pesem v pozdrav.
Velika zahvala velja Nadji Kollman (italijanščina), Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza in Francu Wakounigu (slovenščina) za strokovno prevajanje. S tem sta bistveno pripomogla k uspehu zasedanja. Obiska največje samostanske knjižnice na svetu in Naravoslovnega muzeja samostana Admont sta zaokrožila niz vtisov iz kraja zasedanja.
Lovska zveza Slovenije je 12. oktobra organizirala dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v novih prostorih Lovskega centra Lovske zveze (LZ) Koper.
Foto: Gregor Bolčina
Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik LZ Koper Fabio Steffe in jim na kratko predstavil zvezo. Sledilo je predavanje lovske inšpektorice mag. Dolores Čarga na temo del in nalog lovskega čuvaja, nato pa predavanje dr. Srečka F. Kropeta o ukrepih lovskega čuvaja ob sumu nezakonitega lova. Na usposabljanju je bil prisoten tudi glavni lovski inšpektor Igor Simšič.
Foto: Gregor Bolčina
Predavanja se je udeležilo 70 lovskih čuvajev. Najbolj oddaljeni udeleženec je (v eno smer) prevozil 315 kilometrov, da se je lahko udeležil izobraževanja.
“Vljudno javno sprašujem oba kandidata za predsednika Lovske zveze Slovenije, ali bosta funkcijo predsednika opravljala poklicno ali nepoklicno. Iz predstavitve v Lovcu to namreč ni razvidno,” je zastavil pisno vprašanje dr. Marjan Toš, prof., lovski mojster.
Vsi poznamo prakso, da vodstva lovskih družin pred delnimi občnimi zbori z njihovo vsebino marsikje ne seznanijo članstva, zato te informacije najširši krog lovske javnosti ne bo imel, pravi Toš, ki verjame, da bosta kandidata na vseh delnih občnih zborih to pojasnila.
Kandidat za predsednika LZS Darko But je povedal, da je na vseh predstavitvah na kandidacijskih konferencah, te so potekale v juliju in avgustu po volilnih okoliših, javno navedel, da bo v primeru izvolitve funkcijo opravljal nepoklicno.
Tudi kandidat za predsednika LZS Alojz Kovšca je na vseh predstavitvah po območnih zvezah pojasnil, da bo v primeru izvolitve za predsednika LZS funkcijo opravljal poklicno. Odločitev je utemeljil na dveh dejstvih: ekonomičnosti in operativnosti. “Za lovsko organizacijo je ceneje, če predsednik opravlja funkcijo profesionalno, ker mu kot funkcionarju ne pripadajo vse zakonsko določene bonitete iz delovnega razmerja, kot pripadajo direktorju. V operativnem smislu delovni čas profesionalnega predsednika tudi ni omejen in je po potrebi lahko 24/7. Menim, da za učinkovito vodenje lovske organizacije ne zadošča le predsednikova delna razpoložljivost, temveč se mora tako zahtevni nalogi posvetiti v celoti,” je povedal Kovšca.
Kovšca je dodal še, da ga vprašanje preseneča, saj so prav vse območne lovske zveze prejele njegov dopis s predstavitvijo in programom, v katerem je aktualno vprašanje obrazloženo, poleg tega je na vseh predstavitvah namero o profesionalnem opravljanju funkcije v primeru izvolitve podrobno argumentiral. “Očitno obstaja komunikacijska pomanjkljivost med območnimi zvezami in lovskimi družinami ter članstvom, ki jo bo v prihodnosti potrebno odpraviti,” še dodaja Kovšca.
Tradicionalno, že 20. mednarodno srečanje v lovskem strelstvu v kategorijah Compak in »A« trap med ekipama Lovske zveze Slovenije in Hrvaške lovske zveze je potekalo 14. in 15. oktobra na strelišču Lovskega društva Šljuka Bjelovar.
Foto: dr. Srečko F. Krope
Našo ekipo strelcev so sestavljali Miha Finkšt, Marijan Sadek, Leon Sadek, Dušan Urankar, Miha Travner in Boštjan Sadek. Ekipo smo spremljali predsednik LZS mag. Lado Bradač, predsednik Komisije za lovsko strelsko in lovsko orožje Matija Janc in podpredsednik LZS dr. Srečko Felix Krope.
Tekmovanje s predhodnim treningom je potekalo 14. oktobra. Za razliko od ostalih srečanj tokrat ni bilo discipline streljanja s kroglo. V vseh srečanjih do letošnjega je vedno zmagala naša ekipa, tokrat pa se je sreča prvič nasmehnila ekipi Hrvaške lovske zveze. Njihov spletni prispevek je tako nosil zanimiv naslov: “Zgodovinsko pomembna zmaga na meddržavnem srečanju.” Razlika je bila sicer majhna, vendar pa je za zmago dovolj že točka prednosti.
Foto: dr. Srečko F. Krope
Ob podelitvi, na kateri so sodelovali tudi predsednik Hrvaške lovske zveze Ivica Budor s svojimi najožjimi podpredsedniki, smo po tej prijateljski tekmi izročili tudi priložnostna darila tekmovalcem in njihovemu vodstvu. 15. oktobra je sledilo delovno srečanje med vodstvi obeh zvez, na katerem je tekla razprava o ukrepih glede pojava afriške prašičje kuge (APK) na Hrvaškem, o evropski orožni direktivi in o vodenju projektov v okviru različnih programov. Po delovnem srečanju, ki je bilo končano pred kosilom, smo se prijateljsko razšli ob najboljših obojestranskih željah.
Z učenci prvih treh razredov Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci smo se 6. oktobra že zjutraj peš odpravili proti lovskemu domu v Prosenjakovcih, kjer so nas pričakali lovci, predstavniki ZLD Prekmurje.
Foto: Peter Novak
Po prijaznem pozdravu Ludvika Rituperja, predsednika Lovske družine Prosenjakovci in dr. Arpada Köveša, predsednika ZLD Prekmurje, so nam lovci predstavili svoje delo. Izvedeli smo veliko novega o prostoživečih živalih, ki prebivajo v naših gozdovih, o skrbi za divjad in okolje. Spoznali smo tudi lovskega psa in od njegovega vodnika izvedeli veliko zanimivosti o lovskih psih.
Foto: Peter Novak
Dan je bil nadvse poučen, obrobje gozda ob prosenjakovskem lovskem domu pa smo zapustili polni novih izkušenj in znanj. Ena izmed teh je nedvomno drugačen pogled na lovce in njihovo delo, saj smo izvedeli, da v njihov delokrog spada med tudi varovanje okolja, prizadevanje za izboljšanje življenjskega prostora živali ter prizadevanje, da mladim pomagajo privzgojiti čut odgovornosti do narave.
Društvo slovenskih lovk je 10. oktobra z odprtjem razstave fotografij v Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije praznovalo prvo desetletje delovanja.Razstava je na ogled do 10. novembra 2023.
Fotografska razstava ob 10. obletnici Društva slovenskih lovk. Foto: Urša Kmetec
Predsednica Društva slovenskih lovk Ivica Kocjančič je kratko predstavila delovanje društva: “V desetih letih smo sodelovale na okroglih mizah, družabnih srečanjih doma in v tujini, se predstavile na lovskem sejmu v Gornji Radgoni z nošami lovk iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške, stkale stike z lovkami iz Slovaške, Romunije, Srbije in Hrvaške ter organizirale mednarodne love … Letos smo prvič organizirale lovski tabor za otroke, ki zagotovo ne bo zadnji. Članice društva smo ponosne na prehojeno pot, naj se zdi kratka ali dolga.”
Za prihodnost slovenske lovske organizacije je pomembno, da se število lovk dvigne na raven skandinavskih držav, je v nagovoru poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “Upam, da boste smele, drzne in učinkovite pri uresničevanju vašega poslanstva,” je zaključil. Društvu slovenskih lovk je ob tej priložnosti podelil priznanje – listino Lovske zveze Slovenije in jim zaželel še dolgo uspešno delovanje.
Za glasbeno popestritev praznovanja 10. obletnice Društva slovenskih lovk so poskrbeli Brkinsko-Kraški rogisti.
*******10. obletnica Društva slovenskih lovk. Foto: Marijana Mačinkovič (*) in Urša Kmetec
Na pobudo Lovske družine Dole smo učitelji in učenci podružnične osnovne šole (POŠ) Ledine izkoristili prijetno jesensko vreme in si pričarali izjemno doživetje.
Foto: arhiv POŠ Ledine
Za dva dni smo odšli v lovsko kočo v Dole. Ker smo vsi polni energije in vajeni raznovrstnih izzivov, smo se odločili, da bomo pot od Ledin do Dol premagali kar peš. S hojo nihče ni imel težav, pa čeprav najmlajši od njih še ni dopolnil šest let.
V Dolah smo bili deležni velikega gostoljubja lovcev. V popoldanskem času so pripravili pester program. Drago Klavžar in Bojan Breitenberger sta nam predstavila osnove lovske organizacije in njihove dejavnosti. Nadaljevali smo s spoznavanjem narave v bližnji okolici. Emil Miklavčič, tudi upokojeni gozdar, nam je pokazal in predstavil vrste dreves, ki rastejo v bližini koče. Z njim smo se pogovarjali tudi o pomenu gozda za vse nas. Da pa so se učenci tudi razmigali in poigrali, je poskrbel Breitenberger mlajši, ki je pripravil različne gibalne igre na dvorišču pred domom. Za zaključek dneva sta nas obiskala še dva lovca rogista, ki sta nam zaigrala na lovski rog. Učenci so se tudi sami preizkusili v igranju nanj in bili so navdušeni.
Ker smo v lovski koči prespali, smo prosili našega hišnika, da nam je tja poleg hrane pripeljal tudi blazine, ki smo jih položili po tleh sejne sobe in na njih pripravili ležišča. Čez dan je bilo polno dogajanja, zato nas je zvečer utrujenost hitro ujela in ob pravljici ponesla v sen.
Foto: arhiv POŠ Ledine
Naslednji dan smo se po zajtrku zbrali in se razdelili v skupine. Učitelji smo v okolici koče pripravili orientacijo. Naloge so bile različne: od prepoznavanja živalskih sledi, poznavanja parkljaste divjadi, orientacije na zemljevidu, pa tudi iz vsebin prve pomoči, s katerimi smo spoznavali učence dan prej. Najbolj zanimiva jim je bila zadnja naloga, ko so morali imobilizirati ponesrečenca in ga s pomočjo taborniške šotorke prinesti na cilj in tam poklicati še številko 112. Naloge so vse skupine uspešno rešile.
Učitelji na POŠ Ledine si želimo, da bi bili naši učenci pri svojem odraščanju deležni tudi različnih življenjskih izkušenj »izven učilnic«. Zavedamo pa se, da določenih idej ne bi bilo mogoče uresničiti, če ne bi imeli širše podpore. Tako se zahvaljujemo staršem, ki nam zaupajo svoje otroke, vsem delavcem na matični šoli Spodnja Idrija, ki so nas oskrbeli s hrano (kuharji, hišnik), tabornikom, ki so nam posodili svoje šotorke ter predvsem lovcem LD Dole Bojanom Breitenbergerjem na čelu, ki so poskrbeli, da je bilo naše bivanje v njihovi lovski koči prijetno in zabavno.
Lovci LD Dole – najlepša hvala za gostoljubje, ki ste nam ga nudili na dvodnevnem bivanju v vaši koči v Dolah.
Letošnje, že 49. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov je potekalo 7. oktobra, pred dvorcem Visoko, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja. Letošnje leto je namreč Tavčarjevo leto in organizatorka srečanja Občina Gorenja vas – Poljane se je odločila, da tako počasti spomin na Tavčarja, ki je bil tudi lovec.
Foto: Urša Kmetec
Srečanja se je udeležilo enajst lovskih pevskih zborov in dvanajst skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, skupaj skoraj 200 nastopajočih. Udeležence sta pozdravila župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež in podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc.
Dogodek so popestrili tudi Janez Čadež, ki se je prelevil v Ivana Tavčarja, člana KD Ivana Tavčarja Frenk Dolenc in Silvo Potočnik, ki sta uprizorila skeč “Lov na divjega petelina” in skupina Suha špaga, oponašanje jelenjega rukanja pa je predstavil Vital Šuligoj.
Zaključna beseda je pripadla predsedniku Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Janiju Šalamonu. Zaključek prireditve pa sta oznanili pesem “Mi smo lovci” združenih pevskih zborov, ki jih je vodil dirigent Milan Bajželj, in skladba “Konec lova” združenih skupin lovskih rogistov, pod vodstvom dirigenta mag. Janija Šalamona.
Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo, tako kot prvo srečanje, organiziral Lovski pevski zbor Globoko, ki je ob koncu letošnjega dogodka že prevzel prapor srečanja. Datum in lokacija jubilejnega srečanja sta že znana: sobota, 8. junij 2024, v športni dvorani v Brežicah. Na slišanje prihodnje leto!
Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko po počitniškem premoru že ogledate septembrsko oddajo Dober pogled.
Septembrska oddaja lovstvu se začenja s praznovanjem 70-letnice delovanja Lovske družine Kanal, nadaljuje se s predstavitvijo dveh lovskih taborov za otroke in zaključuje z razvitjem novega prapora Lovskega kinološkega društva (LKD) Maribor. Vabljeni k ogledu!
Lovska zveza Slovenije (LZS) je pripravila Javni nagradni natečaj za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2024. Razpisni pogoji so bili objavljeni v reviji Lovec (5/2023).
Izbrane fotografije za koledar LZS za leto 2024.
Na LZS smo v okviru natečaja skupno prejeli kar 270 fotografij 31 različnih avtorjev. Komisija za izbor najboljših fotografij Javnega nagradnega natečaja za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2024 v sestavi doc. dr. Srečko Felix Krope, Igor Pičulin in Urša Kmetec je opravila izbor najboljših fotografij nagradnega natečaja skladno z razpisnimi pogoji.
Na natečaj so svoje fotografije poslali Andrej Tomažin, Miha Predalič, Marjan Cigoj, Luka Prebil, Oton Naglost, Martin Šolar, Elo Mihevc, Luka Kirn, Boštjan Klemenčič, Vid Vnuk, Alexander Voda, Miha Robar, Janez Papež, Mihaela Cepec, Milan Cerar, Slavko Prijatelj, Boris Kozinc, Sebastjan Zelič, Aleš Zbašnik, Darjan Vesenjak, Miran Krapež, David Knez, Jakob Flere, Aljaž Nerat, Iko Krašovec, Zvonko Pavlič, Miran Kačič, Ana Nascivera, Ajda Steiner, Roman Jerič in Natalija Pišec.
Osnovni izbor fotografij je opravil Igor Pičulin, ki je ocenil tehnično kakovost in možnost izreza fotografij. Komisija je nato na dopisni seji, ki je potekala med 17. in 21. junijem 2023, izbrala 13 fotografij, in sicer fotografijo za naslovnico koledarja in 12 najustreznejših fotografij prostoživečih živali, ki jih je uvrstila v koledar LZS za prihodnje leto.
Komisija je 1. nagrado v višini 500 evrov podelila Slavku Prijatelju za fotografijo kune zlatice, 2. nagrado (300 evrov) je prejel Elo Mihevc za fotografijo poljskih zajcev, 3. nagrado v višini 200 evrov si je po izboru komisije zaslužil Oton Naglost za fotografijo risa.
Za naslovnico koledarja LZS za leto 2024 je komisija izbrala fotografijo poljskih zajcev, katere avtor je Elo Mihevc, za koledarski del pa so bile izbrane naslednje fotografije (po mesecih): volk Mirana Kačiča, ris Otona Naglosta, kuna zlatica Slavka Prijatelja, divji petelin Zvonka Pavliča, ruševec Andreja Tomažina, srnjak Andreja Tomažina, gams Otona Naglosta, rjava medvedka z mladičem Ela Mihevca, navadni jelen Otona Naglosta, divji prašič Andreja Tomažina, lisica Alexandra Vode in kozača Alexandra Vode.
Avtorjem čestitamo za odlične fotografije, vsem pošiljateljem pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na letošnjem natečaju.
Državna Vzrejna komisija Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev in koroških žigcev, ki bo v soboto, 4. novembra 2023, ob 9. uri, pri Gostilni Rogina, Podgorje pri Slovenj Gradcu.
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti: originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes predpisano cepljen proti steklini.
Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Lovska zveza Slovenije je 3. oktobra izvedla dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v Novem mestu. Še eno tovrstno izobraževanje bo v četrtek, 12. oktobra, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, 6274 Šmarje.
Foto: Gregor Bolčina
Lovskim čuvajem v Novem mestu je predaval podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) dr. Srečko F. Krope, ki je tudi predsednik Komisije za lovskočuvajsko službo LZS in Komisije za lovskočuvajske izpite ter sodni izvedenec za lovskočuvajsko službo. Sledilo je predavanje lovskega inšpektorja na izpostavi v Celju Iana Martina Koštomaja.
Na izobraževanje je bilo prijavljenih 98 čuvajev, a se ga je udeležilo kar 95 slušateljev, kar kaže na dejansko potrebo (izobraževanje je za aktivne čuvaje zakonsko predpisano na vsakih 5 let) ter na resen odnos čuvajev, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Iskrena zahvala tudi obema predavateljema.
Evropska komisija je obvestila o novem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču na Hrvaškem. Divji prašič je bil najden povožen ob lokalni cesti v Zadarski županiji. APK je bila potrjena 26. septembra 2023.
Foto: Pixabay
Takoj po potrditvi so hrvaški pristojni organi določili okuženo območje v polmeru 20 kilometrov okrog najdenega poginulega divjega prašiča. Zaradi naravne prepreke – morja, bližnji otoki niso vključeni v območje. Znotraj okuženega območja je 14 lovišč z nizko gostoto divjega prašiča. V celotni Zadarski županiji je gostota divjega prašiča od 0 (otoki) do 0,01/km2 (celina).
Od 1. januarja 2023 so v Zadarski županiji v okviru aktivnega spremljanja testirali 29 divjih prašičev – vsi vzorci so bili negativni in v okviru pasivnega spremljanja 2 najdena poginula divja prašiča – 1 vzorec pozitiven. Do danes so na Hrvaškem APK potrdili pri 9 divjih prašičih v 4 županijah (Karlovška – 1, Vukovarsko-sremska – 5, Siško-moslavška – 2 in Zadarska – 1).
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Koristne informacije o bolezni, razširjenosti, biovarnostnih ukrepih, itd. najdete na spletni strani o APK.
Vir: UVHVVR
Zemljevid 1: Lokacije pozitivnih divjih prašičev na Hrvaškem.Zemljevid 2: okuženi območji – Siško-moslavška in Karlovška županija.Zemljevid 3: novo okuženo območje – Zadarska županija.
Poskrbimo za varno izvajanje jesenskih skupinskih lovov ter za upoštevanje vseh načel in ukrepov varnega ravnanja z orožjem!
Foto: Andrej Miklavčič
Lovovodja je odgovoren za pripravo in izvedbo skupinskih lovov, vsi udeleženci skupinskega lova pa moramo dosledno upoštevati njegova navodila. Zaradi varnosti naj gonjači nosijo signalne telovnike in/ali odsevne trakove na klobukih, tako da so dobro vidni tudi v slabših vremenskih pogojih in na daljše razdalje.
Nesreč z lovskim orožjem je v Sloveniji relativno malo, a je vsaka, ki se zgodi, preveč. Zato opozarjajmo, če opazimo nepravilnosti. Vsak, ki ima pravico do nošenja lovskega ali drugega orožja se mora zavedati, da takšna pravica pomeni veliko odgovornost. Vedno se moramo zavedati, da je lahko zgolj trenutek neprevidnosti dovolj, da drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo smrt. Pri tem ne pozabimo, da se nesreče lahko zgodijo ne le na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi ali doma pri čiščenju in spravljanju orožja.
Objavljamo predstavitev programov kandidatov za predsednika Lovske zveze Slovenije. Vrstni red obeh objavljenih besedil predsedniških kandidatov je urejen po abecednem redu začetnic priimkov kandidatov.
Foto: Urša Kmetec
Kandidat za predsednika LZS: Darko But
Enotni in povezani – a brez fige v žepu – bomo izpolnili pričakovanja
Ključno vodilo mojega programa za prihodnji štiriletni mandat je dosledno uresničevanje nalog s področja lovstva, divjadi in varstva narave, olajšanje dela vodstvom na vseh ravneh lovske organizacije ter spoštovanje določil Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Slovenski lovci smo vtkani v okolje, iz katerega izhajamo in lovimo ter opravljamo svoje delo in aktivnosti strokovno, nepoklicno, neplačano in prostovoljno, ker to želimo in ker to lahko. V 116 letih organiziranega lovstva na Slovenskem smo dokazali, da imamo bogate izkušnje in potrebno strokovno znanje, saj smo prav zato tega uspeli ohraniti veliko živalskih vrst in biotsko raznolikost v naših loviščih. Vse naše delovanje je, bo in mora tudi v prihodnje temeljiti na trajnostni rabi, ohranjanju vrstne pestrosti in na varstvu domorodne divjadi kot izjemnega obnovljivega naravnega vira (bogastva) naše države. Toda brez varstva habitatov tega ni mogoče dosegati. Naša pomembna naloga v kontekstu zapletenega varstva narave je ohranjanje zdravega in ljudem prijaznega okolja. To je naša pomembna odgovornost, katere se moramo globoko zavedati, saj je človek s svojo dejavnostjo že zdavnaj porušil naravno ravnovesje. Zato moramo biti pozorni in kritični do vseh načrtovanih posegov v prostor, ki lahko prizadenejo pestrost domorodnih živalskih in rastlinskih vrst oziroma njihovih habitatov. Vsi, ki smo povezani z zeleno barvo pod lovskim klobukom, se moramo zavedati, da je lovec v tretjem tisočletju tudi naravovarstvenik. Moje delo, če bom izvoljen za predsednika Lovske zveze Slovenije (LZS), bo usmerjeno tudi k vrnitvi k izvirnim etičnim in varstvenim načelom in zaobljubam slovenskega lovstva, katera pa bo, ob široki razpravi in konsenzu, treba prilagoditi sodobnemu času in zakonskim novostim. Zgodovinska in kulturna dediščina lovstva, ki jo ohranjamo in jo moramo tudi v prihodnje ohranjati za naše zanamce, je izjemna in je nihče nima pravice tajiti ali zavračati. Obstajajo vrednote, mimo katerih v lovski organizaciji ne moremo in ne smemo – lovsko tovarištvo, lovska pravičnost, lovska kultura in vse drugo, kar smo zapisali že v našem etičnem kodeksu. Torej ga spoštujmo!
V programu dela sem se osredotočil samo na ključna, predvsem organizacijska področja. Glede na siceršnjo zaznavno togost naše organizacije moj program sledi ideji razvojne nadgradnje dozdajšnjega razvoja v štirih temeljnih podmenah: (1) proaktivno sodelovanje pri pripravi zakonodaje, da bodo rešitve ciljno usmerjene, smiselne, koristne, legitimne in praktično izvedljive ter tako dolgoročno uporabne; (2) sprotno prilagajanje lovske organizacije družbenim in okoljskim spremembam ter sistematična in hitra odzivnost na vse izzive na področju lovstva, trajnostnega upravljanja divjadi in varstva narave; (3) pomoč vodstvom lovskih organizacij na terenu (LD, ZLD oz. LZ); (4) informiranje in čim hitrejši informacijski pretok z vsemi mediji – vključno z našim lovskim glasilom Lovec, ki mora slediti toku časa, se grafično prenoviti in vnovič postati mnenjsko bolj odprt (pluralen), s popolno uredniško avtonomijo. Doseči je treba še boljšo skladnost s spletno stranjo LZS, ZLD/LZ in čim prej tudi z lovskimi družinami na terenu.
Na področju zakonodaje moramo biti prepoznani kot verodostojni partner in sodelovati pri pripravi predpisov že v fazi osnutka. Na tem področju moramo dejansko (v praksi) s še večjo proaktivnostjo LZS in ob zavedanju njenih nalog v strokovni in laični javnosti ustvariti večjo težo in pritisk, seveda z argumenti in na znanju temelječimi dejstvi. In tu bo odigralo ključno vlogo sporazumevanje (komuniciranje) in odnosi z javnostmi. Glede sprotnega prilagajanja družbenim in okoljskim spremembam, s ciljem sistematičnega in odzivnejšega uresničevanja nalog s področja lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave, se je treba nujno poenotiti glede vizije razvoja naše lovske organizacije do leta 2030 ter pripraviti tudi dolgoročno strategijo, v kateri bodo jasno določeni cilji razvoja. Temu mora slediti priprava akcijskega načrta, v katerem bo razčlenjeno uresničevanje strategije (na kakšen način, kdo in do kdaj – zelo konkretno in brez primesi populizma), saj je mogočih več poti do uresničitve posameznega cilja. Zato se moramo vsi odgovorni predhodno dogovoriti in poenotiti ter nato uresničevanje tudi neprestano spremljati. Strategija in akcijski načrt morata biti pripravljena do leta 2025. Za uresničevanje ciljev bodo vzpostavljene projektne skupine, ki morajo slediti osnovnemu cilju, to je boljši organiziranosti, učinkovitosti in hitrejši odzivnosti lovske organizacije, predvsem zaradi bližajočega se roka podeljevanja novih koncesij (leta 2029). Ob tem je nujno povezovanje z obema resornima ministrstvoma, z Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije z vsemi tremi združenji občin ter z drugimi nevladnimi organizacijami s področja varstva narave. Seveda pa sprotno prilaganje terja tudi delno drugačno organiziranost LZS, in sicer na način projektne organiziranosti, proaktivnega delovanja in povečane operativnosti ter s tem učinkovitosti, vzpostavitve odgovornosti in prožnejše menjave članov. Ker je uresničevanje ambicioznih ciljev vedno pogojeno z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev, je treba zelo odgovorno in podrobno proučiti možnosti zagotavljanja dodatnih virov financiranja tako iz proračunskih kot tudi evropskih virov (projektno financiranje) in morebitno ustanovitev namenskega sklada (fundacije), ponovno razmisliti o ideji ustanovitve Zavoda za lovstvo ter oceniti potrebo po uvedbi solidarnostne pomoči lovskim organizacijam v stiski. Naša pomembna naloga bo nenehna strokovna in druga pomoč našim članicam, v prvi vrsti lovskim družinam in njihovim vodstvom, da se bodo lahko v svojih okoljih hitro in učinkovito odzvali na vsa odprta vprašanja in žgoče težave. Doseči moramo, da bodo lovske družine neposredno vplivale na sprejemanje odločitev o vseh pomembnih zadevah lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave. To pa lahko dosežemo samo z neposrednim medsebojnim informiranjem, standardiziranjem postopkov in funkcionalnimi usposabljanji, z izvedbo neposrednih volitev s pomočjo sodobnih tehnologij (i-volitve) ter vzpostavitvijo sistema evidentiranja in izmenjave dobrih praks. V najkrajšem času moramo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije urediti problematiko prenosa lastništva zemljišč, ki jih uporabljajo lovske družine. To poglavje mora biti eno od prednostnih nalog novega vodstva LZS in sam se bom temu primerno tudi takoj osebno zavzel, da to dolgoletno težavo spravimo z dnevnega reda v dobro lovskih družin.
Naše znanje, ob sočasni množičnosti in motiviranosti, je naša velika prednost, ki se jo zavedamo, a moramo kljub temu raziskovalni dejavnosti in strokovnemu izobraževanju ter usposabljanju na vseh ravneh nameniti še več skrbi. Nujno je treba posodobiti sistem opravljanja temeljnih in obnovitvenih usposabljanj na hibridni način klasičnega in e-izobraževanja z uvedbo enotnejših gradiv in certificiranih predavateljev – vse tudi s ciljem zmanjšanja stroškov in potrebnega časa. S ciljem boljše informiranosti je treba pripraviti namensko aplikacijo za pametne telefone in starejšim članom pomagati pri uporabi. Ključni poudarek je treba dati tudi neprestanemu delu z mladimi, saj zagotavljajo nadaljnji obstoj lovske organizacije. Nenazadnje pa je treba, predvsem zaradi uresničevanja javne službe in javnih pooblastil, vzpostaviti enotno standardizirano nezgodno zavarovanje članov in uporabnih (predpisano preizkušenih) lovskih psov, zavarovanje odgovornosti ter pravnega varstva.
Izzivov in priložnosti je torej veliko. Ko se bomo notranje utrdili in trdno povezali za uresničevanje vseh nalog in našega plemenitega poslanstva, bomo vse programske cilje novega mandata lahko tudi dosegli. Poenotiti je treba različne interese in brez držanja »fige v žepu« podpreti vse dobre rešitve – v naše skupno dobro. Če bomo vlekli vsak na svoj konec, bomo samo še lažja tarča nasprotnikov sodobnega lova in lovstva! Tega pa nočemo in ne želimo postati.
LZS je doslej delovala uspešno v interesu družbe kot celote, narave in lovcev, za kar velja zahvala dosedanjemu vodstvu. Dobre prakse je treba nadaljevati, čas in novonastale razmere pa terjajo tudi nekatere spremembe in izboljšave, ki sem jih strnil v sklope.
Nadaljevanje vseh potrebnih aktivnosti za sprejem zakona, s katerim bodo lovskim družinam vrnjena zemljišča, ki so bila v nasprotju z ustavnim redom prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč.
Proučitev lastninskih in uporabniških razmerij v povezavi z Zlatorogovo vilo in vseh novonastalih ekonomskih okoliščin po katastrofalnih poplavah na Koroškem in Gorenjskem, posvetovanje z vsemi članicami LZS ter skupno oblikovanje odločitve glede izgradnje nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
Vsebinska in pravno-organizacijska prenova informacijskega sistema Lisjak, s katero si bo lovska organizacija zagotovila enakovreden položaj z uporabniki podatkov ter materialno nadomestilo za uporabo in obdelavo zbranih podatkov.
Oblikovanje in udejanjanje zahtev pri vzpostavljanju aktivne vloge LZS pri uvrščanju živalskih vrst med lovno divjad, oblikovanju gojitvenih načrtov in izvajanju ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Začetek dialoga za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije na podlagi katerih bo LZS lahko aktivno sodelovala kot partner v nacionalnih in razvojnih projektih ter na tak način tudi pridobivala javna sredstva.
Začetek dialoga za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Zvezo občin Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije ter Zvezo mestnih občin Slovenije na podlagi katerih bodo lahko območne zveze lovskih družin sklepale sporazume o sodelovanju z občinami pri lokalnih, državnih in mednarodnih razvojnih projektih.
Krepitev vloge območnih lovskih zvez in njihovega vpliva na delovanje LZS.
Oblikovanje programov na podlagi pozitivnih izkušenj posameznih območnih zvez lovskih družin za sodelovanje z organizacijami, ki tradicionalno privabljajo mlade, kot so taborniki, skavti, športna društva, in z izobraževalnimi inštitucijami (šolami), ki izvajajo biološke in naravovarstvene izobraževalne vsebine, ter usposabljanje lovskih družin za sodelovanje z navedenimi organizacijami, da bi se lovska dejavnost lahko predstavila čim širšemu krogu mladih, s čimer je mogoče večletni negativni trend staranja in osipanja članstva obrniti v pozitivno smer.
Poenotenje sistema izobraževanja na OZLD, pravičnejša razdelitev stroškov izobraževanja (izenačevanje stroškov na posameznega izobraževanca).
Uvedba izobraževanja za bodoče starešine, gospodarje, tajnike in blagajnike.
Reševanje neurejenosti pravnega statusa lovskih objektov vseh članic LZS, ki so večinoma vpisani v zemljiške knjige, vendar nimajo ustreznih uporabnih dovoljenj.
Natančnejša zakonska opredelitev statusa lovskih čuvajev, ki dejansko opravljajo javno službo, vendar ne prejemajo materialnih nadomestil in nimajo ustreznega zavarovanja.
Zakonska opredelitev statusa lovskega psa kot službenega psa in vodnika lovskega psa kot oblike opravljanja javne službe zaradi zagotavljanja njune pravne in materialne varnosti ter posledično večjega interesa lovcev za posedovanje in urjenje lovskih psov.
Oblikovanje dogovora, na podlagi katerega bi zavarovalne pogodbe za člane LZS, lovske goste in lovske pse sklepali na ravni LZS in ne več v posameznih LD.
Prihaja čas obnove koncesijskih pogodb, ki lahko prinese negativne spremembe, če sistem LZS ne bo ustrezno pripravljen. Odpreti nameravam dialog z lastniki in upravljavci zemljišč, državnimi organi in nevladnimi organizacijami, razreševati obstoječe konflikte ter se pripraviti na pogajanja glede višine koncesijskih dajatev, načina plačila in potencialnimi upravičenci.
Krepitev sodelovanja z okoljevarstvenimi organizacijami pri skupnih projektih, kot so prehodi in podhodi za divjad čez avtoceste in železnice.
Oblikovanje novih pristopov v odnosih z javnostjo, tudi z vključevanjem strokovnih zunanjih izvajalcev.
Programska izhodišča izražajo moj osebni pogled na stanje in morebitne razvoje dogodkov. Verjamem, da jih je v sodelovanju z UO in komisijami LZS ter s pomočjo območnih lovskih zvez in lovskih družin mogoče udejanjiti. Če mi bo zaupano vodenje lovske organizacije, se zavezujem, da bom deloval transparentno, zavzeto in etično.
Članice Lovske zveze Slovenije (LZS) so v skladu s sklepom o razpisu volitev organov in predsednika LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028, ki ga je sprejel Upravni odbor LZS na 26. seji 13. 6. 2023, kandidirale svoje člane za organe LZS in za predsednika LZS. Kandidacijska konferenca LZS, ki je bila 31. avgusta 2023 v Lukovici, je določila liste kandidatov za predsednika LZS in za člane Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa, ki jih bodo predstavniki članic LZS volili na Občnem zboru LZS v decembru 2023, ter listo kandidatov za člane Upravnega odbora LZS, ki jih bodo predstavniki članic LZS izvolili na delnih občnih zborih po volilnih okoliših v oktobru in novembru 2023.
Foto: Andrej Miklavčič
Kandidata za predsednika sta Darko But in Alojz Kovšca, ki sta v skladu z 32. členom Pravil LZS predložila tudi program dela LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028.
Po abecednem vrstnem redu priimkov so bili na kandidacijske liste za organe LZS uvrščeni naslednji kandidati; kandidati za člane Nadzornega odbora LZS so: Dušan Čubej (volilni okoliš Gorica), Milan Jakomin (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Milan Jurkovič (volilni okoliš Koper), Peter Kovačec (volilni okoliš Ptuj – Ormož), Sandi Kranjc (volilni okoliš Novo mesto), Dušan Leskovec (volilni okoliš Koroška), Anton Lukančič (volilni okoliš Ljubljana), Franc Pintarič (volilni okoliš Prlekija), Milan Šajn (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Matjaž Mlinar (volilni okoliš Notranjska), Marjan Vernik (volilni okoliš Maribor).
Kandidati za člane Razsodišča so: Slavko Gomboc (volilni okoliš Prekmurje) Alojz Hvala (volilni okoliš Gorica), Jožef Jenko (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Marjan Malek (volilni okoliš Maribor), Danimir Rebec (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Mirko Urbas (volilni okoliš Notranjska), Joško Verač (volilni okoliš Prlekija).
Kandidati za člane Odbora etičnega kodeksa so:Albert Lagoj (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Ivan Lah (volilni okoliš Notranjska), Rudolf Majer (volilni okoliš Maribor), Lambert Pate (volilni okoliš Novo mesto), Jože Sivec (volilni okoliš Ljubljana), mag. Martin Smodiš (volilni okoliš Prekmurje), Marijan Sotlar (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Niko Šuštarič (volilni okoliš Bela krajina), Viljem Tomat (volilni okoliš Gorenjska), Jakob Zorko (volilni okoliš Prlekija) in Samo Žerdoner (volilni okoliš Celje).
Kandidati za člane Upravnega odbora LZS: Miroslav Hudak (volilni okoliš Bela krajina, voli se en član), Andrej Sila (Brkinsko-Kraški volilni okoliš, voli se en član), Miroslav Freitag, Miha Finkšt, Zdravko Mastnak, Stevo Romanić, Florijan Rojnik, Janez Šumak volilni okoliš Celje, voli se tri člane), Peter Belhar, Drago Goričan, Janez Logar (volilni okoliš Gorenjska, voli se dva člana), Silvo Batagelj, Miran Štrukelj (volilni okoliš Gorica, voli se dva člana), Goran Šuler (volilni okoliš Gornje Posočje, voli se en član), Bojan Breitenberger (volilni okoliš Idrija, voli se en član), Branko Zlobko (volilni okoliš Kočevje, voli se en član), Vedran Prodan (volilni okoliš Koper, voli se en član), Tomaž Pinter, Jure Skobir, Samo Vončina (volilni okoliš Koroška, voli se dva člana), Alojz Albreht,mag. Lado Bradač, Boštjan Plaznik, Miran Zupančič (volilni okoliš Ljubljana, voli se dva člana), Marjan Gselman, Franc Krivec, Ivan Žižek (volilni okoliš Maribor, voli se tri člane), Rajko Kovačič (volilni okoliš Notranjska, voli se en član), mag. Darja Gros, Franc Jarc (volilni okoliš Novo mesto, voli se dva člana), Franc Butara, Janez Krivec, Niko Marn ml., Branko Tucovič, Slavko Zakšek (volilni okoliš Posavje – Krško, voli se dva člana), mag. Aleš Klemenc, Danjel Saftič (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš, voli se dva člana), dr. Arpad Köveš, Ludvik Rituper (volilni okoliš Prekmurje, voli se en član), Milan Kolarič (volilni okoliš Prlekija, voli se en član), Katka Kovačec, doc. dr. Srečko F. Krope (volilni okoliš Ptuj – Ormož, voli se dva člana), Ivan Malešič, Miloš Roglič, Tomaž Trotovšek (volilni okoliš Zasavje, voli se dva člana).
Branko Reisman, predsednik Kandidacijske komisije LZS
Ministrstvo za naravne vire in prostor je 26. 9. 2023 prejelo sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 780/2023-52, v kateri je Upravno sodišče razsodilo, da se tožba tožeče stranke Alpe Adria Green zoper Republiko Slovenijo zoper dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor št. 35606-93/2022-2550-90 z dne 13. 4. 2023 in sklep o popravi pomote št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odstrel 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), zavrne.
Foto: Barbara Ložar
Sodba je pravnomočna, kar pomeni, da je z njeno izdajo potrjeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor in je prenehala veljati izdana začasna odredba za zadržanje odstrela. Na podlagi navedenih dejstev se lahko nadaljuje izvrševanje odvzema iz narave z odstrelom do 31. 12. 2023.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ceni mnenja in izkušnje lovcev, zato vse slovenske lovce vabi k sodelovanju v kratki raziskavi oz. anketi o poznavanju problematike afriške prašičje kuge (APK). Vaše povratne informacije bodo pomagale izboljšati obveščanje javnosti o APK.
Foto: Pixabay
Vprašalnik je anonimen, izpolnjevanje ankete vam bo vzelo največ 10-12 minut. Če želite v raziskavi sodelovati, prosimo sledite spodnji povezavi (dostopna bo do 13. 10. 2023):
Četrto leto je namenjeno druženju lovcev s pobudniki ter prikazu javnosti dela lovca v javnem interesu. Dogodek smo organizirali Brkinsko-Kraški rogisti s pomočjo Brkinsko-Kraško zvezo lovskih družin (BKZLD) Sežana.
Foto: arhiv Brkinsko-Kraških rogistov
Zaželeno je bilo, da pohodniki spotoma pobirajo vse vrste stvari, ki ne sodijo v naravo. Za odvoz je poskrbela BKZLD Sežana. Ob koči je bila informacijska točka, na kateri je bilo predstavljeno: slovenski lovec, divjad Primorske, prepoznavanje sledi divjadi, skrb lovcev za divjad in varstvo narave ter vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja divjadi.
Po uvodnem pozdravu predstavnikov Lovske zveze Slovenije in predstavnika BKZLD Sežana je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili Brkinsko-Kraški rogisti, Štajerski rogisti, Lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave in Lovski pevski zbor Doberdob iz Italije. Po končani prireditvi je sledil še tradicionalen lovski golaž, ki ga je pripravila Lovska družina Videž Kozina.
Na spodnji povezavi je povezava do ankete 1KA, kjer študent Fakultete za varnostne vede, sicer tudi lovec, pripravlja zaključno nalogo z naslovom: «Vloga lovskočuvajske službe pri preprečevanju kaznivih dejanj nezakonitega lova«.
V novembru in decembru lani je bil izveden cel niz dopolnilnih izobraževanj za lovske čuvaje v osrednjem in zahodnem delu Slovenije (Gornje Posočje, Gorenjska, Postojnsko Bistriška, Kočevje, Ljubljana, Bela krajina, Idrija in Brkinsko Kraška) v okviru projekta LIFE Lynx. Junija letos je sledilo je tovrstno usposabljanje v Mariboru.
Foto: Gregor Bolčina
Zaradi perečih potreb po tovrstnem izobraževanju Komisija za lovskočuvajsko službo letos organizira še dve usposabljanji:
3. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, Sevno 13, 8000 Novo mesto
12. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Lovskega centra Lovske zveze Koper, Srgaši 38b, 6274 Šmarje pri Kopru
Prijave potekajo preko aplikacije Lisjak. Plačilo kotizacije v višini 20 €/udeleženca z DDV. Lovske družine kotizacijo poravnajo najkasneje do enega dneva pred izobraževanjem na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja.
Državna vzrejna komisija za goniče pri KZS, LKD Bela Krajina in LD LOKA organizirajo državno tekmo goničev CACT 2023 in specialno tekmo koroških žigcev. Tekmovanje bo v soboto, 11. 11. 2023, z začetkom ob 8. uri pred lovsko kočo LD LOKA, Loka Črnomelj, Bistrica 4, 8340 ČRNOMELJ.
Prijave je treba poslati do srede, 11. 10. 2023 na e-naslov: jure.rihtarsic@gmail.com
Informacije: Jure Rihtaršič, gsm: 040 624 078
Državna tekma CACT 2022 v LKD Zasavje. Foto: arhiv Državne vzrejne komisije
Društvo slovenskih lovk (DSL) si je zadalo ciljno nalogo, da šolsko mladino s Krasa in širšo javnost seznani z delom lovcev na področju ohranjanja naravnega okolja, vzdrževanja ravnovesja med divjadjo, varstva divjadi in prostoživečih živalskih vrst.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Tabora se je udeležilo štirinajst deklic v starosti od 6 do 13 let in deset dečkov od 7 do 13 let. Vabile smo tudi šolarje s poplavljene Koroške. Žal se je vabilu odzval le en deček.
Kot vodja tabora in odgovorna oseba sem imela vso podporo in vsestransko pomoč članic DSL Anje Bradelj, Katke Kovačec, Marijane Mačinkovič, Jane Mravljak in Magde Sluga, starešine LD Trstelj- Kostanjevica na Krasu Jelka Lapajneta inBrkinsko-Kraške zveze lovskih družin.
Ob prihodu smo otrokom in staršem predstavili program tridnevnega tabora. O vsem potrebnem smo jih že predhodno pisno seznanili. Jelko Lapajne je otrokom in staršem predstavil svečani lovski kroj, klobuk in smrekovo vejico. Prisotnim je povedal kdaj in v katere namene oblečemo lovski kroj, in kako smo oblečeni, ko gremo v lovišče.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Tabor je bil zasnovan projektno, saj so otroci morali opraviti določena dela. Imeli so predavanja na temo: seznanitev z drevesi, zelišči in ekosistemom; zgodovino lova in njenim pomenom, varstvo narave, predstavili smo jim veliko in malo divjad.
Pred zajtrkom smo 15 minut telovadili pod vodstvom lovke Anje Bradelj.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Otroci so s pomočjo lovcev izdelovali valilnice; ki jih bodo lovci razporedili po lovišču; za material je poskrbel član LD Trstelj-Kostanjevica na Krasu Robert Peras.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Ogled lovišča
Otroke smo razdelili v pet skupin, ki smo jih v spremstvu lovcev Denisa Čebrona, Jordana Godniča, Darija Spačala, Zdravka Zoretiča inRoberta Perasa s terenskimi vozili odpeljali v lovišče, kjer so si lahko ogledali preže, kaluže, krmišča …. Skupina Roberta Perasa z Jano Mravljak je imela največ uspeha, saj so na poti do preže na jasi opazili srno, ki se je pasla, povzpeli so se na prežo in z nje opazovali okolico, pri kaluži pa so našli različne stopinje divjadi. Otroci so okusili gozdne sadeže, lovec pa jim je pokazal tudi užitna zelišča in jim predstavil njihove zdravilne učinke. V tabor so se vrnili z novim znanjem in izkušnjami.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Streljanje z zračno puško
Pod nadzorom lovcev so se udeleženci tabora preizkusili v streljanju z zračno puško. Med dečki sta se najbolj izkazala Tilen Kosmina in Gal Pipan, ki sta dosegla po 24 točk, med deklicami pa Alma Zotti z 10 točkami.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Dopoldanski čas sta otrokom popestrila tabornika Veronika Kopačin in Maj Repek, ki sta opisala pomen in vlogo taborništva – učenje skozi delo, sobivanje z naravo, spoznavanje in spoštovanje narave, simbolni okvir z običaji, življenjem s taborniško prisego in zakoni. Otroci so se naučili pripraviti več vrst ognjev. Že prej pripravljena ognjišča z lovko Katko Kovačec so otroci popravili in postavili po taborniškem zaporedju. Zvečer so zakurili kres, si spekli krompir in ‘marshmallow’ penice.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Obiskali smo domačijo lovca in dobrega oponašalca jelenjega rukanja Martina Frančeškina,ki je bil žal odsoten, zato nas je sprejela njegova žena Ivana. Pokazala nam je lovsko sobo, opremljeno z lovskimi trofejami, v vrtu pa smo si ogledali velike in male želvice ter limono velikanko.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Jelenje rukanje
Po kosilu je Robert Peras otrokom razkazal rogovje jelenov, najdeno v gozdu, trofeje jelenov in jim razložil o jelenjem rukanju. Povedal je, kako se jeleni oglašajo v času paritvene sezone. Oglašanje jelena je odvisno od teh okoliščin in starosti jelena. Mladi jelen ima tanjši glas, starejši pa zelo mogočnega, ki v naravi doni in odmeva. Veliko lovcev gre čez dan ali ponoči poslušati rukanje, saj je tako zanimiv. Jeleni so v času parjenja kar malo slepi in precej neprevidni. V roke je vzel različna rukala in otrokom uprizoril jelenje rukanje.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Lovske šege in navade
Udeležencem tabora je lovske šege in navade prikazala starešina LD Velika Nedelja Katka Kovačec. Razložila je kdaj in v katere namene se uporablja smrekovo vejico, kaj je zadnji grižljaj, na kratko je opisala tudi lovski ropot. S pomočjo skupine otrok so uprizorili lovski krst. Dogodek je bil posnet tudi za oddajo Dober pogled.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Kinologija in pasme psov
Po kosilu so se otrokom pridružili lovci Berto Bavčar z brak jazbečarjem, Denis Čebron z barvarskim barvarjem, Robert Peras s slovaškim goničem, Darijo Špacal z žimavcem in Zdravko Zoretič s prepeličarjem in otrokom podrobno opisali vlogo in pomen njihovih štirinožnih prijateljev. Pogovarjali so se o šolanju psov, iskanju ranjene divjadi po krvni sledi, obnašanju psov na lovu ter odnosu lovca do svojega psa kot lovskega tovariša.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Kulinarika
Za učenje, kako se skuha dober divjačinski golaž je poskrbela Ivica Kocjančič. Pri rezanju mesa sta ji pomagala Berto Bavčar in Jelko Lapajne. Otroci pa so se potrudili in sami olupili krompir.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Podelitev priznanj in zahvale
Vsem udeležencem tabora smo podelili praktične nagrade in majčke z logom: 1. LOVSKI TABOR VEVR`CE ter zahvale za udeležbo. Nato pa so otroci staršem in drugim udeležencem postregli z golažem.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Zahvaliti se moramo Lovski zvezi Slovenije, ki nam je stala ob strani in nas pri delu spodbujala, pripravila izobraževalni material in darila za otroke.
Brez Lovske družine Trstelj tabora ne bi izpeljale, saj ne razpolagamo z loviščem. Zato jim gre iskrena zahvala, še posebej starešini Jelku Lapajnetu,lovcem za sodelovanje in skrbniku koče Bertu Bavčarju, za nesebično pomoč ter njegovi ženi za izvrstne palačinke. Zahvala gre tudi Lidiji Lapajne, ki je spekla pecivo, s katerim so se posladkali otroci in vsa ekipa. Pomagala nam je tudi v kuhinji, ob zaključku pa pri pospravljanju koče.
Zahvala gre šeMagdi Sluga za izdelavo zahval in vsega potrebnega materiala ter Jani Mravljak za donirani pribor. Hvala tudi staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Tako nam je uspelo izpeljati začrtano vsebino 1. lovskega tabora otrok in ga uspešno zaključiti. Na zaključni slovesnosti je spregovorila vodja tabora Ivica Kocjančič in Jelko Lapajne,ki sta staršem podala svoje vtise o taboru in vtise otrok. Zbrali smo tudi 145 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bo Društvo slovenskih lovk skupaj s sredstvi članic, zbranimi v ta namen, nakazalo na poseben račun LZS za odpravo posledic poplav.
Prišel je čas slovesa
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
S starši in vsemi sodelujočimi se je ob večerji razvila živahna debata. S strani staršev smo bili deležni pohval, kar je bilo za nas največje darilo za delo, ki smo ga opravili. Bili smo enotnega mnenja, da se ponovno vidimo prihodnje leto.
Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk
»Območno združenje upravljavcev lovišč Primorskega LUO in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, v sodelovanju z LD Videž – Kozina, Slavnik – Materija in Žabnik – Obrov, vabita na razstavo trofej jelenjadi, najkvalitetnejših srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih iz lovišč Primorskega LUO v letu 2022. Odprtje razstave bo v petek, 8. septembra 2023 ob 18. uri, v vaškem domu v Hrpeljah. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo …«
Foto: Franc Černigoj
Tako je pisalo na vabilu. Ker sem o takem dogodku v Hrpeljah že pisal[1] in se sporočilo podobnih prireditev bistveno ne spreminja, sem v tem zapisu katero misel morebiti tudi ponovil …
A še nekaj je, kar nas vleče, ko se zbiramo ljudje v zelenem: druženje je to! In – beseda druženje je sestra ene najbolj slovenskih starih besed! Iz besede drug – je izvedena …
V Primorsko lovsko upravljavsko območje (LUO) – ki sega od morja čez Slovensko Istro, Brkine in čez Kras ter Vrhé do Vipavske doline in Goriške – se na 133.678 hektarjih lovnih površin povezuje trideset lovišč.
Ob razstavi trofej so organizatorji izdali tudi posebno knjižico z analizami gospodarjenja z divjadjo v Primorskem LUO. V njej predsednik izvršnega odbora (IO) Primorskega OZUL-a Danimir Rebec poudarja, da naj bi po še ne sprejetem Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu prešli z enoletnih na dvoletne načrte lovišč.
Predsednik IO Primorskega OZUL-a še piše: »Zavedamo se različnih interesov posameznih uporabnikov prostora, še posebej lastnikov kmetijskih in gozdnih površin, zato je še bolj pomembno, da zaradi ohranitve primerne številčnosti divjadi nadaljujemo s strpnim dialogom in usklajevanjem medsebojnih interesov. Bojimo se, da se bodo z načrtovano spremembo Zakona o divjadi in lovstvu obveznosti upravljavcev lovišč še povečale …«
V priložnostni knjižici lahko preberemo še misli starešine LD Videž – Kozina Andreja Opare in natančno oceno uspešnosti upravljanja z visoko divjadjo Primorskega LUO v lovskem letu 2022 Aljoše Žnidaršiča z ZGS OE Sežana.
Predsednik komisije Primorskega LUO Marjan Paljk je tudi povedal, da sta med jelenjimi rogovji dve ‘zlati’ trofeji (LD Videž – Kozina, LD Jezero – Komen), srebrnih in bronastih pa je na pričujoči razstavi več kot druga leta, kar je tudi svojevrsten in zgovoren pokazatelj …
LD Videž – Kozina – ‘zlato’ rogovje. Foto: Franc Černigoj
Na proslavi, ki je bila slavnosten uvod v odprtje razstave – vodila jo je bivša članica LD Raša Štorje Meri Hreščaka – so sodelovali tudi rogisti Brkinsko-Kraške LZ (od skladb, ki so jih izvedli, je v meni na vrhu zaznave ostal Lovski valček) ter LPZ Dekani pod vodstvom dirigenta Antona Baloha. Na koncu uvodnega dela prireditve so pevci zapeli še neuradno primorsko himno ‘Vstajenje Primorske’, s katero se konča skoraj vsaka javna prireditev na Primorskem. Vsi smo peli z njimi – če ne na glas, pa v srcih, kot je tudi že zapisano, saj velja za zmerom …
Z živimi besedami so nas pozdravili: podpredsednik LZS Aleš Klemenc, predsednik IO OZUL-a Danimir Rebec, vodja Zavoda za gozdove OE Sežana Boštjan Košiček, starešina LD Videž – Kozina Andrej Opara ter podžupanja Hrpelje – Kozina Irena Stropnik.
Ustavljal sem se pred silnimi čekani uplenjenih merjascev, pred tršatimi rogovji srnjakov in pred mogočnimi rogovji jelenov, in je šlo skozi mene – vsaka trofeja ima svojo zgodbo: na eni strani izpolnitev lovskega gona v nas, na drugi kri …
Tudi tokrat sem čutil podobno kot pred leti …
Na vidnem mestu je obvladovala del prostora preparirana glava divjega prašiča. Kot bi se smejala obiskovalcem, se je zdelo. Mož v zelenem[2] je z roko kazal nanjo in povedal: »Našel sem jo na smetišču, kamor jo je odvrgla žena umrlega lovca. Vzel sem jo, jo očistil in zdaj je moja …«
Trofeja prašiča: “Našel sem jo na smetišču …”. Foto: Franc Černigoj
Ob tej v življenje obujeni trofeji sem se spomnil tudi že zapisanega[3] …
Lovec je iz kota potegnil zaprašeno škatlo. Bila je polna – lovskih trofej!
»To so trofeje umrlega lovca. Njegovim niso pomenile nič in so jih dali meni. A tudi jaz ne vem, kaj bi z njimi. Zame so le mrtvi predmeti brez svojih zgodb.« – »Ja,« sem povzel, »otroci nekega drugega umrlega lovca so po njegovi smrti naročili kontejner in trofeje so z drugo šaro končale na smetišču. /…/ Si ti kdaj pomislil, kaj bo po tvoji smrti s tvojimi lovskimi trofejami?« – »In s tvojimi?« mi je vrnil. »Nimajo vsi lovci svojcev, ki bi v sebi našli prostor za življenje umrlega.« – »Trofeje zaprav niso last uplenitelja, so last lovske družine. Če domačim ne pomenijo nič, bi sodile v lovski dom …« – »Stene lovskih domov bi bile kmalu premajhne,« je prijatelj obrnil moje besede v šalo. – Jaz pa sem misel nadaljeval: »Če so trofeje last lovske družine in jih ima uplenitelj le v hrambi, ali ne bi bila lovska družina po njegovi smrti dolžna, da poskrbi zanje?« – »Zanimiva misel,« je povzel prijatelj, »a hudič je v podrobnostih. /…/ Bi ohranili le najmočnejše, vse druge pa le popisali in zapečatili ali komisijsko uničili?« – »Bolje bi že bilo, kot da se znajdejo na smetišču ali na bolšjem sejmu! /…/«
Tako je to … Trofeja uplenjene divjadi se v mislih in željah in sanjah spočne, rodi, živi in umre s tistim, ki divjad upleni. Lahko spremeni svoj namen in pomen, postane lahko okrasni ali tržni predmet, a potem v njej ni več lovčeve duše, hrepenenj, želja in pričakovanj, doživetij juter pred soncem in večerov po njem, naporov in tveganj, strahu in poguma, življenjske moči in veselja do življenja, pa tudi krvi in boli, žalosti in obžalovanja …
Tako sem občutil in morebiti tudi izrekel …
Odsev. Foto: Franc Černigoj
Naj zaključim še z eno resnico: Zgledno pripravljena slavnostna prireditev je bila letos v krajevnem domu v Hrpeljah. Razstava najbolj vidnih sadov odgovornega dela lovcev iz 30-ih lovskih družin OZUL-a Primorskega LUO bo še živela v nas …
Franc Černigoj
[1] Franc Černigoj: Pregled upravljanja z divjadjo v Primorskem LUO, Lovec 2015, št. 7/8
[2] Mitja Dodič, lovec in veterinar, član LD Slavnik – Materija. Njegova je bila tudi zamisel, da obiskovalcem lovske razstave pri odprtju postrežejo tudi s ‘pohanim’ mesom enoletnega jelena …
[3] Franc Černigoj: Vidova skala, Lovec 2015, št. 12
Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) je letos, sedmič zapored, od 8. do 9. septembra organizirala in izvedla lovski tabor – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
Foto: Aleš Klemenc
V lovski organizaciji si namreč intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu.
Cilj taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznani z aktivnostmi in dejavnostjo lovske organizacije na področju ohranjanja naravnega okolja, s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem ter ohranjanju pestrosti vseh živalskih vrst, varstvu divjadi in prostoživečih živalskih vrst. Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni samo lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim.
S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju, na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos je pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekal lovski tabor 8. in 9. septembra, na območju LD Črna jama in LD Gradišče Košana. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Igor Urh. Udeležilo se ga je 17 tabornikov, od tega kar sedem deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Košana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje, od 1. do 8. razreda.
Foto: Aleš Klemenc
Za potek izvedbe taborov je skrbelo 12 lovcev, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz lovske družine (LD) Gradišče Košana in LD Črna jama, Komisije mladi in lovstvo PBZLD in strokovne službe PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran divji prašič, predvsem zaradi pojava afriške prašičje kuge in izvajanja biovarstvenih ukrepov. Podoba divjega prašiča je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Udeleženci tabora so v večini videli srnjad, jelenjad in divjega prašiča, seznanili so se tudi s postopkom zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev iz iztrebkov rjavega medveda, ki služi oceni številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023.
Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi pravi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine. Tabor se je zaključil v Krpanovem domu v Pivki z ogledom in predstavitvijo vsebin Centra o velikih zvereh DINA Pivka. Sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitvijo potrdil o udeležbi in nagrad.
Mladinski lovski tabor PBZLD 2023 se je zaključil z ogledom Centra o velikih zvereh DINA Pivka. Foto: Aleš Klemenc
Udeleženci taborov, kot tudi starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino tabora zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Črna jama in Gradišče Košana. Obema lovskima družinama velja še zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d.d. za donacijo ter Centru velikih zveri DINA Pivka za gostoljubje ob zaključku tabora in več kot odlično predstavitev centra ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
V ljubljanskem Kinodvoru so včeraj premierno prikazali nov dokumentarni film Skupaj za rise, ki govori o prizadevanjih projekta LIFE Lynx za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem. Skupaj s filmom so predstavili tudi novi knjigi o risih za otroke, Huda risinja in Pogumni Maks, avtorjev Boštjana Gorenca Pižame in Dese Muck.
Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko smo v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. V njem so skozi zgodbe risov prikazane vse ključne aktivnosti projekta, ki so prispevale k reševanju te vrste pred ponovnim izumrtjem. Tako kot že leta 1973, ko so lovci in gozdarji rise ponovno pripeljali v naše gozdove, imajo tudi tokrat ključno vlogo prav lovci, ki s svojim doprinosom in terenskimi aktivnostmi prispevajo k uspešnosti projekta.
S pomočjo lovcev, znanstvenikov in naravovarstvenikov iz petih različnih držav smo na območje Slovenije in Hrvaške uspeli pripeljati 18 risov, ki bodo osvežili kri našim domačim risom ter pomagali vzpostaviti povezovalno populacijo z Alpami. »Film prikazuje le del truda, ki je potreben za revitalizacijo nekoč iztrebljene vrste, zato si želim, da v prihodnje taki projekti, kot je LIFE Lynx, ne bi bili več potrebni,« je poudaril koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.
Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma Timotej Vrtnik in Gregor Šubic, ki sta prav tako zaslužna za nastanek filma Risova pot (2018), ki v ospredje postavlja protagoniste ponovne naselitve risov v Sloveniji iz leta 1973. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.
V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo.
Na premieri smo gostili tudi dva pisatelja, Deso Muck ter Boštjana Gorenca – Pižamo, ki sta v sodelovanju s projektno skupino LIFE Lynx napisala knjigi o prigodah in pustolovščinah risov v gozdu, ki temeljita na resničnih zgodbah risov in prikazujeta življenje teh skrivnostnih živali. Knjiga Huda risinja je namenjena bralkam in bralcem prve triade, knjiga Pogumni Maks pa otrokom druge triade.
Širše območje Slovenije so v avgustu prizadela neurja z močnimi nalivi, vetrom in točo, velik del države pa so prizadele še uničujoče poplave, ki so povzročile veliko materialno škodo. Z namenom sprejetja ukrepov za pomoč lovcem in lovskim družinam za odpravo posledic poplav so člani Upravnega odbora LZS na 28. izredni seji, 11. avgusta, obravnavali pobude in predloge, podane s strani Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Zelenega sklada LZS. Seznanili so se z aktivnostmi, ki so jih lovske družine in območne zveze lovskih družin na posameznih območjih že sprejele.
Foto: Urša Kmetec
Po razpravi je Upravni odbor LZS soglasno sprejel naslednje sklepe:
SKLEP 28.2.1.: Izvede se humanitarna akcija lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Za nakazilo finančnih donacij se odpre poseben podračun. Solidarnostna pomoč se izplača na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.
SKLEP 28.2.2.: Lovska zveza Slovenije za odpravo posledic poplav:
prerazporedi znesek 25.000 EUR iz rezervnega sklada, ki ga je oblikoval Upravni odbor LZS (sklep 25.3.2.),
prerazporedi znesek 5.000 EUR iz sredstev na SM 1 (1.1. Strokovne službe) in SM 7 (1.3. Delo organov in delovnih teles).
SKLEP 28.2.3.: Članice LZS, ki v poplavah niso utrpele škode, se poziva, da za odpravo posledic poplav donirajo določen znesek v skladu s svojimi zmožnostmi. Če poslovni rezultati članice LZS dopuščajo, se priporoča, da donirajo znesek 10 EUR/člana.
Vsi, ki bi radi pomagali, tako lovske družine, upravljavke lovišč (članice LZS po prvem odstavku 4. člena Pravil LZS) kot tudi območne zveze lovskih družin in druga društva (članice LZS po drugem odstavku 4. člena Pravil LZS) ter posamezniki lahko svoj prispevek nakažejo na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d).
Na voljo je osnutek donatorske pogodbe, ki jo dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si.
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na direktorja Strokovne službe LZS mag. Boža Zakrajška, bozo.zakrajsek@lovska-zveza.si ali na 041 815 206.
Koroška lovska zveza, ki jo vodi predsednik Janez Švab, je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, naslovila tehtno opozorilo o hudih posledicah poplav v koroških loviščih.
Divjad se bo še znašla, a upravljanje z lovišči in doseganje planov bo izjemno težko. Foto: Marjan Toš
Te se že in se še bodo odražale na stanje po loviščih, s katerimi upravljajo koroške lovske družine (LD). Na najbolj prizadetem območju po avgustovskih poplavah na Koroškem so največje opustošenje in trajno škodo doživele LD Koprivna-Topla, Bistra, Pogorevc, Peca-Mežica in Podgorje, deloma pa še LD Strojna in Jamnica.
Kot so zapisali v izjavi, pričakujejo od pristojnega ministrstva in od inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo razumevanje in upoštevanje izrednih razmer, ki so se zgodile v loviščih omenjenih lovskih družin. Vse te lovske družine bodo namreč imele težave pri uresničevanju letnih načrtov odvzema divjadi iz lovišča in to zlasti zaradi izredno težke dostopnosti do lovišč. Lokalne in regionalne ceste, vključno s potmi v lovišča, so prizadeli številni plazovi in nanosi mulja, ki še vedno niso odstranjeni. Zaradi tega bodo mnoge lokalne ceste in poti še lep čas zaprte in neprevozne. Zato lovci ne bodo mogli v vse predele lovišč, da bi v njih opravili vse zakonsko določene obveznosti in naloge.
Poleg vsega tega ni zanemarljiva velika škoda, ki so jo lovci utrpeli tudi na lastnem premoženju. Zaradi vsega tega je vodstvo Koroške lovske zveze prepričano, da je treba nastale razmere še kako upoštevati in lovskim družinam omogočiti, da izvajajo načrtovane odstrele divjadi in vse druge ukrepe v zvezi z odvzemom divjadi, v okviru nastalih razmer in možnosti.
Letos bodo odstreli izredno težko dosegljivi, kar naj Inšpektorat za lovstvo in ribištvo upošteva pri letnih pregledih odvzema divjadi iz lovišč v letu 2023. In to kljub temu, da dveletni načrti upravljanja z divjadjo (in s potrjenim odvzemom posameznih vrst iz lovišča) omogočajo seštevek odvzema dveh let. To preprosto ne bo izvedljivo, je v imenu koroških lovcev sporočilo vodstvo Koroške lovske zveze.
Podobne so razmere tudi v loviščih na prizadetih območjih Savinjske doline in na Gorenjskem. V nižinskih loviščih Slovenskih goric pa so hude poletne poplave močno prizadele malo – poljsko divjad.
Mariborski lovski kinologi so minulo soboto na poligonu za šolanje psov v Zg. Polskavi slovesno razvili novi društveni prapor in odprli novo brunarico.
Pripenjanje trakov na novi prapor. Foto: Božidar Kunej
Slovesnosti so se poleg praporščakov lovskih družin (LD) Lovske zveze (LZ) Maribor na čelu z njenim predsednikom Marjanom Gselmanom, udeležili tudi predstavniki lovsko-kinoloških društev (LKD) Celje, Ptuj – Ormož, Koroška in Društva ljubiteljev ptičarjev Slovenije. Med gosti je bil tudi župan občine Rače -Fram Samo Rajšp in edini še živeči ustanovni član LKD Maribor Milan Krajnc iz LD Duplek, ki je sodeloval na ustanovni skupščini 8. junija 1979. Vse je nagovoril in pozdravil predsednik Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor Zdravko Brezovšek in se zahvalil za pomoč in podporo pri delovanju društva vsem članom in članicam še posebej pa darovalcem žebljičkov in trakov za novi prapor. Skupaj so zbrali kar 95 žebljičkov in 38 trakov.
95 žebljičkov in 38 trakov na novem praporu je dokaz ugleda LKD Maribor med štajerskimi kinologi in lovci. Foto: Božidar Kunej
Štajerski kinologi so že leta 1907 podprli ustanovitev slovenske lovske (in kinološke) organizacije.
Potem ko je praporščak LKD Maribor Milan Pehar ob zvokih lovskih rogistov LZ Maribor slovesno zavil stari prapor in ga predal za arhiv tajniku LKD Božidarju Kuneju, je novi prapor slovesno razvil predsednik LKD Brezovšek in ga izročil praporščaku. Ta se je zaobljubil, da bo za prapor zgledno skrbel in ga častno nosil na vseh njegovih poteh. Z novim praporom so se nato slovesno pobratili navzoči prapori LD in s tem je bilo slovesno razvitje končano.
Novi prapor je razvit. Foto: Božidar Kunej
Po njem sta predsednik LKD Maribor in predsednik strokovnega sveta LKD Maribor Anton Selinšek v navzočnosti blagajničarke LKD Vlaste Ciringer in ob zvokih lovskih rogistov slovesno prerezala trak pred vhodom v novo brunarico na poligonu v Zg. Polskavi. S tem dejanjem so poligon za šolanje psov tudi uradno predali v uporabo.
Lovsko obarvan kulturni program so oblikovali lovski rogisti LZ Maribor, ki so se skupaj s številnimi lovci, lovkami, kinologi in gosti dlje zadržali na živahnem družabnem srečanju, ki so ga skrbno pripravili gostitelji iz LKD. Na njem ni manjkalo tradicionalnega lovskega golaža in sproščenega obujanja spominov starejših kinologov, ki so veseli mlajše generacije, saj bo bogata kinološka tradicija očitno ostala.
Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega lovskoupravljavskega območja (LUO) in Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana, v sodelovanju z Lovskimi družinami Videž Kozina, Slavnik Materija in Žabnik Obrov vabijo na ogled razstave trofej jelenjadi, najkvalitetnejših srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2022.
Foto: arhiv OZUL Primorskega LUO
Otvoritev razstave bo v petek, 8. septembra, ob 18. uri, v vaškem domu v Hrpeljah (Na Gorici 2 a, Hrpelje).
Razstava bo odprta še:
v soboto, 9. 9., od 9. do 19. ure,
v nedeljo, 10. 9., od 9. do 18. ure,
v ponedeljek, 11. 9. bo po predhodnem dogovoru možen ogled šolskih skupin.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje sta 1. in 2. septembra izvedli Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca na strelišču Gaj Pragersko.
Foto: Bojan Gorenc
V petek, 1. septembra je potekal uradni trening in tradicionalna razstava orožja in lovske opreme, na kateri so sodelovala podjetja Optics Trade d.o.o., Lab Commerce d.o.o., Slovarms d.o.o. , Puškarstvo Vute, Hamex d.o.o., RWS Ammunition, Carl Zeiss d.o.o., Artemis FSH d.o.o., Varnost Shop d.o.o. in Swarovski Optik. Razstava se je zaključila s predstavitvijo Swarovski Optik ter s praktičnim preizkusom te optike na orožju Sauer in s strelivom RWS.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 je potekalo v soboto, 2. septembra. Na prvenstvu je sodelovalo 80 strelcev iz petnajstih območnih zvez. Tekmovanje je otvoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca. Foto: Bojan GorencOtvoritev Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca. Foto: Bojan Gorenc
Zdaj gre zares! 1. septembra, po osmih letih premora, začenjamo s ponovno izvedbo genetskega monitoringa medveda. Izvajali ga bomo lovci, ki bomo na terenu zbirali neinvazivne genetske vzorce, ki jih je najlažje pridobiti iz medvedjih iztrebkov.
Pri organizaciji dogodka je na pomoč priskočila tudi LD Plešivica Žužemberk in nam ponudila svoje prostore. To je bila tudi ena od številčno bolj zastopanih delavnic. Foto: Miha Predalič
Rjavi medved je vrsta, ki zadnja leta v družbi povzroča precejšen razdor in je pogosto vir sporov. Upravljavske odločitve so pod nenehnim drobnogledom javnosti in v nedavni preteklosti tudi pereča tema na upravnem sodišču. Poznavanje številčnosti medveda je osnova za ustrezno upravljanje s to zavarovano vrsto. Zgolj s pomočjo genetskih analiz lahko individualno prepoznamo medvede na podlagi njihovih iztrebkov, tako da bomo lahko preprosto prešteli, koliko različnih medvedov smo zaznali. Cilj ponovnega ‘štetja’ medvedov je torej postavitev trdnih temeljev za strokovno utemeljeno upravljanje s to vrsto.
Prva delavnica je bila organizirana na Mostu na Soči. Foto: Urša Fležar
Lovci v svojih loviščih v letu preživimo na stotine ur in dobro poznamo živalske vrste na območju. Zato nam prepoznavanje znakov prisotnosti medveda ne predstavlja težav, kar je ključno za uspešno genetsko vzorčenje. Hkrati smo edina organizacija v Sloveniji s kapacitetami in potrebnim znanjem za izvedbo tako obsežne akcije. Pri izvedbi monitoringa smo zato lovci nepogrešljiv del, saj s svojim terenskim vložkom zagotavljamo vhodne podatke za vse nadaljnje analize.
V avgustu je Lovska zveza Slovenije izvedla deset delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda. Odziv lovskih družin je bil zelo pozitiven, na vseh delavnicah je bilo preko 330 udeležencev iz več kot 150 lovskih družin. Na delavnicah so se predstavniki seznanili z novostmi pri vzorčenju in prejeli potrebne materiale, ki so jih nato razdelili zainteresiranim lovcem v svojih lovskih družinah. Torej je vse pripravljeno, da se jutri lahko akcija prične.
Imamo priložnost, da stopimo skupaj in izkažemo podporo, pripadnost in zaupanje stroki ter s tem dvignemo ugled slovenskega lovstva. Jutri se akcija prične, skupaj zmoremo!
Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS
Avgustovskih delavnic za lovske družine, vključenih v monitoring medveda, se je udeležilo več kot 330 udeležencev. Foto: Urša Fležar
Študij lovstva je mogoč na Višji strokovni šoli (VSŠ) Postojna, v kombinaciji s področjem gozdarstva. Vas mika, da bi postali študent, pridobili znanje in izobrazbo? Vabljeni na informativni dan, ki bo v Postojni, 12. septembra, ob 16:30.
V okviru dvoletnega študija lahko poslušate dva obsežna lovska strokovna predmeta, in sicer: Lovstvo, ki ga predava Igor Simšič, in Lovsko načrtovanje, ki ga predava dr. Matija Stergar.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane 2023 je potekalo od 26. do 27. avgusta v Lovski družini (LD) Prosenjakovci.
Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Državno prvenstvo je svečano odprl župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač. Strelce so pozdravili Prekmurski rogisti in starešina LD Prosenjakovci Ludvik Rituper. V dveh dneh tekmovanja, ki se je odvijalo na visokih temperaturah, ob prisotnosti nadležnih komarjev, je sodelovalo 86 strelcev, ki se jim zahvaljujem za kulturno in športno obnašanje, LD Prosenjakovci pa za lepo in kakovostno tekmovanje na dobro pripravljenih streliščih in dobri kulinariki.
kombinacija: 1. mesto Marko Jelen, 2. mesto Janez Škrlj, 3. mesto Evgen Makuc
golobi: 1. mesto Marko Jelen, 2. mesto Dušan Krajnik, 3. mesto Evgen Makuc
MK: 1. mesto Dušan Zupan, 2. mesto Jurij Žohar, 3. mesto Janez Škrlj
Najboljši veterani posamično. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
VETERANI EKIPNO
kombinacija: 1. mesto Koroška, 2. mesto Ljubljana, 3. mesto Maribor
golobi: 1. mesto Koroška, 2. mesto Maribor, 3. mesto Ljubljana
MK: 1. mesto Celje, 2. mesto Ljubljana, 3. mesto Koroška
Veterani ekipno. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
SUPERVETERANI
kombinacija: 1. mesto Anton Hudernik, 2. mesto Vladimir Hace, 3. mesto Anton Weiss
golobi: 1. mesto Anton Hudernik, 2. mesto Andrej Marhold, 3. mesto Anton Weiss
MK: 1. mesto Vladimir Hace, 2. mesto Slavko Prah, 3. mesto Božo Masnec
Najboljši superveterani. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
SUPERVETERANI EKIPNO
kombinacija: 1. mesto Kočevje, 2. mesto Maribor, 3. mesto Bele krajine
golobi: 1. mesto Maribor, 2. mesto Kočevje, 3. mesto Bela krajina
MK: 1. mesto Celje, 2. mesto Kočevje, 3. mesto Ljubljana
Superveterani ekipno. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Naziv MOJSTER STRELEC so dosegli:
golobi
Marko Jelen
Dušan Krajnik
Evgen Makuc
Janez Škrlj
Robert Markič
Darjan Vesenjak
Igor Horvat
Bojan Urbančič
Dušan Puš
Milan Drofenik
Dušan Zupan
Milan Zajamšek
Tomaž Kočan
Franci Koncilja
Anton Hudernik
Andrej Marhold
Anton Weiss
MK
Dušan Zupan
Jurij Žohar
Janez Škrlj
Evgen Makuc
Ivan Curl
Jožko Strosar
Marko Jelen
Milan Drofenik
Dušan Krajnik
Tomaž Korošec
Marijan Krevh
Dušan Urankar
Dušan Puš
Vladimir Hace
Slavko Prah
Božo Masnec
Ljubiša Pavlovič
Miroslav Freitag
Anton Zupan
Marjan Burjan
Franc Pavlovič
Anton Hudernik
Janez Pavli
Stanislav Francelj
Darko Pahor
Vladimir Vrabič
Anton Željko
Franc Kušter
Tone Koprivšek
Vojko Miklavžina
Na tekmovanju v kategoriji superveteranov je v streljanju z malokalibrsko puško Vladimir Hace dosegel 100 točk, sedaj je to tretjič na državnih prvenstvih, iskrene čestitke.
Državno prvenstvo v lovskem streljanju za veterane in superveterane 2023. Foto: arhiv Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Lovska zveza Slovenijevabi ponudnike, da podajo svojo ponudbo za izvedbo GOI del na objektu Nacionalni lovski center (NLC) Zlatorog Lukovica.
Zemljišča za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Foto: Urša Kmetec
Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene do petka, 22. septembra 2023, do 10. ure, na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, v vložišču. Odpiranje ponudb bo na sedežu Lovske zveze Slovenije v petek, 22. septembra, ob 12. uri. Odpiranje ponudb ne bo javno.
V Šentilju v Slovenskih goricah bo vse do 23. septembra praznično. Občina namreč praznuje tradicionalni praznik – Ilgovo. Uvod v letošnje praznovanje je bil obarvan »zeleno«. Tamkajšnja zelena bratovščina je namreč organizirala tradicionalno srečanje s kmeti in ostalimi domačini pri lovskem domu.
Lovski dom LD Šentilj je na stežaj odprl vrata množici domačinom. Foto: Marjan Toš
Kot je povedal starešina Lovske družine (LD) Šentilj Marjan Vernik, je bilo srečanje dobrodelno, saj so ves izkupiček, vključno s prostovoljnimi prispevki udeležencev, namenili za humanitarno pomoč na poplavljenih območjih. S to gesto so še enkrat dokazali, da je med lovci veliko srčnosti in tudi oni priskočijo na pomoč vsem, ki so pomoči potrebni. Domačini so pobudo lepo sprejeli in se srečanja pri lovskem domu množično udeležili.
Šentiljska LD že vrsto let dobro sodeluje tako z domačini kot tudi z mnogimi drugimi društvi in organizacijami. Še posebej tvorno je sodelovanje lovcev z osnovno šolo, vrtcem in z občino Šentilj. Na letošnjem srečanju je bilo poleg dobre volje v izobilju tudi kulinaričnih dobrot, saj so lovci gostom ponudili divjačinske salame, okusni srnjakov golaž in redko kulinarično posebnost – divjega prašiča izpod peke. V pasje vročem dnevu ni manjkalo niti osvežilnih napitkov in rujne kapljice.
Mojstri lovske kulinarike so imeli polne roke dela. Foto: Marjan Toš
Gre za cerkveni praznik, saj cerkev v Šentilju nosi ime po svetniku sv. Ilju. Sveti Egidij, pri nas bolj poznan kot Tilen ali Ilj, s katerim se začenja svetniški koledar meseca septembra, se je kot puščavnik hranil z zelišči in z mlekom košute, ki je prihajala k njemu. Po legendi je gotski kralj na lovu zasledoval košuto, toda puščica je zadela puščavnika. Ko je videl njegovo svetniško življenje, mu je sezidal samostan, v katerem je Egidij umrl kot opat.
Lovci in domačini so si imeli veliko povedati. Foto: Marjan Toš
Srečanje pri lovskem domu je bilo odlično pripravljeno in je v celoti doseglo svoj namen. Lahko je zgled mnogim lovskim družinam, da se da brez nepotrebne slabe volje ali konfliktov dobro sodelovati z vsemi, s katerimi se soočajo na terenu pri skupnih nalogah varovanja okolja in prostoživečih živali. Šentiljski lovci to pač znajo in za njihov ugled v javnosti se ni treba bati. Tega jim priznava tudi lokalna skupnost, ki jim je namenila uvodni dan praznovanja občinskega praznika. To pa se ne dogaja povsod.
Športna strelska zveza Slovenije v nedeljo, 3. septembra, na strelišču Gaj Pragersko razpisuje državno prvenstvo v streljanju v disciplini lovski compak po pravilih FITASC. Prijave sprejemajo po e-pošti do vključno četrtka, 31. avgusta.
Foto: Bojan Gorenc
V petek, 1. septembra, med 9. in 18. uro, bo uradni trening na streliščih št. 3, 4, 5, in 6. V soboto, 2. septembra, ob 12. uri, bo žrebanje štartnih številk. Tekmovanje se začne v nedeljo, 3. septembra, ob 8. uri, na streliščih 3, 4, 5 in 6. Sledi razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Zmagovalna ekipa in posameznik prejmeta prehodni pokal, pokali do tretjega mesta in praktične nagrade. Prijavnina: 100 tarč 10,00 EUR. Prijavnina se poravna ob prijavi na strelišču, najkasneje do 1. septembra, do 14. ure.
Informacije na številki 051 399 734 in po e-pošti:info@shootingrange-gaj.eu, info@sssf.si
Tako kot prejšnja leta smo tudi letos s sodelovanjem prizadevnih članov Lovske družine (LD) Rečica pri Laškem izvedli že 9. tabor mladih, ki je potekal od 16. do 19. avgusta.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Na tabor je bilo prijavljeno 20 otrok. Dva se zaradi objektivnih razlogov tabora nista mogla udeležiti. Otroci so bili iz različnih krajev celjske regije. Tudi letos smo bili nastanjeni v planinskem domu na Šmohorju, kjer nas je oskrbnica Breda razvajala ves čas nastanitve.
Dopoldanski čas prvega dne je bil namenjen predstavitvi lovstva kot dejavnosti, zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad ter uporabi lovskega roga. Popoldanski čas pa je bil namenjen seznanitvi z različnimi vrstami lovskih rogov, ki jih lovci uporabljamo pri lovu in drugih lovskih prireditvah. Konec sklopa predavanj prvega dne je bil namenjen predstavitvi lova s sokoli, kjer so se otroci seznanili, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. Lov s sokoli je predstavil član Sokolarske zveze Slovenije Herbert Goriup.
Zvečer je bil z lovci organiziran izhod v lovišče, kjer so otroci iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo. Vreme za čakanje in opazovanje je bilo idealno, saj so praktični vsi, ki so bili na prežah, videli divjad. Od velike divjadi predvsem srnjad in muflone. Od male divjadi pa so videli lisice, jazbeca in zajce. Glede na dober večerni izhod divjadi je bil na koncu tudi primeren ulov. Uplenjeni so bili jagnje muflona, jazbec in lisica. Po zaključku lova smo pred planinskim domom izvedli še pozdrav lovini.
Naslednji dan je bil namenjen spoznavanju lovsko tehničnih objektov in njihovem namenu. Na kraju Fižolovo je bila predvidena postavitev nove preže in odstranitev stare že dotrajane. Na Kolesjakovem pa je bilo načrtovano čiščenje krmne njive. Zato smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je pod vodstvom strokovnega tajnika zveza odšla na krmno njivo, kjer smo jo pograbili.
9. tabor mladih SKZLD Celje. Foto: arhiv SKZLD Celje
Druga skupina pod vodstvom gospodarja LD Rečica pri Laškem Jožeta Gašperčiča pa je s pomočjo lovcev Boštjana Šmerca, Roka Goloba in Jake Lavrina odstranila staro prežo ter se lotila gradnje nove. Ker je bil les že pripravljen, je tudi delo hitro steklo. Prav tako so na mestu, kjer bo stala nova preža, zaradi lažjega pregleda očistili še gozdni rob. Zaradi obilice dela (odstranitev stare preže, priprava gozdnega roba) nam preže ni uspelo dokončati v celoti, zato jo bodo do konca naredili domači lovci.
Po kosilu je sledilo predavanje, namenjeno spoznavanju divjadi, ki živi na območju Slovenije. Otroci so se seznanili tudi z vrstami in načini lovov, ki jih lovci izvajamo. Popoldanski sklop predavanj smo zaključili s spoznavanjem drevesnih vrst na področju Šmohorja. V ta namen jih je revirni gozdar Rok Golob peljal še v gozd, kjer jih je seznanil s tukajšnjimi drevesnimi vrstami in gozdnim ekosistemom. Po popoldanskem počitku in prostih aktivnostih je sledil ob spremstvu lovcev še večerni izhod v lovišče. Tudi tokrat nam je bila Diana naklonjena. Uplenjena sta bila dva muflonja jagnjeta. Zato smo tudi ta večer imeli pozdrav lovini.
Zadnji dan je bil namenjen lovski kinologiji in streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka. Po zajtrku smo se odpravili na lovski dom LD Rečica pri Laškem, kjer so nas že čakali vodniki lovskih psov. Vodnik psa in dolgoletni kinolog Anton Savorgnani jim je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo. Nato so vodniki s svojimi štirinožci prikazali še vaje iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu je sledil prikaz dela lovskega psa na umetni krvni sledi. Po zaključku kinološkega dela smo imeli tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka, ki so ga otroci vzeli zelo resno, saj so bili za prva tri mesta pripravljeni pokali.
Na strelišče so odhajali v parih, da je bilo zadoščeno vsem varnostnim ukrepom. Vendar ta dan, kar se streljanja tiče, za fante ni bil najbolj primeren. Po izjavah, ki so jih dajali po streljanju, je skoraj vsem nagajala svetloba in pihal je rahel vetrc. Skratka, po njihovem mnenju pogoji niso bili najboljši, zato so tudi slabše streljali kot lani. Dekleta se na vremenske pogoje niso ozirala in so suvereno opravila nalogo. Zato se je zgodilo, kar fantje niti v sanjah niso pričakovali. Z daleč najboljšim rezultatom je zmagala Kaja Smole. Eli Maček pa se je ponesrečil zadnji strel za drugo mesto. Tako je bil končni vrstni red:
mesto: Kaja Smole,
mesto: Tarik Mateuš in
mesto: Tim Mastnak Gričar.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Po končanem streljanju smo se vrnili na planinski dom, kjer so jih že čakali starši. Sledil je zaključek tabora. Kot prvi je vse prisotne pozdravil podpredsednik Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje Darko Kolar. V imenu LD Rečica pri Laškem, katere člani so v večernih urah peljali udeležence na preže je starešina Gregor Horjak pohvalil vse udeležence tabora za disciplino in zavzetost, ki so jo na taboru pokazali. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je bil vse dni tabora z njimi, in skrbel, da je bilo vse tako kot mora biti, se jim je zahvalil za udeležbo na taboru in zavzetost, ki so jo pokazali vse tri dni. Na koncu so vsi prejeli priznanje za udeležbo na taboru. Najboljši v streljanju pa so prejeli pokal za prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo je skupno kosilo, s katerim smo tudi zaključili letošnje druženje.
Da smo lahko uspešno izvedli tabor, se na tem mestu zahvaljujem vsem predavateljem in prizadevnim članom LD Rečica pri Laškem, ki so otroke oba večera varno peljali na visoke preže, od koder so lahko opazovali divjad.
Lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj je obvestil vodstva Savinjsko-Kozjanskega, Pohorskega in Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO), da je vodna ujma povzročila škodo tudi v loviščih.
Plaz je zasul in zaprl pot v lovišče Komaterna do lovske koče, v Pečovnik, Ruš in Virnikov Grintavec do državne meje v LD Jezersko. Foto: Franc Ekar
Njegovo obvestilo je prišlo ob pravem času in sta ga Lovska zveza Maribor in Savinjsko-Kozjanska zveza lovskih družin Celje takoj posredovali lovskim družinam (LD) na njihovem območju. Ujma in poplave so prizadele tudi lovišča na prleškem, prekmurskem in gorenjskem območju.
Kot je zapisal lovski inšpektor Koštomaj, so tudi lovišča omenjenih območij doživela donedavnega za marsikoga izmed nas “povsem nepredstavljivo in nesluteno silo Narave. Mnoge napovedi in svarila so se žal uresničila. Apokaliptični prizori, ki smo jih bili doslej vajeni zgolj iz filmov, so se dobesedno razlili po naših domovih, dvoriščih in nenazadnje loviščih. Uničenje je ogromno in obsežno. Nedavne ujme so prav tako globoko zarezale tudi v lovišča in divjad v njih. Šele, ko boste tako poskrbeli za svoje najnujnejše in se bo narava toliko umirila, se boste lahko odpravili v lovišča in si ustvarili pregled nad škodo, ki jo je utrpela divjad in njen življenjski prostor v vaših loviščih. Pri tem vam bo v veliko oporo tudi dobro organizirana lovsko-čuvajska služba, ki je po zadnjih pregledih znova močan in preverjen steber kakovostnega upravljanja z lovišči in divjadjo. Ravno tovrstne ocene stanja na terenu bodo ključne pri iskanju optimalnih, strokovnih rešitev pristojnih državnih organov za sanacijo škode na populacijah divjadi in v njihovih habitatih. Nikar teh informacij ne zadržujte zase, temveč jih posredujte pristojnim, saj ključ do kakovostnih rešitev, kot navadno, leži v skupnem, usklajenem delovanju vseh deležnikov. Inšpekcija za lovstvo vam je, kot vedno, na voljo za pomoč in odgovore na vprašanja iz njene pristojnosti”.
Izjemno narasla voda je grozila tudi vodni in obvodno perjadi na Trojiškem jezeru v Slovenskih goricah. Foto: Marjan Toš
Lovci na vseh prizadetih območjih, tudi na Gorenjskem, kjer so marsikje onemogočeni dostopi do lovskih koč, tudi do lovske koče LD Jezersko, bodo pomagali pri odpravljanju omenjenih težav, nam je povedal njihov član Franc Ekar. Lovci kot poznavalci terena, dolgoletni in skrbni varuhi narave in divjadi v njej, bodo dogajanje skrbno spremljali in izvajali vse potrebne strokovne ukrepe. Predvsem bodo v času takojšnjega odpravljanja posledic ujme in poplav poskrbeli za olajšanje trpljenja prostoživečih živali. V tem kontekstu bodo poskušali storiti vse za izboljšanje njihovega življenjskega prostora. Hkrati je lovski inšpektor iz celjske območne enote Inšpekcije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvoKoštomaj opozoril upravljalce lovišč, da zaradi še vedno zelo negotovih in ponekod izredno nevarnih razmer v naravnem okolju, poskrbijo za lastno varnost in varnost drugih ljudi, s katerimi se bodo srečevali v loviščih na prizadetem območju.
Lovska družina (LD) Vinski vrhovi je izvedla svoj prvi lovski tabor za šolsko mladino. Ob prisotnosti staršev so se tabora lahko udeležili tudi predšolski otroci. Za našo družino je bil to prvi tabor, najverjetneje ne zadnji.
Foto: Srečko F. Krope
Predlog o organizaciji tabora je podala tajnica LD Nina Malec, ki je v sodelovanju donatorskega podjetja FAGUS GIS d. o. o. »privlekla na dan idejo«, da to izvedemo. Takoj je bila ustanovljena delovna skupina, ki je začela priprave, izdelala predlog in ga na posvetu članstva tudi predstavila. Ideja je bila sprejemljiva za vse člane in zadeva je v fazi priprav in kasnejše izvedbe stekla.
Pripravili smo več delovnih točk, na katerih so lovci pripravili vsebine za »lovske tabornike«. Delovne točke so bile: lovski dom, krmišče za malo divjad, drevesne vrste v gozdu, prostostoječa in premična preža. Vse delovne točke so bile na poti od lovskega doma do lovske brunarice, kjer so se nadaljevale naslednje vsebine: divjad v našem lovišču, zveri v Sloveniji, sledi divjadi v našem lovišču, vsebina lovskega nahrbtnika. Obširnejša tema je bila lovska kinologija, v okviru katere so bile predstavljene pasemske skupine in lovski psi v naši lovski družini. K navedeni temi se je pridružil tudi znani kinolog Stanko Lihtenvalner, ki je predstavil svoje mlado leglo psov.
Med taborom je nas obiskala ekipa oddaje Dober pogled, novinarka Radia Prlek in Štajerskega tednika. Lovci-taborniki, so tako imeli priložnost se pokazati tudi v smislu javnega nastopanja pred mediji, čeprav to ni bila načrtovana vsebina tabora, je pa vsekakor bila koristna zanje in za nas.
Enodnevni lovski tabor v LD Vinski vrhovi. Foto: Srečko F. Krope
Tabor smo začeli 19. avgusta, ob 9. uri, z zbiranjem v lovskem domu. Starši so uredili formalnosti tabora (podpis izjav o privolitvi za snemanje …), taborniki so prejeli majice tabora in čakala jih je obložena miza dobrot ob začetku tabora. Staršem in tabornikom je bil predstavljen celoten program tabora, pozdravne besede vsem je namenil starešina LD Anton Šnajder, župan občine Ormož in predstavnik podjetja FAGOS GIS d. o. o.
Kot prvo so lovci-taborniki zaslišali lovski rog, ki je oznanil zbor za začetek tabora in postavljanje v vrsto. Lovski rog je zapel vsakič, pred novo vsebino in je bil to znak za konec odmora, ki so ga imeli med posameznimi temami. Ob zaključku tabora so udeleženci upihnili prvo svečko na torticah, ki so pošle v trenutku. Vsak udeleženec je prejel potrdilo o udeležbi na taboru, nahrbtnik podjetja FAGUS GIS z darili podjetja in promocijskim materialom LZS.
Za vstopnico na lovski tabor za naslednje leto pa je bilo treba zaigrati oziroma pridobiti čisti lovski zvok iz lovskega roga brez ustnika. Preizkusilo se je vseh 33 udeležencev in večini je uspelo pridobiti bolj ali manj čist zvok. Prisotni lovci so se po njihovem odhodu preizkusili na lovskem rogu, vendar veliko manj uspešno kot naši lovci-taborniki.
Že pred začetkom tabora so udeleženci dobili domačo nalogo. Vsak, ki bo poslal zgodbo tabora ali risbo tabora, bo za prispevek nagrajen, mi pa bomo najboljšo risbico ali prispevek objavili v glasilu Lovec.
Hvala vsem udeležencem, staršem za zaupanje in lovcem za izvedbo.
Državno prvenstvo v lovskem strelstvu za veterane in superveterane bo v soboto, 26. avgusta, in v nedeljo, 27. avgusta 2023 v Lovski družini Prosenjakovci. Državno prvenstvo za veliko kombinacijo bo v soboto, 2. septembra na strelišču Gaj-Pragersko.
Foto: Tilen Hvala
Otvoritev državnega prvenstva za veterane bo v soboto, 26. avgusta, ob 8. uri, državno prvenstvo za superveterane bo v nedeljo, 27. avgusta, ob 8. uri. Treningi za državno prvenstvo za veterane in superveterane bodo potekali:
ponedeljek, 21. 8. 2023, od 15. do 18. ure
torek, 22. 8. 2023, od 15. do 18. ure
sreda, 23. 8. 2023, od 15. do 18. ure
četrtek, 24. 8. 2023, od 10. do 18. ure
petek, 25. 8. 2023, od 10. do 18. ure
Državno prvenstvo v veliki kombinaciji se bo odvijalo 2. septembra na strelišču Gaj-Pragersko, z otvoritvijo ob 8. uri. Treningi bodo potekali po urniku strelišča. Uradni trening bo v petek, 1. septembra, s pričetkom ob 9. uri.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Člani zelene bratovščine Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem vrhu so se tudi letos odzvali povabilu učiteljic iz podružničnih osnovnih šol Sv. Duh na Ostrem vrhu in Gradišče na Kozjaku.
Lovec Slavko Štiberc z Vurmata v družbi mladih radovednežev. Foto: arhiv LZ Maribor
Z obema šolama lovci že vrsto let dobro sodelujejo in se z njimi družijo v lovišču in lovskem domu. Podružnično Osnovno šolo Gradišče na Kozjaku obiskujejo le trije učenci, zato jih je njihova učiteljica Nataša pripeljala kar na sosednjo šolo na Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tam sta jih pričakali učiteljici Damjana in Viktorija s svojimi 12 učenci. Toliko jih namreč še obiskuje šolo v tem lepem kraju na Kozjaku ob avstrijsko – slovenski meji.
Tema letošnjega predavanja je bila lisica, njeno življenje, obnašanje in vloga v naravnem okolju. Izkušeni vurmaški lovec Slavko Štiberc, tudi dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zvez (LZ) Maribor, je šolarjem zelo nazorno predstavil to zver, ki ji otroci radi ljubeznivo rečejo zvitorepka. Učence so na srečanju z lovcem Slavkom presenetile članice ženskega pevskega zbora Lipa, s katerim so skupaj zapeli nekaj lepih lovskih pesmi. Za zaključek najbolj znano in ponarodelo Lisička je prav zvita zver.
Spoštovani lovski in strelski prijatelji, dragi ljubitelji narave!
Foto: Urša Kmetec
V teh težkih časih, ki so prizadeli našo prelepo Slovenijo, se puškarji združujemo in ponujamo pomoč tistim, ki so bili prizadeti zaradi nedavnih poplav. Kot enotna skupnost se želimo združiti in pomagati pri obnovi ter olajšati breme, ki ga nosite in ki ga bo prinesla obnova katastrofe.
Razumevajoč, da je ohranjanje in obnova orožja pomembna, smo pripravljeni ponuditi BREZPLAČNO čiščenje orožja tistim, ki so utrpeli škodo zaradi poplav. Da bi se izognili nadaljnjim težavam, je ključno, da se orožje čim prej razstavi in očisti. S svojim strokovnim znanjem in predanostjo želimo olajšati proces obnove in prispevati k ponovni vzpostavitvi normalnih pogojev za vse prizadete.
Puškarji, ki so pripravljeni svoje storitve ponuditi BREZPLAČNO, so:
Puškarstvo Vute, Jernej Vute, Vute d.o.o. Naslov: Kremplova ulica 2, 2000 Maribor Tel: 070 666 429
Puškarstvo Skobir, Simon Skobir Naslov: Šmartno pri Slovenj Gradcu 236a, 2380 Slovenj Gradec Tel: 041 639 799
V teh kritičnih časih se zavedamo, kako pomembno je povezovanje in solidarnost med nami. Skupaj bomo pomagali obnoviti, podpreti in okrepiti našo skupnost.
Puškarji, ki s srcem prispevamo k tej plemeniti akciji, Vas vabimo, da se obrnete na nas in izkoristite našo ponudbo. Skupaj bomo stopili korak bliže k obnovi in ustvarili boljši jutri za vse.
Na spletni strani Lovske zveze Slovenije so v zavihku zakonodaja objavljena posodobljena navodila za izdajo lovske izkaznice.
Poleg navodil za izdajo lovske izkaznice so v zavihku zakonodaja (4. Lovska izkaznica) dostopni tudi obrazci: vloga za izdajo lovske izkaznice, zahteva za pridobitev podatkov iz kazenskih evidenc – za fizične osebe ter obrazec naznanitev pogrešane, izgubljene, ukradene in neuporabne lovske izkaznice.
Vlogo za izdajo lovske izkaznice lahko tajnik ali administrator lovske družine izpiše tudi neposredno iz evidenčnega kartona člana LD v Lisjaku.
Strošek izdelave lovske izkaznice je za člane članic 7,00 €, za ostale upravičence 24,40 €. Plačilo na TRR LZS št.: SI56 0201 0001 5687 097 s pripisom – za lovsko izkaznico ter ime in priimek lovca.
V Lovski družini (LD) Prosenjakovci tradicionalno vsako tretjo nedeljo v juniju organizirajo tekmovanje v trapu.
Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Letošnje tekmovanje, na katerega je bilo prijavljenih štirinajst ekip in 228 posameznikov, je potekalo od 8. do 19. ure. Streljalo se je na 15 golobov.
Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Maksimalno število golobov je uspelo zadeti štirim tekmovalcem, ki so se v finalni seriji razvrstili po sledečem vrstnem redu:
Robert Nagy
Simon Kočar
Jan Lešnik
Nejc Garmut
Tekmovanje v trapu v LD Prosenjakovci 2023. Foto: arhiv LD Prosenjakovci
Tekmovanje je potekalo tudi ekipno, prvo mesto je osvojila ekipa LPN Pohorje II, drugo mesto ekipa LD Videm ob Ščavnici in tretje mesto ekipa LD Križevci.
Lovsko kinološko društvo (LKD) Maribor bo razvilo nov društveni prapor. S tem simbolnim dejanjem se želijo zahvaliti vsem generacijam kinologov in lovcev, ki so sooblikovali sedanjo podobo društva, ki je bilo ustanovljeno 8. junija 1979. Slovesno razvitje novega prapora bo v začetku septembra.
Novi prapor LKD Maribor bo trdneje povezal lovske kinologe. Foto: Marjan Toš
Društvo uspešno vodi predsednik Zdravko Brezovšek, lovec in nekdanji starešina LD Šmartno na Pohorju, sicer pa dolgoletni član Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor, kjer vodi komisijo za lovsko kinologijo. Tudi sam je uspešen vzreditelj in vodnik lovskih psov.
Danes društvo deluje na območju LZ Maribor, v društvo je včlanjenih 41 štajerskih lovskih družin, katerim nudi strokovno pomoč pri razvoju lovske kinologije. V zadnjih letih namenjajo posebno skrb in pozornost šolanju in pravilnemu usposabljanju lovskih psov za praktično delo v lovišču. Lovsko pravičnega lova namreč brez usposobljenega lovskega psa ni. Na tem področju imajo mariborski lovski kinologi dolgoletne praktične izkušnje in veljajo od nekdaj za dobre rejce in vodnike lovskih psov.
Že dalj časa razvijajo »malo šolo« za pse, v kateri izvajajo vaje poslušnosti in socializacijo mladih psov. Pred leti so kupili zemljišče na Zgornji Polskavi in na njem uredili vadbeni poligon za pse. Postavili so tudi lepo brunarico za društvene potrebe, ki jim dobro služi.
V LKD Maribor je letos dozorela večletna pobuda za razvitje novega društvenega prapora. Zdajšnji je star že 33 let in ga je načel zob časa. Za nakup novega prapora bodo poleg lastnih sredstev poskušali dobiti tudi sponzorske in donatorske prispevke lovskih družin, lokalnih skupnosti in podjetij. Finančno jih bo podprla tudi LZ Maribor, ki vneto podpira lovsko kinologijo.
Med 2. in 15. julijem se je odvijala počitniška dejavnost v naravi pod vodstvom ga. Nataše – Natin svet.
Foto: arhiv Luka Radič
Za popestritev doživetja v naravi, katerega glavna dejavnost je povezati otroke z lepoto narave, je udeležence obiskal Luka Radič, član Lovske družine (LD) Taborska jama s sinom Anžetom in lovsko štirinožno pomočnico Silo.
Foto: arhiv Luka Radič
Otroci so prisluhnili zanimivemu predavanju o divjadi, ki se nahaja v lovišču LD Taborska jama, o pasmi alpski brak jazbečar, lovski pomočnici Sili in o opremi, ki jo lovec nosi s seboj. Otroci so imeli možnost potipati, pobožati in si od blizu ogledati krzna gozdnih živali (lisice, poljskega zajca, kune zlatice, srne, divjega prašiča …).
Ob koncu obiska je vsak udeleženec v dar dobili šolski urnik z motivom lovstva, knjižico s podrobnejšim opisom divjadi, igro Spomin in karte Črni Peter ter revijo Lovec. Zahvala gre tudi Komisiji mladi in lovstvo, LZS in Usnjarni Grčar.
Ekipa projekta Step Change je nadgradila aplikacijo SRNA in s tem izboljšala uporabniško izkušnjo ter omogočila boljše sledenje in analizo opažanj prostoživečih živali.
Foto: Aplikacija Srna. Projekt Step Change
Nova orodja, dodana v aplikacijo so:
Možnosti zaznavanja prisotnosti živali – žival je bila zaznana preko: neposrednega opazovanja, fotopasti, iztrebka/stopinje
Stopnje zaupanja pri prepoznavanju – izberite stopnjo prepričanosti: lahko je karkoli; morda; verjetno; prepričan sem
Prikaz slike ob kliku na točko v statistiki – s klikom na statistične podatke oz. na temno modro obarvano piko na zemljevidu, se prikaže fotografija, povezana vnosom. Pike obarvane svetlo modro, ne vsebujejo pripete fotografije.
Ekipa projekta Step Change se zahvaljuje za vaše vnose v aplikacijo SRNA ter se veseli vaših nadaljnjih vnosov. Prepričani so, da bodo te nadgradnje izboljšale uporabniško izkušnjo ter omogočile natančnejše in celovitejše sledenje in analizo zaznanih prostoživečih živali.
Športna strelska zveza Slovenije od 5. do 6. avgusta 2023 razpisuje državno prvenstvo v streljanju v disciplini COMPAK po pravilih FITASC. Potekalo bo v Strelskem centru Gaj Pragersko.
Foto: Bojan Gorenc
petek, 4. 8. 2023: uradni trening od 10 h do 18 h, strelišče 3, 4, 5, 6; ob 18 h – žrebanje številk.
sobota, 5. 8. 2023: začetek tekmovanja ob 10 h – 100 tarč, strelišče 3, 4, 5, 6
nedelja, 6. 8. 2023: začetek tekmovanja ob 10 h – 100 tarč, strelišča 3, 4, 5, 6
Zmagovalna ekipa in posameznik prejmeta prehodni pokal, pokali do tretjega mesta in praktične nagrade, tekmovanje bo potekalo skupaj z GP Slovenije – COMPAK 2023. Rezultati državnega prvenstva se bodo šteli tudi v konkurenci tekmovanja GP Slovenija.
Prijavnina: 80,00 EUR (200 tarč) se plača ob prijavi na strelišču ali predhodno na TRR.
Lovska zveza Slovenije vabi zainteresirane ponudnike k oddaji zavezujoče ponudbe za izdelavo PZI dokumentacije za izvedbo začasnih parkirišč v času gradnje za potrebe parkirišč za delavce oziroma deležnike gradnje na parc. št. 800/5, k.o. Spodnje Koseze.
Zemljišča za gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Foto: Urša Kmetec
Rok za predložitev ponudbe: Vašo ponudbo pričakujemo do vključno 18. 8. 2023, do 12. ure, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si.
Posnetek spletnega izobraževanja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o aktualni situaciji glede afriške prašičje kuge (APK) je zdaj javno dostopen na spletni strani Afriška prašičja kuga.
Foto: Pixabay
Spletno izobraževanje – aktualna situacija glede afriške prašičje kuge, ki ga je UVHVVR izvedla 17. junija predstavi trenutno situacijo glede APK v Evropski uniji in pripravljenost na izbruh te bolezni. Zajema teme: pregled aktualne situacije APK, klinični znaki, biovarnost in postopki veterinarja.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je organizatorka včerajšnjih spletnih izobraževanj na temo trenutne situacije glede afriške prašičje kuge (APK) in pripravljenostjo na izbruh APK, se opravičuje za včerajšnje tehnične težave pri izvedbi.
Foto: Barbara Ložar
Na UVHVVR dodajajo, da zaenkrat ni predvideno novo izobraževanje, so pa bila predavanja snemana in bo posnetek objavljen na spletni strani Afriška prašičja kuga.
Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) je na včerajšnjem sestanku potrdilo predlog skupine strokovnjakov in določilo območje z visokim tveganjem v skladu z 18. členom Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Ta zajema območje 8 lovskih družin, del lovišč s posebnim namenom (LPN) ter ukrepe na tem območju.
Območje z visokim tveganjem. Avtor: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Mednje sodijo tudi izvajanje aktivnega iskanja poginulih divjih prašičev, povečano vzorčenje in preiskave na afriško prašičjo kugo (APK) tako pri domačih kot pri divjih prašičih ter poostren nadzor nad izvajanjem biovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov.
Hrvaška je do včeraj prijavila že 97 izbruhov APK pri domačih prašičih ter tri primere pri divjih prašičih. Eden od potrjenih primerov APK pri divjih prašičih je na območju Karlovške županije in je od meje s Slovenijo oddaljen le približno 50 km.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato znova poziva:
vse rejce prašičev, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, s katerimi se zmanjša tveganje za vnos bolezni v rejo;
lovce, da pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in da se izogibajo lovu v državah oziroma na območjih, kjer je potrjena APK;
vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni;
turiste, ki prihajajo iz držav, kjer je prisotna okužba z APK, da morebitne ostanke hrane, ki so jo prinesli s seboj, ne odlagajo v naravo temveč v le za to namenjene pokrite zabojnike.
Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Zaradi nedelovanja strežnika na Univerzi objavljamo novo povezavo za spletno izobraževanjeUprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) glede situacije o afriški prašičji kugi (APK). Predavanje bodo ponovili v popoldanskem terminu.
Foto: Pixabay
Topic: izobraževanje APK 11
Time: Jul 17, 2023 11:00 Belgrade, Bratislava, Ljubljana
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je sprejel pobudo Komisije za lovsko kulturo, da bi poskušali vnovič ustanoviti vokalno glasbeno skupino, ki bo gojila slovensko lovsko pesem.
Se bodo rogistom LZ Maribor jeseni pridružili še pevci? Foto: Marjan Toš
Predsednik komisije Slavko Štiberc je povedal, da pobuda o tem zori že dalj časa in da so v zadnjem času dobili veliko predlogov lovskih družin (LD), da naj se v okviru LZ Maribor spet ustanovi lovski pevski zbor. Člani Upravnega odbora LZ Maribor niso imeli večjih pomislekov, izrazili so samo bojazen, da morda med lovci ne bo dovolj zainteresiranih ljubiteljev petja za sodelovanje v novi vokalni skupini. Lahko bi ustanovili oktet ali manjši lovski pevski zbor, odvisno od zanimanja lovcev, je povedal predsednik komisije Štiberc.
V teh dneh so vseh 44 lovskih družin, članic LZ Maribor že obvestili, da naj njihove lovce podrobneje seznanijo z namero za ustanovitev lovskega pevskega zbora. K sodelovanju so povabili tudi dva odlična glasbena strokovnjaka, in sicer tenorista Tima Ribiča in instrumentalista Marjana Goloba, ki je tudi umetniški vodja rogistov LZ Maribor. Oba sta sodelovanje že potrdila, zato bodo do konca meseca avgusta intenzivno zbirali prijave bodočih pevcev.
Naj ob tem zapišemo, da je v preteklosti v Mariboru vokalna skupina lovcev že delovala in pustila v štajerski lovski kulturni zgodovini globoke sledi. Vodstvo LZ Maribor je tudi zaradi te tradicije optimistično in ne vidi ovir za njeno nadaljevanje.
Hrvaška je včeraj obvestila Komisijo in države članice o potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divji svinji na območju Karlovške županije, so sporočili iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Foto: Pixabay
Bolezen so potrdili pri povoženi divji svinji na območju občine Rakovica v Karlovški županiji. Primer je le 20 kilometrov oddaljen od meje z Bosno in Hercegovino ter približno 50 kilometrov od meje s Slovenijo. Skupno je Hrvaška do sedaj prijavila 74 izbruhov APK, od tega 2 pri divjih prašičih.
UVHVVR zato ponovno opozarja na dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Lovce pozivajo, da se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena:
na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev,
če ste tudi imetnik domačih prašičev, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte in razkužite, preden pridete v stik z domačimi prašiči,
ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Vsak pogin ali spremembo v obnašanju divjih prašičev nemudoma javite na 112!
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vas v ponedeljek, 17. julija vabi na spletno izobraževanje v zvezi s trenutno situacijo glede afriške prašičje kuge (APK) v Evropi in pripravljenosti na izbruh APK v Sloveniji.
Vir: EFSA
Izobraževanje, ki bo trajalo predvidoma eno uro, bo potekalo v dveh terminih, na katera se lahko priključite preko spodnjih povezav:
Zveza lovskih družin (ZLD) Zasavje je 17. junija izvedla delavnico o rezbarjenjuza ustvarjanje izdelkov z lovskim motivom.
Foto: Andrej Miklavčič
Udeleženci brezplačne delavnice, ki je potekala v okviru razpisa LZS za usposobljene članice, so se zbrali pri lovskem domu Lovske družine (LD) Šentlambert, kjer so pod mentorstvom priznanega ustvarjalca Štefana Gorenčiča izdelovali izdelke iz jelenje roževine in iz kosti. Za prvo izkušnjo rezbarjenja z motorno žago pa je poskrbel zasavski lovec in ljubiteljski rezbar Jože Smrkolj.
Enajst udeležencev delavnice se je po uvodni predstavitvi obeh mojstrov o materialu, orodju in tehnikah zagreto lotilo ustvarjanja. Vsi so se strinjali z mnenjem udeleženca, da gre za eno najzanimivejših delavnic, kar so se jih udeležili v okviru izobraževanj LZS. Kar nekaj zaslug za odlično izvedbo delavnice ima LD Šentlambert, ki je poskrbela tudi za dobro počutje udeležencev.
Poleg spoznavanja osnov rezbarske umetnosti je bil pomemben cilj delavnice dobrodelnost, saj bo del izdelkov prodan na dražbi na dobrodelnem plesu LZS. Zbrana sredstva pa bodo preko Zelenega sklada LZS namenjena pomoči potrebnim lovcem ali njihovim svojcem.
Za zaključni izlet skupine Škratkov Vrtca Škofljica smo si izbrali pohod na Lisičje. Zaradi zvedavega medveda, ki se je sprehajal po gozdu, smo vseeno želeli pri Lovski družini Škofljica preveriti, če je pot skozi gozd varna.
Foto: Jani Šalamon
Od Lovske družine Škofljica pa smo dobili mnogo, mnogo več. Z neizmerno prijaznostjo nas je lovec Jani pospremil skozi gozd, zvedavi otroci so ga lahko povprašali veliko stvari, Jani pa je s svojo potrpežljivostjo in mirnostjo delil vse zanimivosti našega gozda in delo lovca.
Marsikateremu otroku je sprehod polepšala psička Arja. Na cilju sta nam lovca organizirala še eno presenečenje … Mislim, da smo tu uživali prav vsi. Otroci in starši! Z radovednostjo in veseljem smo poslušali lovca Boruta, ki nam je o vsaki razstavljeni živali (preparatu) povedal svojo zgodbo. Res je bilo čudovito. Poslušali smo s takim zanimanjem, da smo pozabili na lakoto in pico, ki nas je čakala na mizah.
Na koncu pa sta našim otrokom lovca podarila še zelo lepa darilca, s katerimi si starši in otroci že krajšamo čas in uživamo v zabavi. Bila sta nekaj posebnega, polepšala sta nam dan in s svojimi dejanji otrokom naredila najlepše spomine.
Mamica Tina
Otroke iz vrtca obiskala lovca LD Škofljica. Foto: Jani Šalamon
Teoretični del lovskega izpita Zveze lovskih družin (ZLD) je Prekmurje potekal v obliki predavanj ob sobotah in nedeljah od 4. februarja do 11. marca 2023, preverjanje znanja pa je bilo zaključeno v začetku aprila.
Foto: arhiv ZLD Prekmurje
Tečaja se je udeležilo 24 kandidatov, od tega 11 iz ZLD Prlekija. Zaključni izpiti so potekali 5. in 6. maja 2023. Uspešnih je bilo 22 kandidatov. V komisiji zaključnega izpita so bili dr. Arpad Köveš, mag. Martin Smodiš in Branko Vajndorfer.
Po uspešno zaključenem izobraževanju lovskih pripravnikov za pridobitev lovskega izpita, smo na ZLD Prekmurje 2. junija podelili spričevala. Mladi lovci so podpisali tudi zaprisego slovenskih lovcev in prejeli lovske izkaznice. Za popestritev programa so poskrbeli KUD Prekmurski rogisti.
Hrvaška je včeraj obvestila Komisijo in države članice o prvi potrditvi afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih. Bolezen so potrdili pri divjem prašiču, odstreljenem zaradi kliničnih znakov, znotraj vzpostavljenega območja z omejitvami zaradi APK pri domačih prašičih.
Foto: Pixabay
Na celotnem območju Vukovarsko – Srijemske županije velja, poleg ostalih ukrepov, tudi prepoved lova na divje prašiče.
Vir: UVHVVR
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).
Lovce pozivajo, naj se ne odpravljajo na lov na drugo divjad na območje z omejitvami, saj to predstavlja veliko tveganje za vnos bolezni v Slovenijo.
Posebna pozornost lovcev mora biti usmerjena:
na spremembe zdravstvenega stanja v populaciji divjih prašičev;
če ste tudi imetnik domačih prašičev, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči obleko in obutev zamenjajte in razkužite, preden pridete v stik z domačimi prašiči;
ko se vračate z lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi APK oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
Vsak pogin ali spremembo v obnašanju divjih prašičev nemudoma javite na 112!
Le na podlagi pravočasnih informacij lahko hitro in učinkovito ukrepamo, da preprečimo najhujše!
Pred Hubertovo sveto mašo v okviru srečanja lovcev in kmetov pri lovskem domu Lovske družine (LD) Velka v Slovenskih goricah je kip lovskega zavetnika blagoslovil mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
Udeleženci Hubertove sv. maše v LD Velka. Foto: Marjan Toš
Sv. Hubert velja tudi med slovenskimi lovci za zavetnika in zato ga v zeleni bratovščini s Hubertovimi mašami še posebej častijo. V mnogih lovskih domovih širom po Slovenji imajo njegove kipe ali skulpture. Pred dnevi so kip dobili tudi člani LD Velka v Slovenskih goricah.
Skoraj trimetrski kip sv. Huberta je izdelal rezbar in kipar Rudi Novak iz Mežice. Vse od leta 2000 že dela takšne skulpture in kipe ter jih postavlja ne le v Sloveniji, temveč tudi na Madžarskem, Slovaškem in v Avstriji. Kip sv. Huberta za lovce LD Velka je Rudi izdelal iz debelega hrastovega debla. Za izdelavo je porabil teden dni. Delal in spal je kar v lovskem domu in bil deležen velikega zanimanja zelene bratovščine.
Kip je pred Hubertovo sveto mašo blagoslovil mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikel, ki je v slovesni pridigi poudaril pomen varovanja narave za prihajajoče rodove. Izpostavil je tudi našo skupno odgovornost za ohranitev naravnega okolja, ki je doživelo preveč hudih posegov, zaradi katerih posledice čutimo že dalj časa.
Hubert se je rodil leta 656 ali 658 verjetno v Toulousu, umrl pa leta 727 blizu današnjega Bruslja. Bil je plemenitega rodu, a se mu je življenje popolnoma spremenilo po ženini smrti. Posvetil se je oznanjevanju evangelija, postal je škof v Liegu in je znan kot apostol Ardenov. Kot škof je zelo dejavno širil evangelij med pogani, vse škofovske dohodke je običajno razdelil med reveže. Sveti Hubert je bil zelo češčen v srednjem veku in zaradi njegovega plemiškega porekla se je nekaj vojaških redov poimenovalo po njem.
Rudi Novak ob kipu sv. Huberta pri lovskem domu LD Velka. Foto: Marjan Toš
Pozivu naše krovne lovske organizacije – Lovske zveze Slovenije in področne Zveze lovskih družin (ZLD) Posavja o promociji narave, prostoživečih živalskih vrst, divjadi in dejavnosti lovstva smo se odzvali tudi v Lovski družini (LD) Boštanj in 3. julija izvedli prvi enodnevni otroški lovski tabor.
Foto: Marko Jonozovč
Zbor udeležencev tabora se je pričel med 7.30 in 8. uro pri lovskem domu LD na Brezovici, kamor so starši in stari starši pripeljali svoje otroke in vnuke. Udeležence je pričakal, uredil vso potrebno dokumentacijo ter nagovoril vestni in prizadevni organizator in hkrati glavni motor otroškega lovskega tabora, gospodar LD Boštanj Milan Primožič. Tabora se je udeležilo 24 otrok, 10 deklic in 14 fantov, hčera, sinov in vnukinj ter vnukov lovcev iz LD Boštanj in nekaterih sosednjih lovskih družin ter podeželskih družin in prebivalcev domačega Boštanja ter zaselkov v njegovem okrožju.
Na začetku druženja je bil kar po lovsko, kot na skupnih lovih, zaukazan zbor ter določen otroški (lovo)vodja tabora, ki ga je častno prevzel sin našega lovca Jožeta, 12 letni Anej Kovač, ki je tako rekoč pridruženi »prijatelj in simpatizer« lovske družine, saj očetu zvesto sledi že nekaj let na vseh lovskih delovnih akcijah, prireditvah in lovih. Vsem otrokom so bile izročene zelene spominske majice na prvi boštanjski lovski tabor, ki so takoj postale del oprave vseh udeležencev. Tako so bili pripravljeni za »delo«.
Razkrili marsikatero skrivnost živali, divjadi in lovstva
Foto: Marko Jonozovič
Začelo se je z jutranjim sprehodom po lovskem parku, kjer jim je skrivnosti življenja drevesnih vrst naših gozdov, njihovih plodov in skrivnostnih gozdnih živalskih prebivalcev razkril upokojeni gozdarski maček Jože Šinkovec. Sprehod po mini gozdnem okolju je ravno toliko vzpodbudil želodčke mladih, da so se veseljem lotili zajtrka, ki sta ga pripravila prizadevna člana LD Boštanj Dean Vozelj in Emil Majerič.
Ob koncu zajtrka se je otrokom pridružil nov voditelj Rudko Mlinarič, ki jim je v naravnem okolju pod lovskim kozolcem ter s pomočjo didaktičnih pripomočkov LZS (posterji, knjižice, lovske karte …) razkril marsikatero skrivnost živali, divjadi in lovstva. V aktivnem razgovoru z medsebojnimi vprašanji in odgovori ter z obilo nakopičenega Rudkotovega znanja, izkušenj in anekdot so skupaj odkrivali tančice skrivnosti narave ter njenih živalskih prebivalcev, hkrati pa ugotavljali tudi, da lov in lovstvo nista le streljanje divjadi, pač pa mnogo mnogo več od tega.
Foto: Marko Jonozovič
O gozdnem bontonu, kaj se v gozdu sme in kaj ne
To je bil uvod v osrednji del tabora, ki se je s skoraj dve in pol urnim sprehodom po lovskih stezah odvil v bližnjem gozdu. Tja sta udeležence popeljala Milan in Emil, vmes pa jih je prestregel Marko Jonozovič, na lovskem stolčku in opremljen z lovskim nahrbtnikom, kot se za »zimsko« stojišče lovca spodobi. Otroci so z veseljem vpijali besede o gozdnem bontonu, kaj se v gozdu sme in kaj ne, pa o delu lovcev v življenjskem okolju divjadi.
Izdelali in napolnili smo dve solnici, obiskali avtomatsko krmilnico za divjad, ki jo je pred kratkim obiskala tudi medvedka z mladičema, na poti pobrali vse videne smeti v obliki odvrženih plastenk, pločevink in steklenic ter se naposled ustavili pri dveh lično izdelanih lovskih prežah, pri eni od njih seveda tudi pozirali za skupinsko »gasilsko sliko«, ki ob takih dogodkih ne sme manjkati.
Foto: Marko Jonozovič
Noge so bile ob koncu sprehoda že pošteno utrujene, grla suha in prazni želodčki so se tudi oglašali. A do kosila smo skupaj v notranjosti lovskega doma izvedli še seznanitev z velikimi zvermi v Sloveniji, s poudarkom na rjavem medvedu, ki je čedalje pogostejši in nič več prehodni obiskovalec našega kraja in lovišča Boštanj. Marko je kot strokovnjak za to področje otrokom poleg tekstovnega in slikovnega gradiva pokazal tudi prave lobanje medveda in volka ter njihove odlitke sledi, ki so otroke navdušile.
Nato pa divjačinski golaž … Kako je prijala kuhana srnica v slastni omaki, ki jo je v kotličku v času med gozdnim sprehodom otrok skuhal Dean. Protestov po neki drugačni in posebni hrani ni bilo, pozivov/prošenj za repete pa kar nekaj.
Foto: Marko JonozovičFoto: Milan Primožič
Po kosilu pa novo presenečenje – otrokom se je pridružil Jani Krivec, član sosednje LD Radeče in priznani lovski kinolog ter kinološki sodnik. Jani je otroke s pomočjo svojega lovskega psa, hanoveranskega barvarja Bokota in slikovnih pripomočkov vpeljal v skrivnosti različnih lovskih pasem, njihovega šolanja, prehrane, iskanja ranjene divjadi po krvni sledi in obnašanja v družbi lovcev ter na samem lovu.
Zasadili lipo v spominskem parku v spomin na prvo druženje
In za konec po krajšem premoru, izkoriščenem za igre z žogo v gozdnem parku, še zaključno presenečenje – vsi udeleženci tabora so skupaj z lovci, ki so otroke vodili čez dan, pridružil se jim je tudi gospodar koče LD Boštanj Branko Podpadec, posadili najbolj značilno slovensko drevo – lipo v spominskem parku, kot spomin na naše prvo in verjamemo ne tudi zadnje druženje. Skupaj z lipo je šla v zemljo tudi steklenica s podpisi hvaležnih udeležencev, ki so jih starši prevzeli v popoldanskih urah.
Foto: Milan Primožič
Sreča v sicer utrujenih otroških očeh ter besede zahvale staršev in otrok so nam lovcem LD Boštanj priznanje in vzpodbuda, da s takimi aktivnostmi nadaljujemo tudi v prihodnje, zavedajoč se, da je naložba v znanje in zavest mladih ljudi o ohranjanju naravnega okolja tisto, kar bo nedvomno prineslo koristi za vse, naravo in družbo. Kdo ve, morda se nam bo kdo od mladih, ki so bili na taboru, že čez nekaj let pridružil na naših mehkih zelenih stečinah. Potencialov, kot so bili Anej, Mark, Filip, Miha, Ema, Katja … je bilo kar nekaj.
Marko Jonozovič, Lovska družina Boštanj
Foto: Milan PrimožičFoto: Marko JonozovičFoto: Marko JonozovičFoto: Milan PrimožičFoto: Marko JonozovičFoto: Marko JonozovičFoto: Milan PrimožičFoto: Marko JonozovičFoto: Marko JonozovičPrvi otroški tabor LD Boštanj 2023. Fotografije: Marko Jonozovič in Milan Primožič
Na spletni strani in na Youtube kanalu LZS je na voljo nova, junijska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled. Vabljeni k ogledu!
Oddaja se začenja v Srgaših nad Koprom, kjer bilo še posebno slovesno ob podelitvi spričeval mladim lovkam in lovcem. Sledi prispevek z okrogle mize z naslovom Celostna obravnava škod po divjadi, ki so jo pripravili na Cerkljanskem, kjer kmetov divjad povzroča vse večjo škodo. V Zlatorogovi galeriji smo odprli razstavo slik in risb “Podobe iz naših gozdov” avtorja Martina Fujana; ogledate si jo lahko do septembra. Udeležili smo se tudi praznovanja Lovske družine Kanal ob 70-letnici delovanja.
15. Evropsko prvenstvo v lovski kombinaciji je od 30. junija do 2. julija potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v Sloveniji. Na prvenstvu je sodelovalo štirinajst držav s skupno 165 strelci.
Foto: arhiv Matija Janc
Ekipo Lovske zveze Slovenije je zastopalo trinajst strelcev, letos v sestavi Marijan Sadek, Nejc Hlebš, Boštjan Sadek, Maksimiljan Garmut, Miha Travner in Matjaž Hlebš ter posamezniki Jan Garmut, Leon Sadek, Dušan Urankar, Dušan Žehel, Miha Finkšt, Nejc Garmut in Rudko Mlinarič. Ekipa je bila izbrana na osnovi izbirnih tekem, ki so se odvijale na strelišču Gaj – Pragersko.
Ekipa LZS. Foto: arhiv Matija Janc
Letošnje evropsko prvenstvo se bo vtisnilo v spomin zaradi slabih rezultatov ekipe, a bo z zlatimi črkami zapisano tudi to prvenstvo, saj je mladinec Jan Garmut pri 16 letih osvojil drugo mesto v mladinski konkurenci.
Vice prvak v mladinski konkurenci Jan Garmut (na desni). Foto: arhiv Matija Janc
Letošnje leto je zaznamovalo prepričevanje vodstva LZS, da potrebujemo več finančnih sredstev, saj sponzorji zaradi krize niso sposobni financirati ekipe v taki višini, kot so jo do zdaj. Za dodatno pridobljena sredstva se zahvaljujem in se obenem kot selektor opravičujem, ker jih z rezultati nismo upravičili.
Iskrena zahvala Lovski zvezi Slovenije ter vsem sponzorjem: Hamex d.o.o.; Gorenjska gradbena družba d.d.; Lab Commerce d.o.o.; RWS d.o.o., Prevent&Deloza d.o.o., Optics Trade d.o.o. in VUTE d.o.o., ki so prispevali sredstva in opremo za udeležbo strelske ekipe LZS na evropskem prvenstvu.
Upam, da nismo z letošnjim nastopom in zastopanjem naše države ter slovenske krovne lovske organizacije zapravili sodelovanja in pomoči tudi v letu 2024. Ker je to moje zadnje evropsko prvenstvo, želim novemu vodstvu v naslednjem mandatu veliko uspehov na strelskih prireditvah, na katerih bo nastopala za najboljša strelska ekipa.
V skladu z rokovnikom za izvedbo posameznih volilnih opravil, določenih s sklepom o razpisu volitev za organe in predsednika LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028, so strokovni tajniki usposobljenih članic posredovali članicam LZS v svojem volilnem okolišu obvestilo v zvezi z izvedbo kandidacijskih postopkov z gradivom, prav tako pa so bile sklicane kandidacijske konference v vseh volilnih okoliših, ki morajo biti izvedene do 25. avgusta 2023.
Kot ste bili obveščeni, morajo biti kandidature za predsednika LZS in organe LZS (upravni odbor, nadzorni odbor, razsodišče, odbor etičnega kodeksa) vložene na sedež volilnega okoliša najkasneje 7 dni pred izvedbo kandidacijske konference volilnega okoliša. Prav tako morajo biti v tem roku vložene tudi kandidature za evidentiranje kandidatov za predsednika Uredniškega odbora ter za člane uredniških odborov glasila Lovec, Zlatorogove knjižnice in spletne strani LZS ter stalnih komisij in Strokovno-znanstvenega sveta, ki jih imenuje Upravni odbor LZS.
Zeleno bratovščino je zapustil dolgoletni član Lovske družine (LD) Pernica, ugledni funkcionar območne Lovske zveze Maribor in Lovske zveze Slovenije, mag. Dušan Dougan iz Maribora.
Davnega leta 1957 je postal član LD Pernica in ji ostal zvest vse do smrti 25. junija letos. Lovski kronisti so zapisali, da je bil Dušanu lov tako rekoč položen v zibelko, saj sta bila znana slovenska lovca tudi njegov oče in stric. Oba sta mu bila vzor lovske pravičnosti, srčnosti in plemenitosti. Lovske korenine pa je Dušan podedoval tudi po dedku po mamini strani dr. Milanu Gorišku, ki je bil med prvimi člani Slovenskega lovskega kluba leta 1907 in po ustanovitvi podružnice Slovenskega lovskega društva leta 1921 v Mariboru, prvi predsednik njenega odseka za okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Pri Lenartu je bil njegov ded dr. Gorišek izjemno cenjen in spoštovan kot liberalni politik, uspešen odvetnik, župan in sokolski voditelj. Zgledno je skrbel za svoje zakupno lovišče in bil tudi zelo dober kinolog. Zaradi tega je bil najbrž tudi Dušan izjemno navezan na štirinožne lovske prijatelje, na lovske pse, ki so ga vedno spremljali na lovu ali med njegovimi obhodi lovišča. Tja je v prostem času rad zahajal, pomagal lovskim tovarišem pri gradnji naprav in objektov, pozimi krmil divjad in tudi sicer vedno priskočil na pomoč pri delovnih opravili LD Pernica.
Veljal je za velikega zagovornika varovanja divjadi in njenega življenjskega okolja in se je odločno zavzemal za njegovo ohranitev. Cenil je strokovno znanje in zagovarjal strokovne rešitve in nova spoznanja lovske in ekološke stroke. Veljal je za lovsko-etičnega in pravičnega lovca in odgovornega varuha narave. Zanj je bil lov vedno stvar velike časti in osebne odgovornosti, kar ga je odlikovalo tudi kot človeka in uglednega pravnika, višjega sodnika in nato še sodnika svetnika Višjega sodišča v Mariboru.
Med lovskimi tovariši v LD Pernica je bil Dušan vedno enak med enakimi. Takoj po vstopu v lovske vrste so mu bile zaupane odgovorne naloge v LD Pernica, kmalu pa še v takratni območni Zvezi lovskih družin (današnji Lovski zvezi) Maribor in tudi v organih Lovske zveze Slovenije. V matični LD je opravljal naloge predsednika disciplinske komisije (1964 do 1970), starešine (1974 do 1981), člana upravnega odbora (1982 do 1984) in predsednika Nadzornega odbora (1984 do 2002). Pri območni Lovski zvezi Maribor je bil član komisije za lovstvo od leta 1967 do 1980, tajnik ZLD Maribor od leta 1967 do leta 1990 in član njenega častnega razsodišča.
Že davnega leta 1967 je postal predavatelj, član predavateljskega aktiva in izpitne komisije ZLD Maribor. Dalj časa je bil celo njen predsednik. Izjemno vlogo je opravil tudi pri organizaciji in izvedbi velike mednarodne lovske razstave leta 1972 v Mariboru. Kot dolgoletni lovski funkcionar v mariborski območni lovski zvezi je zaključil ustvarjalno delovanje v mandatnem obdobju 2013–2017 kot član pravno-statutarne komisije LZ Maribor.
Vestno in odgovorno je opravljal številne naloge in funkcije v Lovski Zvezi Slovenije. Bil je član njenega samoupravnega sodišča (od 1980 do 1992) in med leti od 1993 do 2001 predsednik komisije LZS za organizacijska in pravna vprašanja. V tem času je bil tudi ekspertni član Mednarodnega sveta za lovstvo in varovanje divjadi (CIC) in član komisije LZS za pripravo nove lovske zakonodaje pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije. Član Izvršnega odbora LZS je bil med leti 1988 – 1993 in nato med leti 1993 – 2001. V tem obdobju je veliko pomagal pri oblikovanju nekaterih zakonskih rešitev za novi lovski zakon in sodeloval pri nastajanju novih normativnih aktov za delovanje LZS v samostojni slovenski državi.
Kljub mnogoterim funkcijam v območni LZ Maribor in v LZS je Dušan ostal aktiven tudi v matični LD Pernica. S svojim zvestim štirinožnim prijateljem je zelo rad zahajal v lovišče in dokler mu je dopuščalo zdravje se je rad udeleževal skupnih jesenskih lovov in druženj z lovskimi tovariši. Njegov moto do konca bogatega lovskega udejstvovanja je bil: »Bodi lovsko pravičen, lovi v skladu z zakonom, etiko in osebno vestjo.« Za Dušana je bil Etični kodeksslovenskega lovca svetinja in zato je bil mladim lovcem svetel vzor pri negovanju in utrjevanju lovske tradicije, etike in kulture.
LZS ga je za njegovo predano delo v lovski organizaciji odlikovala z znakom za lovske zasluge in redom III., II. in I. stopnje. Prejel je tudi jubilejni znak LZS za 60 let članstva v zeleni bratovščini. Za kinološko udejstvovanje je prejel srebrni red za kinološke zasluge, zlati znak za kinološke zasluge in red za kinološke zasluge II. stopnje. LD Pernica mu je podelila družinsko priznanje, LZ Maribor pa Priznanje in Plaketo Lovske zveze Maribor za neprecenljivi osebni prispevek k utrjevanju lovske organizacije na Štajerskem.
V zeleni bratovščini je že dolgo znano, da nobenemu lovcu trofeja ne sme biti najpomembnejši cilj. Ti časi so že zdavnaj minili, zdaj so v ospredju naravovarstvene naloge, brez katerih ni uspešnega gospodarjenja z divjadjo. Močne trofeje pa so dober pokazatelj stanja populacij divjadi v lovišču.
Gilbert Eferl z zlato medaljo za srnjakovo trofejo iz Dobrave. Foto: Marjan Toš
Teh načel se dobro zavedajo tudi v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Letošnjega maja se jim je boginja Diana na veliko nasmejala, saj je lovski gost iz sosednje Avstrije Gilbert Eferl uplenil srnjaka, čigar rogovje je bilo po veljavnih standardih Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC) ocenjeno s 131 točkami in je prejelo zlato medaljo.
Kot je povedal gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, je to po več kot četrt stoletja vnovična zlata medalja za srnjakovo rogovje v tej lovski družini, v kateri s srnjadjo skrbno gospodarijo. Vsako leto uplenijo kakšnega srnjaka z rogovjem za bronasto ali srebrno medaljo. Avstrijski lovec, ki že dolga leta zahaja v revirje te lovske družine, ni skrival navdušenja. Na lovu ga je spremljal domači lovec Peter Rajniš, ki svoj revir Brengova odlično pozna in je »zlatega« srnjaka dalj časa opazoval ter ocenjeval. Videvali so ga še drugi lovci in vsi so menili, da je kapitalni srnjak s trofejo, ki bi lahko bila deležna zlate medalje. In očitno se niso zmotili.
Na Hrvaškem so včeraj potrdili prve primere afriške prašičje kuge (APK). Opozarjamo vse lovce, ki odhajajo na lov na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino oziroma v države, kjer beležijo izbruhe APK, da je iz ogroženih območij prepovedano uvažati meso.
Foto: Pixabay
Prav tako ni zaželeno, da se iz teh držav, tudi v primeru, da niso na območju izbruha APK, uvaža meso ali dele divjih prašičev. Posebej opozarjamo na upoštevanje vseh preventivnih ukrepov pri izvajanju lova. Potrebno je razkuževanje opreme in obutve, pri tem ne smemo pozabiti na naše lovske pse. Dejstvo je, da je do sedaj prenos APK naredil človek (s kontaminirani živili, lovci, kmetje, prevozniki in ostali porabniki živil), in da divji prašiči sami APK na terenu širijo precej počasneje.
Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni.
Predvideni ukrepi za APK so:
Preden zapustite lovsko območje, razkužite opremo.
Po lovu ne obiskujte prašičjih farm.
V gozdovih in na poljih ne puščajte odpadkov in drobovine divjih prašičev.
Če opazite mrtvega divjega prašiča, se mu ne približujte.
Ne hranite živali z mesom divjadi.
Najdbo okuženega ali mrtvega divjega prašiča prijavite lokalnim oblastem.
V Sloveniji je potrebno intenzivirati ukrepe glede APK, in sicer od odstrela do drugih ukrepov, določenih v načrtih lovskih družin glede APK.
Na podlagi programa izobraževanj Postojnsko Bistriške Zveze lovskih družin (ZLD) je 25. junija potekalo regijsko tekmovanje v streljanju s puško risanico v LD Timav Vreme na Zavrhku.
Foto: Martin Kavčič
Tekmovanja se je letos udeležilo devet ekip, in sicer iz LD Črna jama, LD Hrenovice, LD Javornik Postojna, LD Trnovo, LD Tabor Zagorje, LD Pivka, dve ekipi LD Gradišče Košana in LD Prestranek.
Prvo mesto v streljanju je osvojila ekipa LD Črna jama, drugo mesto LD Tabor Zagorje, tretje mesto LD Pivka, četrto mesto LD Hrenovice in peto mesto LD Gradišče – Košana (ekipa št. 2).
Med posamezniki je prvo mesto osvojil Jaka Lepčihar iz LD Pivka, drugo mesto Mitja Vidrih iz LD Črna jama, tretje mesto Gregor Černač iz LD Pivka, četrto mesto so si delili Jernej Bittner iz LD Hrenovice, Nevio Sever iz LD Javornik Postojna in Pavel Bizjak iz LD Črna jama. Ekipam in posameznikom so bili za osvojena mesta podeljeni pokali, priznanja in medalje ter praktične nagrade.
Regijskega tekmovanja so se v skladu z določili Pravilnika o lovskem strelstvu LZS udeležili in si ga ogledali lovski pripravniki Postojnsko Bistriške ZLD in ZLD Notranjske v okviru programa za usposabljanje iz varnega ravnanja z lovskim orožjem, v sklopu izvedbe izobraževanja za lovce, pod vodstvom predavatelja Božidarja Štembergerja.
Postojnsko Bistriška ZLD se zahvaljuje lovskim družinam in članom za njihovo udeležbo ter organizacijam, ki so prireditev omogočile: Rebec, d.o.o., Avantura Trade, d.o.o., trgovina SLOVARM, Zavarovalnica Triglav d.d. in LD Timav Vreme.
V vrtcu Črnuče, enota Gmajna, smo 8. junija pripravili predstavitev lovstva in delo lovca za tri starostne skupine otrok, in sicer: 1,5 – 2 leti, 3 – 4 leta in 4 – 5 let. Predstavitve se je udeležilo skoraj 70 otrok in šest vzgojiteljic.
Foto: arhiv LD Laze
S Katarino Flajšman, starešino Lovske družine (LD) Laze sva si razdelili predstavitev, in sicer je Katarina nosila opremo, ki jo lovec potrebuje za delo oziroma lov. S seboj je imela nahrbtnik, v katerem je oprema lovca: dvogled, svetilka, pijača, čokoladica, prva pomoč, nož, rokavice za enkratno uporabo … in tudi piščalka za klicanje srnjaka. Pogovarjali smo se, katere živali so otroci že videli v gozdu, in katere lahko lovimo.
Katarina je seboj prinesla tudi lobanje volka, srne, nutrije, lisice in divjega prašiča. Z otroci smo se pogovarjali o prehrani živali in to povezali z značilnostmi njihovega zobovja. Ugotovili smo, kako ostri so zobje mesojedov, da srnjad nima zgornjih sekalcev, in da so zobje nutrije oranžni, ker so premazani s spojino železa. Otroci so lahko pobožali tudi kože nutrije, pižmovke in kune ter občutili razliko v dlaki živali, ki so vezane na vodo.
Foto: arhiv LD Laze
V drugem sklopu smo si ogledali, kaj vse sodi v svečani kroj lovca. Na lovskem klobuku smo se ustavili pri zeleni vejici in se pogovarjali o tem, kam damo vejico ob počastitvi divjadi, in kam ob počastitvi lovca. Pogledali smo primere, v katerih si lahko lovci pomagamo z vejicami v gozdu, kot je označitev uplenjene divjadi, kako nakazati smer, v kateri je divjad zbežala po strelu … Nasmejali smo se tudi dejstvu, da je lovski ropot v vrtcu dobro poznan – a v otroški izvedbi.
Otroci in vzgojiteljice so nama zastavili kar nekaj vprašanj. Zanimalo jih je tudi, kako visoke so preže? Ali imajo vsi lovci enako velike puške? Kako se reče ženski osebi lovec? Kako dolgo traja izobraževanje za lovca in kaj vse zajema? Kaj storiti, če na cesti naletiš na divjad in koga poklicati.
Štiri ure so hitro minile in otroci so se odpravili na kosilo. Z obiskom smo bili vsi zadovoljni in se dogovorili, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
Na podlagi razpisa Lovske zveze Slovenije smo v Savinjsko Kozjanski zvezi lovskih družin (SKZLD) Celje 25. februarja začeli s tečajem za izpit za lovce. Predavanja smo imeli ob sobotah v lovskem domu LD Žalec na Rinki in smo jih zaključili 6. maja. Preizkusi znanja iz posameznih učnih tem so bili razporejeni tako, da so kandidati imeli dovolj časa za pripravo.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Na tečaj je bilo prijavljenih 39 slušateljev, od tega 4 bodoče lovke. Enemu slušatelju je bil v skladu z dopolnitvijo 61. člena Zakona o divjadi in lovstvu priznan lovski izpit. Predavanja je tako obiskovalo 38 slušateljev, od katerih je 36 uspešno opravilo predhodne izpite in so tako zadostili pogoju za pristop k zaključnemu izpitu. Dva izpitov nista opravila v predpisanem roku in bosta manjkajoče izpite ter zaključni izpit opravila v jesenskem času.
Komisijo za zaključni izpit so sestavljali predsednik izr. prof. dr. Boštjan Pokorny, člana mag. Nataša Oven in Peter Terglav ter namestnika članov dr. Ida Jelenko Turinek in Zdravko Mastnak. Zaključni izpit se je opravljal v času od 29. maja do 2. junija na sedežu področne zveze. Kandidati so pred komisijo pokazali zelo dobro znanje, saj je bila povprečna ocena zaključnega izpita 4,17.
Slovesno prireditev podelitve spričeval in podpis zaprisege mladih lovcev smo imeli 16. junija v gostišču Hochkraut v Tremerjah, ki so se je poleg slavljencev udeležili njihovi mentorji, člani predavateljskega aktiva in starešine lovskih družin, iz katerih so bili tečajniki. Po uvodni melodiji Savinjskih rogistov je zbrane pozdravil predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje Miran Freitag, ki se je dotaknil prehojene poti, ki so jo pripravniki prehodili od vstopa v lovsko družino, časa pripravništva, do zaključnega lovskega izpita, za kar jim je iskreno čestital.
Predsednik izpitne komisije izr. prof. dr. Boštjan Pokorny je podal kratko analizo doseženega uspeha in pokazanega znanja slušateljev. Povprečna ocena celotnega tečaja je bila letos 3,96. Strokovni tajnik Zdravko Mastnak, ki je povezoval prireditev je poudaril, da so v življenju vsakega človeka trenutki, ki mu ostanejo v spominu in se jih v življenju vselej z veseljem in ponosom spominja. Eden od takšnih je gotovo dan, ko so mladi lovci dobili spričevalo o opravljenem lovskem izpitu, prejeli etični kodeks in podpisali zaprisego slovenskega lovca.
V imenu novo izprašanih lovcev je zaprisego Slovenskega lovca prebrala Eva Cokan Kos, članica LD Gozdnik Griže. Nato sta dr. Pokorny in Freitag vsakemu mlademu lovcu čestitala k doseženemu uspehu, mu izročila lovsko spričevalo, podpisano zaprisego in etični kodeks. Prisotni predstavniki lovskih družin so jim izročili še lovsko izkaznico. Tako so postali enakovredni člani lovske organizacije s pravico izvajanja samostojnega lova.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Tudi letos smo, tako kot vsa leta doslej, imeli nekaj slušateljev, ki so po znanju pri posameznih izpitih izstopali od ostalih. V letošnjem letu so bile najboljše predstavnice nežnega spola: Katarina Kotnik (LD Vojnik) z doseženo povprečno oceno 4,93, Eva Cokan Kos (LD Gozdnik Griže) z doseženo povprečno oceno 4,80 in Jana Kosmač (LD Ljubno) z doseženo povprečno oceno 4,73. Kot veleva tradicija, smo tudi letos najboljšim v spomin izročili darilo v obliki lovskega trinožnega stola, ki jim bo gotovo koristil pri lovu. Katarina Kotnik pa je predavateljem pripravila in v imenu vseh tečajnikov izročila lepo spominsko darilo, ki bo predavatelje še dolgo spominjalo na generacijo tečajnikov 2023.
Mastnak je ob zaključku mladim lovcem in lovkam zaželel veliko uspehov in lepih trenutkov, ki jih bodo preživeli v naravi in na lovu.
Zdravko Mastnak
Generacija mladih lovcev in lovk SKZLD Celje 2023. Foto: arhiv SKZLD Celje
Pred dvema desetletjema je oživela zdaj že tradicionalna gorenjska in seveda tudi jezerska lovska prireditev – to je visokogorsko tekmovanje na Skutinem ledeniku za pokal »kristalnega gamsa«.
Jezersko lovsko ekipo so sestavljali Franc Ekar, Janez Smrtnik, Marjan Tepina, Peter Muri, Davo Karničar, Petra Karničar, Jure Markič, Jože Meško in Jože Muri ter reševalna ekipa. Foto: arhiv Franca Ekarja
Zvrstilo se je petindvajset lovskih tekmovanj članov zelene bratovščine, ki so prišli na Gorenjsko v lepe Jezerske Alpe iz vseh krajev Slovenije, od Posočja do Prekmurja in od Koroške do Dolenjske. To ni bilo le tekmovanje po naravnem snegu in ledu v hitrosti med vratci, temveč tudi pravi test telesne vzdržljivosti, duha in volje.
Med organizatorje in izvajalci prireditve sodijo poleg domače Lovske družine (LD) Jezersko tudi Lovska zveza Slovenije, Zveza lovskih družin Gorenjske, revija Lovec in številni donatorji, je ob jubileju dejal Franc Ekar, tudi sam aktivni udeleženec tekmovanja za pokal gamsa in prizadevni organizacijski sodelavec. “Spominjanje smo počastili v lovskem domu na Jezerskem s spominjanjem na enega najatraktivnejših visokogorskih alpsko-lovskih smučarskih tekmovanj v popolni prvobitnosti in uspeli v 26 letih izpeljati 25 lovsko-smučarskih tekmovanj za pokal »kristalnega gamsa”, je še povedal Ekar z upanjem, da se bo tradicija ohranila tudi za bodoče rodove.
Marjan Toš
Na Skutinem ledeniku, v zavetju mogočnih gora. Foto: arhiv Franca Ekarja
Podelitev spričeval in podpis zaprisege mladih lovk in lovcev Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana generacije 2022-23 je potekala v lovskem domu na Rakitni na lepo sončno dopoldne 10. junija. Z veliko udeležbo mladih lovcev v spremstvu svojih mentorjev je svečano slovesnost z Zdravljico pričel Lovski oktet Javornik pod vodstvom Florijane Žnidaršič.
Foto: Lado Bradač
Sledil je nagovor povezovalca prireditve mag. Janija Šalamona, predsednika Komisije za kulturo pri ZLD Ljubljana, ki je v nagovoru nanizal nekaj vzpodbudnih besed pomena lovske kulture in lovskih šeg.
V nadaljevanju sta predsednik ZLD Ljubljana mag. Lado Bradač in predsednik Komisije za izobraževanje AlojzAlbreht v nagovoru poudarila, da je za mladimi lovci uspešno prehojena pot izobraževanja, ki so jo začeli s praktičnim delom z mentorjem v lovski družini in jo nadaljevali s teoretičnim delom vse do zaključka lovskega izpita. “Vsi skupaj smo lahko ponosni, ker pripadamo slovenski lovski organizaciji, ki v svetu uživa velik ugled,” je dejal Bradač.
Za popestritev svečanega dogodka je poskrbel poskrbel Pavel Nared, ki je prikazal svoje mojstrstvo z oponašanjem jelenjega rukanja. Ob zaključku dogodka je strokovni tajnik ZLD Ljubljana Franc Kerin udeležence seznanil s potekom izobraževanja: v prvem roku je izpit opravljalo 30 pripravnikov in vsi so ga uspešno zaključili. Štirje tečajniki so imeli delno priznane izpite, ostali štirje pa bodo izpit opravljali v jesenskem roku. Najboljši štirje mladi lovci so prejeli praktične nagrade za odlično opravljeni lovski izpit. Dogodek pa se je zaključil s pesmijo lovskega okteta.
Mladi lovci, ta dan naj vas spominja na vse lepo, kar ste in boste še doživljali v naravi in skrbi za divjad. Bodite lovci s ponosom!
Alojz Albreht
Svečano slovesnost je popestril Lovski oktet Javornik pod vodstvom Florijane Žnidaršič. Video: Lado Bradač
Občni zbor Lovske zveze Slovenije (LZS), ki je potekal 15. junija v Celju, tudi o pobudi za enkratno namensko zvišanje članarine za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra (NLC) Lukovica.
Delegati OZ LZS v Celju so pozorno spremljali delo. Foto: Marjan Toš
Na rednem letnem občnem zboru LZS v dvorani Celjskega sejma v knežjem mestu, ki ga je kot predsednik delovnega predsedstva vodil Ludvik Rituper, so delegati obravnavali 10 točk dnevnega reda. Najprej pa so se z minuto molka poklonili spominu na nedavno preminulega predsednika Razsodišča LZS Slobodana Tataloviča. Zaradi zadržanosti v tujini je zbor po video povezavi spremljal in ga vsebinsko usmerjal predsednik LZS mag. Lado Bradač, ki je poleg obrazložitev vsebin pri posameznih točkah dnevnega reda odgovarjal tudi na nekatere pobude in vprašanja delegatov.
Občni zbor je potekal gladko, brez zapletov in so se ga od 112 delegatov udeležili 103 delegati, kar potrjuje odgovornost območnih lovskih zvez oziroma volilnih okolišev, da tvorno sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju dogovorjenih nalog krovne lovske organizacije.
Obrazložitev poročila o delu in rezultatih poslovanja LZS v letu 2022 je podal predsednik mag. Bradač in med drugim dejal, da so kljub mnogim težavam in oviram opravili veliko nalogo za korist in v dobro lovske organizacije. Pri tem je omenil tvorno sodelovaje pri sprejemanju nekaterih dolgoročnih ukrepov na evropski ravni o zavarovanju redkih in ogroženih vrst in spremljanje kritike dela javnosti na rovaš lova in lovstva, ki naj ne bi bila potrebna. To ne drži, je dejal Bradač in pribil, da je lov potreben in ga »bomo slovenski lovci tudi v bodoče izvajali.«
Omenil je težave pri dogovarjanju in sodelovanju krovne lovske organizacije z Ministrstvom za naravne vire in prostor, ki lani ni bilo najboljše. Zdaj se tudi na tem področju že kažejo pozitivni premiki. Govoril je tudi o nekaterih načrtovanih rešitvah okoli zavarovanja lovcev, o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (spremembe so pripravljene in čakajo na parlamentarni postopek, med njimi tudi določilo, da se območne lovske zveze vpišejo med lovske organizacije) in o vračanju odvzetih zemljišč lovskim družinam.
Tukaj je bil predsednik zelo jasen: »Kar je bilo ukradeno, naj se vrne.« O tem so na kratko v nadaljevanju zasedanja spregovorili tudi nekateri delegati in menili, da je treba to problematiko čimprej rešiti v dobro lovskih družin. Predsednik je občni zbor na kratko informiral o težavah pri prodaji vile Zlatorog na Župančičevi ulici 9 in o možnostih za nadaljevanje projekta NLC Lukovica. Prvi celjski lovski sejem je ocenil kot izjemno uspelo prireditev in omenil odlično sodelovanje Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Celje pri njeni organizaciji in izvedbi.
Delovno predsedstvo OZ v Celju je vodil Ludvik Rituper. Foto: Marjan Toš
Spregovoril je tudi o prizadevanjih vodstva LZS za pridobivanje kohezijskih in evropskih sredstev, o prenovi lovskega informacijskega sistema Lisjak, o ceniku za lovni turizem in o nadaljevanju razprav v zvezi s spremembami Pravil LZS, ki se nanašajo na lovsko kulturo in lovce-veterane, ki so sodelovali v slovenski osamosvojitveni vojni. Za te spremembe in dopolnitve ni nikoli prepozno, je slikovito pripomnil mag. Bradač. Poročilo je občni zbor sprejel soglasno.
V nadaljevanju zasedanja so soglasno sprejeli in potrdili poročilo Nadzornega odbora (NO) LZS za minulo leto. Kot je poudaril predsednik NO Branko Zlobko, je nadzor potekal v okviru njihovih pristojnosti in pri pregledih ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Posebej je pohvalil dobro vodenje Strokovne službe LZS in njeno delovanje nasploh. Ocenil je, da se je to delo vidno izboljšalo in pohvalil direktorja Strokovne službe mag. Boža Zakrajška za njegov osebni prispevek pri tem.
Delegati so se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS za letošnje leto in oba dokumenta tako rekoč brez razprave in soglasno sprejeli. Podrobneje so bili seznanjeni z informacijo o prodaji poslovne stavbe na Župančičevi ulici 9 v Ljubljani in z izgradnjo NLC Lukovica. Šlo je zgolj za povzetek dogajanja med dvema občnima zboroma LZS. Predsednik LZS je pojasnil, da je bila dražba za prodajo hiše v Župančičevi ulici 9 neuspešna, in da je posledično zaradi tega zastala investicija v Lukovici, za katero ni dovolj sredstev. Zdaj naj bi se za nakup zanimala dva interesenta, odvetniška družba in zdravnica, ki bi želela v hiši urediti zdravstveno kliniko. Prizadevanja v tej smeri se nadaljujejo, je še dejal Bradač.
Nekaj delegatov je predlagalo fazno izgradnjo NLC v Lukovici, saj je škoda, da 700-tisoč evrov leži neporabljenih na računu. Tudi fazna gradnja ni enostavna, potrebovali bi namreč približno 1,1 milijona evrov za njen začetek, pri čemer pa ne vemo, koliko bi lahko s tem denarjem sploh zgradili, je bil previden Bradač.
Ob koncu zasedanja je delegatom spregovoril podpredsednik LZS doc. dr. Srečko F. Krope in nanizal odgovore na nekatera aktualna vprašanja iz delnih občnih zborov. Med temi so prednjačila opozorila o nujnosti vračanja odvzetih zemljišč LD (zakaj ne bi tudi slovenski lovci organizirali protestnega shoda pred Državnim zborom v lovskih krojih, smo slišali iz delegatskih klopi), škode po divjadi, posledicah nekontroliranih voženj z motornimi vozili v naravnem okolju in škode po izvajanju lova (škode na lovcih in lovskih psih).
Sklepni del zasedanja Občnega zbora LZS v Celju je bil v znamenju pobud nekaterih delegatov, da bi za izgradnjo NLC Lukovica manjkajoča sredstva dobili z enkratnim povečanjem članarine za 20 ali 24 evrov po članu. Pri tem so omenjali čas nakupa lovskega doma Zlatorog v Ljubljani, za katerega so slovenski lovci v 50-tih letih minulega stoletja v gospodarsko težkih časih zbrali denar in ga kupili. To je bil velikanski zalogaj, in če bi z enkratnim namenskim dvigom članarine lahko premostili težave z izgradnjo NLC Lukovica, bi bila to najboljša rešitev.
Pobuda ni naletela na negativni odmev, pač pa so delegati podprli predlog predsednika delovnega predsedstva Rituperja, da naj to pobudo celovito analizira, razgradi in pripravi izračune Strokovna služba LZS. Ko bodo vsi ti izračuni pripravljeni in oblikovani tehtni strokovno argumentirani predlogi za predlagano rešitev, bo občni zbor na naslednjem zasedanju sprejel dokončno odločitev.
Upravni odbor Lovske zveze Slovenije (LZS) je na 26. seji, dne 13. 6. 2023 sprejel sklep o razpisu volitev organov in predsednika LZS ter določitvi rokovnika volilnih opravil za volitve za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028.
Razpišejo se volitve za mandatno obdobje od 15. januarja 2024 do 15. januarja 2028 za predsednika LZS, člane Upravnega odbora LZS, 5 članov Nadzornega odbora LZS, 5 članov Razsodišča in 9 članov Odbora etičnega kodeksa.
Roki za volilna opravila pričnejo teči z dnem sprejema tega sklepa. Podrobneje o izpolnjevanju pogojev kandidatov, terminih kandidacijskih postopkov in volitev spodnji prilogi.
Komisija za lovskočuvajsko službo Lovske zveze Slovenije je 13. junija izvedla obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje.
Foto: Srečko F. Krope
Lovska zveza Maribor je uredila prostore za obnovitveno usposabljanje v Lesarski šoli Maribor, kjer se je v amfiteatru zbralo 137 lovskih čuvajev iz vse Slovenije; prav tolikšna številka je bila pod prijavljenimi v lovskem informacijskem sistemu Lisjak.
Kot predavatelji so sodelovali:
dr. Srečko Felix Krope s temo sodelovanja med lovskimi čuvaji, policijo in lovsko inšpekcijo;
mag. Uršula Belaj iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave s temo o zakonodaji s področja nezakonitega lova in predstavitvijo praktičnih primerov nezakonitega lova;
Gregor Hodnik, avtor številnih člankov v glasilu Lovec o orožju strelivu, puškah, ki je predstavil temo o uporabi sodobnih tehnologij pri lovu, polnjenju streliva, lovskih kroglah in njihovemu učinku.
Predavatelji so po podanih temah odgovarjali na zastavljena vprašanja udeležencev.
dr. Srečko Felix Krope, predsednik Komisije za lovskočuvajsko službo
Obnovitveno usposabljanje za lovske čuvaje v Mariboru. Foto: Srečko F. Krope
Zaključna ekskurzija, ki sodi med praktični del izpita za lovskega čuvaja, je bila 11. junija. Avtobus je iz Dravograda krenil na pot ob 4:30.
Foto: Gregor Bolčina
Pot je tečajnike vodila mimo Ljubljane in Postojne, kjer so zapustili avtocesto in nadaljevali proti Pivki in Knežaku, kjer je pot zavila levo proti Mašunu, kamor je avtobus prispel malo po 8. uri. Tečajniki so najprej obhodili gozdno učno pot in izvedeli zanimivosti iz preteklosti Snežniških gozdov, naseljevanja jelenjadi, varovanja velikih zveri …, ki jim jih je predstavil Gregor Bolčina. Nato je vodja Lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen Snežnik Anton Marinčič v Gozdni hiši Mašun predstavil LPN Jelen in raziskovalne projekte na velikih zvereh, ki so potekali v Snežniku. Martin Frančeškin pa jim je predstavil tehnike oponašanja jelenjega rukanja. Uroš Grželj in Bolčina sta podala praktični prikaz dela s psom krvosledcem.
Sledilo je kosilo v gostilni Mašun. Pot so koroški tečajniki nadaljevali proti vzhodu, prek gozdarske kolonije Leskova dolina do gradu Snežnik. Sledil je ogled gradu Snežnik in lovske ter polharske zbirke. Zaključek strokovnega dela ekskurzije je bil ob 17:20. Preko Cerknice je pot vodila do Unca, kjer je avtobus zavil na avtocesto proti Ljubljani.
Tečajnike v petek, 16., in soboto, 17. junija čakajo še teoretični izpiti pred komisijo, ki jo je imenoval pristojni minister. Izpiti bodo potekali v vili Zlatorog, na sedežu Lovske zveze Slovenije. Želimo jim uspešen zaključek tečaja.
Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju s Planinskim društvom Hrastnik 10. junija na Kalu pripravila Dan slovenskih planincev. Na dogodku, ki se ga je udeležilo kar 1.200 planincev, smo se predstavili tudi lovci.
Lovska stojnica, na kateri sta lovstvo predstavljala starešina LD Hrastnik Slavko Zakšek in lovovodja Ernest Potrata, je požela veliko zanimanja med mlajšimi in starejšimi planinci. Foto: Urša Kmetec
Na stojnicah so se planincem predstavljali Planinska zveza Slovenije (PZS), Planinsko društvo (PD) Hrastnik, odbor Planinstvo za invalide/OPP PZS, Komisija za varstvo gorske narave PZS, Zavod za gozdove Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije TD Trbovlje, Turistično društvo Hrastnik, Društvo kmečkih žena in deklet Hrastnik, in lokalni ponudniki umetniških izdelkov. Svoje delo so predstavili tudi gorski reševalci in slovenski policisti.
Lovska zveza Slovenije se je predstavila v sodelovanju z Zvezo lovskih družin Zasavje in Lovsko družino Hrastnik. Za mlajše in starejše planince smo pripravili nagradni lovski kviz – razveselili so se kart Črni Peter in igre Spomin, razdelili smo jim tudi brošuro Stopinje in sledovi živali v naravi, plakate o zvereh in parkljasti divjadi v Sloveniji ter urnike za novo šolsko leto. Tisti, ki jih je lovstvo najbolj zanimalo, pa so prejeli še knjigo Lovske šege in običaji.
Na dogodku je zazvenela planinska himna Oj, Triglav, moj dom v izvedbi Rikija Majcena. Vseslovenski planinski praznik so s slovesnim sprevodom počastili praporščaki planinskih društev. Številne planince so pozdravili predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, predsednik PD Hrastnik Vojko Zupančič in župan občine Hrastnik Marko Funkl ter predsednik Medobčinskega odbora društev (MDO) Zasavje Jože Prah. Slavnostni govornik je bil alpinist in publicist Viki Grošelj, sledila sta koncerta skupine Orlek in ansambla Navihani muzikanti.
Na Dnevu slovenskih planincev na Kalu smo se predstavljali tudi lovci. Foto: Urša Kmetec
Slovenski raziskovalci so sodelovali v mednarodni študiji, v sklopu katere so preiskovali vedenjske odzive kopenskih sesalcev v času strogih omejitev med epidemijo covida-19. Ugotovili so, da so živali v tistem obdobju prepotovale daljše razdalje in se zadrževale bližje cestam. Rezultate analize so objavili v znanstveni reviji Science.
Šakalka Jana z GPS ovratnico. Foto: arhiv Biotehniške fakultete UL
V članku z naslovom “Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covid-19”, ki je bil junija 2023 objavljen v drugi najuglednejši in najvplivnejši znanstveni reviji na svetu, reviji Science (IF 63,7), je velika mednarodna raziskovalna skupina objavila rezultate analize prostorskih podatkov o gibanju kopenskih sesalcev, ki so jim sledili z napravami GPS.
Skupino raziskovalcev, v kateri so sodelovali tudi štirje raziskovalci iz Slovenije, je vodila ekologinja dr. Marlee Tucker z Univerze Radboud na Nizozemskem, ki je povedala: »V medijih je bilo veliko poročil, da si je narava med prvimi, polnimi zaporami javnega življenja v času epidemije covid-19 opomogla; pume so se npr. sprehajale po ulicah Santiaga v Čilu. Nas pa je zanimalo: ali za spremembo prostorskega vedenja živali obstajajo znanstveni dokazi? Ali so bili ljudje morda preprosto bolj pozorni, ko so bili doma?« Zaključila je z ugotovitvami analize, ki kažejo, da so veliki prostoživeči kopenski sesalci v obdobju popolnega zaprtja javnega življenja premagovali daljše razdalje in se zadrževali bližje cestam.
S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi raziskovalci in strokovnjaki iz Slovenije, ki delujejo v okviru raziskovalnih skupin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Zavodu za gozdove Slovenije Fakulteti za varstvo okolja, Gozdarskem inštitutu Slovenije ter Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Doc. dr. Hubert Potočnik je o tem povedal: »Poleg specifičnega znanja o prostorskem vedenju sesalcev smo prispevali tudi dragocene podatke o premikih nekaterih vrst zveri. Med njimi so bili zelo dragoceni izvorni podatki o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji.«
Znanstveni članek je nastal v soavtorstvu 175 raziskovalk in raziskovalcev, ki so analizirali prostorske podatke o prostoživečih kopenskih sesalcih. Z napravami GPS so zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2.300 osebkov: od slonov in žiraf do medvedov in jelenov. Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej.
»Opazili smo, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali smo tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. Verjetno zato, ker je bilo manj prometa,« je dejala dr. Tucker, vodja študije. Med zaporami javnega življenja je bilo zunaj manj ljudi in s tem manj motenj, kar je omogočilo boljšo povezljivost prostora in premike živali na daljše razdalje.
»Nasprotno smo v območjih z manj strogimi omejitvam opazili, da so živali premagovale krajše razdalje. To je lahko povezano z dejstvom, da so bili ljudje v obdobju veljavnosti ukrepov tam dejansko bolj pogosto v naravi kot pred epidemijo covid-19,« pa pravi dr. Thomas Mueller iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in podnebja Senckenberg ter Univerze Goethe v Frankfurtu (Nemčija), ki je skupaj z vodjo raziskave zasnoval študijo.
Raziskavo gibanja prostoživečih kopenskih sesalcev je ponudila edinstvena priložnost
Drastične omejitve javnega življenja so bile edinstvena priložnost za preučevanje učinkov nenadne spremembe človekove aktivnosti na prostoživeče živali in njihovo vedenje. »Naša raziskava je pokazala, da se lahko živali hitro in močno odzovejo na spremembe v človekovem vedenju. To daje upanje za prihodnost, saj pomeni, da bi nekatere spremembe našega vedenja in navad lahko pozitivno vplivale na prostoživeče živali,« je optimistična dr. Tucker.
Dr. Boštjan Pokorny ob tem dodaja: »Drastično zmanjšanje antropogenih motenj, ki se je zgodilo v začetnem obdobju pandemije covid-19, je omogočilo neposredno prepoznavanje učinkov in posledic človekovega vpliva na prostoživeče živali; pa ne le na prostorske premike, tudi na zmanjšanje povoza divjadi. Sistematičen monitoring in raziskave ter zelo kakovostni podatki, ki jih imamo pri nas, so skupaj z zelo dobro vpetostjo slovenskih raziskovalcev v mednarodne mreže omogočili, da je bila v to globalno raziskavo vključena tudi Slovenija.«
Vloga raziskovalcev Biotehnike fakultete o prostorskih premikih prostoživečih kopenskih sesalcev
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekajo raziskave velikih zveri, kopitarjev in drugih prostoživečih kopenskih sesalcev že več kot tri desetletja. Znanje in izkušnje s terena ter bogata zbirka podatkov je pomembna zakladnica znanja, zato se raziskovalne skupine, ki delujejo v okviru Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire uvrščajo med najboljše na svetu. Dr. Potočnik, ki je sodeloval pri analizi gibanja izbranih skupin živali, je povedal: »Evrazijski šakal je v nizu preučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov spremembam človekove aktivnosti med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev«.
Poudaril je, da brez kolegov s fakultete ne bi uspeli zbrati tako natančnih podatkov in jih tako verodostojno analizirati: »S spremljanjem različnih osebkov iste vrste smo uspeli ugotoviti tudi, kakšno je prostorsko gibanje živali z leglom mladičev ter tako spremljali vloge samca in samice pri hranjenju in vzgoji mladičev za samostojno življenje.«
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije smo 8. junija odprli razstavo slik in risb “Podobe iz naših gozdov” avtorja Martina Fujana. Ogledate si jo lahko do septembra 2023.
Foto: Urša Kmetec
Zbrane je na odprtju razstave ilustratorja, slikarja in oblikovalca Martina Fujana nagovoril predsednik Lovske zveze mag. Lado Bradač in se mu zahvalil za njegov prispevek: “Le kaj bi lovska organizacija bila, če ne bi imeli v naših vrstah tudi pevce, rogiste, slikarje … umetnike, ki bogatijo našo lovsko kulturo.”
Njegov lovski tovariš in starešina LD Komenda Goran Peršin je Fujana, ki ga pozna že od majhnega, predstavil tudi z nekaj anekdotami: “Martina je že kot osnovnošolca začelo zanimati lovstvo, najprej knjiga Lovčevo orožje, po kateri je iz papirja sestavil vse možne puške, ki so izgledale tako prepričljivo, da so nekateri na prvi pogled mislili, da so prave.” Ni pa pozabil omeniti tudi njegove ljubezni do psov. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je Fujan diplomiral s temo Vizualna podoba in ilustracija knjige na temo lovske uporabnosti psov ptičarjev v lovišču. Oblikuje in slikovno spremlja tiskovine za Društvo ljubiteljev ptičarjev.
Fujan se ukvarja večinoma s področjem poljudno-znanstvene ilustracije. Uporablja predvsem klasične, analogne slikarske in ilustratorske tehnike, največ oljne barve na platnu in lesu, pa gvaš in akvarel, kot tudi različne risarske tehnike, na primer oglje, svinčnik, pero s tušem in krede. Blizu so mu zgodovinske teme in ukvarja se z ilustratorskimi zgodovinskimi rekonstrukcijami.
Odprtje razstave “Podobe iz naših gozdov” avtorja Martina Fujana. Foto: Urša Kmetec
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Državno prvenstvo v lovskem strelstvu 2023.
Foto: Tilen Hvala
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane in superveterane 2023
Volilni okoliši lahko prijavijo pet strelcev v starostni kategoriji in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču LD Prosenjakovci v soboto, 26. avgusta 2023, z začetkom ob 9. uri — veterani in v nedeljo, 27. avgusta 2023, z začetkom ob 9. uri — superveterani.
Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2023 in na tarčo bežečega merjasca
Volilni okoliši lahko prijavijo deset strelcev (ženske, mladinci, člani in veterani, superveterani) in ekipo treh strelcev iz prijavljenih strelcev, ki zastopajo volilni okoliš. Prvenstvo bo potekalo na strelišču Gaj – Pragersko v soboto, 2. septembra 2023, z začetkom ob 8:30.
Prijave strelcev sprejemamo do četrtka, 10. avgusta 2023, izključno v pripeti excel tabeli, na e-naslov Izs@lovska-zveza.si.
Tekmovalci bodo tekmovali po pravilih o izvedbi lovskih strelskih prireditev. Na državno prvenstvo v vseh disciplinah so vabljeni tudi državni prvaki 2022.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
V ponedeljek popoldan, 5. junija 2023, je prenehalo biti srce našega dragega lovskega tovariša Slobodana Tataloviča, cenjenega in spoštovanega predsednika Razsodišča Lovske zveze Slovenije.
Slobodan, rojen leta 1950, je bil aktiven in vzoren lovec v Lovski družini Vurmat, zato so ga predlagali na različne funkcije v OZLD Maribor, tam so ugotovili njegov potencial in ga v letu 2020 predlagali v Razsodišče LZS, kamor je bil tudi izvoljen. Člani Razsodišča LZS smo že na prvi seji spoznali njegovo sposobnost za strokovno vodenje ter ga soglasno izvolili za predsednika.
Slobodan se je kot strokovnjak z različnih področij tudi te funkcije lotil z vsem spoštovanjem in vnemo. Pandemija covid-19 nam je oteževala delovanje. V tem času se nismo mogli sestajati, kot bi si želeli. Kljub temu je Slobodan znal ubrati pot, ki nas je povezovala – delovali smo preko telefonskih pogovorov in e-pošte. Kljub težavam, je kot predsednik deloval korektno, pozitivno in povezovalno.
Konec lanskega leta je bilo najhuje. Takrat je Upravni odbor LZS pripravil predlog sprememb pravil in želel ukiniti Razsodišče LZS. Slobodan je pokazal svojo strokovnost in sposobnost, ki smo ju člani Razsodišča LZS spoznali že ob začetku, in ugotovili, da je bila izbira predsednika prava. Zahtevali smo sejo s predsednikom LZS in sprejeli določene sklepe. Najpomembnejša zahteva pa je bila, da se tak organ, kot je Razsodišče, ne more in ne sme ukiniti. Tako je z našo pomočjo pripravil prispevek v zvezi z ukinitvijo Razsodišča. Prispevek je bil objavljen v junijski številki revije Lovec. Žal mu zdravje ni omogočilo, da bi članek lahko prebral, kot si je želel.
Kljub aktivnosti v lovstvu, si bil aktiven vsa ta leta tudi v politiki in si v svoji občini ustvaril zelo veliko dobrega za tvoje občane. Za teboj bo ostala velika praznina. Vsi občani in lovci na vseh nivojih Lovske zveze Slovenije te bomo pogrešali. Člani Razsodišča pa bomo do konca mandata delovali po poti, ki si jo začrtal.
V Bruslju se je 6. junija zaključila ena največjih okoljskih kampanj – kampanja #SignForHunting, ki jo je izvedlo Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) v sodelovanju s članicami, nacionalnimi lovskimi zvezami.Kampanja vključuje poziv podpori predloga zakona EU o obnovi narave.
Foto: FACE
Ob zaključku kampanje, med zelenim tednom EU 2023, je FACE predala 360.000 zbranih podpisov evropskemu komisarju za okoljeVirginijusu Sinkevičiusu. Kampanja je poziv bruseljskim odločevalcem, naj bodo lovci prepoznani kot del rešitve na področju ohranjanja narave in ne kot problem. Poziv je treba razumeti tudi kot ponudbo podpore evropskim institucijam, pa tudi kot zahtevo po spremembi politike.
“Navdušeni smo nad tako množično mobilizacijo evropskih lovcev,” je dejal predsednik FACE Torbjörn Larsson: »To ni le velika zmaga za lovce, ampak za naravo in prizadevanja za ohranjanje narave po vsej Evropi. To je tudi dokaz moči naše raznolike skupnosti, ki običajno ne podpisuje peticij, in evropskih nacionalnih lovskih zvez ter njihove zavezanosti k ohranjanju naše naravne in kulturne dediščine.“
Foto: FACE
Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius je izjavil: »Vesel sem priložnosti, da uradno prejmem zbrane podpise peticije FACE. Številne zahteve v vaši peticiji kažejo našo skupno skrb in odločenost, da se spopademo z izzivom zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti. Računamo, da bo FACE podprl naše trenutne politike in predlagano zakonodajo, zlasti o obnovi narave.“
Foto: FACE
Kampanja #SignforHunting krepi vlogo lovcev kot skrbnikov okolja in predstavlja ključen korak pri uresničevanju ciljev strategije biotske raznovrstnosti za leto 2030. Zbrani podpisi poudarjajo skupni glas evropskih lovcev, njihovo zavzemanje za trajnostni lov in njihovo zavezanost k ohranjanju lovske kulturne dediščine.
Kampanja odraža tudi široko podporo FACE predlogu zakona o obnovi narave. FACE je izkoristil to priložnost, da je Evropskemu parlamentu podal izjavo, ki opozarja, da so lovci aktivni udeleženci pri ohranjanju in obnovi okolja. “To je zgodovinski dan za evropske lovce in pravzaprav za vso Evropo,” je zaključil Larsson: “Prepričani smo, da bo ta uspešna kampanja še naprej spodbujala dialog in pospeševala sodelovanje med vsemi deležniki za oblikovanje prihodnosti, v kateri bosta ohranjanje narave in trajnostni lovpovezana.”
FACE se zahvaljuje vsem, ki so podprli kampanjo in pozdravlja dejstvo, da toliko lovcev stoji za glavno zahtevo, da naj bruseljski odločevalci sodelujejo z lovci in ne proti nam.
Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) je nevladna neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1977, s sedežem v Bruslju, ki zastopa interese sedmih milijonov evropskih lovcev. Organizacija zastopa 37 nacionalnih lovskih zvez v Evropski uniji in sedem pridruženih članic.
Končalo se je letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov iz Lovske zveze (LZ) Maribor. Lovski izpit je uspešno opravilo 42 mladih lovcev od 47 prijavljenih na izobraževanje.
LZ Maribor je bogatejša za 42 mladih lovcev. Foto: arhiv LD Maribor
Strokovni tajnik LZ Maribor Božidar Kunej je povedal, da je bila najboljša pripravnica, zdaj mlada lovka Nina Turner iz Lovske družine (LD) Kapla. Odličen uspeh je dosegla tudi Ana Paulič iz LD Podvelka. To je bila najštevilčnejša generacija lovskih pripravnikov po letu 2016. Ob zaključku izobraževanja je bila svečana podelitev spričeval s podpisom zaprisege o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Mladi štajerski lovci so se skupaj z mentorji zbrali v Kulturnem domu Kulturno umetniškega društva Franc Ilec Loka-Rošnja pri Staršah.
Med letošnjimi tečajniki je bila najboljša pripravnica Nina Turner iz LD Kapla. Foto: arhiv LZ Maribor
Začetek slovesnosti je bil tudi tokrat v znamenju nastopa Rogistov Lovske zveze Maribor pod vodstvom Slavka Štiberca. Zven lovskih rogov je mogočno odmeval po Dravskem polju in segel do src mladih in starih lovcev. Prireditev je povezoval vodja izobraževanja Ivan Žižek, zbrane mlade lovce, pripravnike in predavatelje pa je nagovoril in pozdravil predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. Svečane podelitve spričeval so se udeležili tudi vsi člani državne izpitne komisije na čelu s predsednikom Brankom Reismanom.
Za lep konec slovesnosti, ki bo mladim štajerskim lovcev ostala v lepem spominu, jih je z melodijo na harmoniki razveselil mladi lovec te generacije in Guinnessov rekorder v igranju na harmoniko Anže Krevh iz LD Podvelka. Mladi lovci so se skupaj z gosti zadržali še na prijetnem tovariškem druženju.
Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen domačih in divjih prašičev. Virus je neškodljiv za ljudi, vendar povzroča veliko gospodarsko škodo.
Vir: EFSA
Afriške prašičje kuge v Sloveniji še niso odkrili
Območja, okužena z APK, trpijo znatne finančne izgube, vezane na izgubo živali, omejitev izvoza živali in mesa ter stroške ukrepov za nadzor in izkoreninjenje bolezni. Izkoreninjenje bolezni lahko traja več let. V Evropi trenutno ni odobrenih cepiv proti APK, zato lahko izbruh pomeni pokončanje velikega števila prašičev na prizadetem območju.
Bolezen je prisotna med domačimi in divjimi prašiči v številnih državah članicah EU (Bolgarija, Grčija, Češka, Estonija, Italija, Madžarska, Nemčija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška) ter v štirih sosednjih tretjih državah (Moldavija, Ukrajina, Srbija in Severna Makedonija), na vsakem območju pa ima drugačne posledice. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena.
Prepoznajte, preprečite, prijavite
Zaradi potencialno uničujočih posledic APK so prepoznavanje znakov, preprečevanje širjenja in prijava sumljivih primerov ključnega pomena za zajezitev te smrtonosne bolezni.
Preden zapustite lovsko območje, razkužite opremo.
Po lovu ne obiskujte prašičjih farm.
V gozdovih in na poljih ne puščajte odpadkov in drobovine divjih prašičev.
Če opazite mrtvega divjega prašiča, se mu ne približujte.
Ne hranite živali z mesom divjadi.
Najdbo okuženega ali mrtvega divjega prašiča prijavite lokalnim oblastem.
V soboto, 3. junija se je z zadnjo tekmo, ki so jo pripravili v Lovski družini Rakitna, končala liga Lovske zveze Slovenije (LZS) za veterane in superveterane 2023.
Foto: Matija Janc
Liga je imela štiri tekme na streliščih Sinji Vrh, Krvavec, Nova Gorica in Rakitna. Na tekmovanjih je sodelovalo 41 strelcev, le 22 strelcev pa je sodelovalo na vsaj treh tekmah, ki so štele v končni rezultat. Tekmovanja v vseh lovskih družinah so bila organizirana na visokem nivoju, prav tako rezultati strelcev.
Štiriletni mandat Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje se z letošnjim letom izteka, zato upam, da bo nova komisija nadaljevala z ligo za veterane in superveterane tudi v bodoče. Hvala vsem lovskim družinam, ki ste prirejale tekmovanja in strelcem, ki ste se jih udeleževali.
Na naši spletni in Youtube strani si lahko ogledate novo, majsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Majska oddaja se začenja z obiskom Lovske družine Izola. Ustvarjalci oddaje pa so se udeležili tudi ekskurzije za nove lovske čuvaje. Vabljeni k ogledu!
V novembru in decembru lani je bil izveden cel niz dopolnilnih izobraževanj za lovske čuvaje v osrednjem in zahodnem delu Slovenije (Gornje Posočje, Gorenjska, Postojnsko Bistriška, Kočevje, Ljubljana, Bela krajina, Idrija in Brkinsko Kraška) v okviru projekta Life Lynx.
Foto: arhiv LZS
Zaradi perečih potreb po tovrstnem izobraževanju bo Komisija za lovskočuvajsko službo organizirala usposabljanje 13. junija 2023, ob 17. uri, v prostorih Lesarske šole Maribor, Lesarska ulica 2, 2000 Maribor v predavalnici Amfiteater v zgradbi Lesarske šole Maribor.
Parkirišče je na voljo pred Lesarsko šolo Maribor. Udeležence opozorite, naj do šole pridejo čez Studence po Sokolski in Lavtarjevi ulici, kjer je urejen obvoz – udeleženci pridejo neposredno pred šolo. Lesarska ulica je zaradi del začasno zaprta.
Plačilo kotizacije v višini 20 €/ udeleženca z DDV. Lovske družine kotizacijo poravnajo najkasneje do 12.6 . 2023 na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja.
Število je zaradi prostora omejeno na 150 udeležencev. Prosimo, da najprej prijavite tiste lovske čuvaje, ki izobraževanje nujno potrebujejo za opravljanje lovskočuvajske službe. Preden jih prijavite, preverite, ali se bodo izobraževanja res lahko udeležili.
Urnik:
Sodelovanje lovskih čuvajev s policijo in lovsko inšpekcijo
17:00
dr. Srečko F. Krope
Zakonodaja s področja nezakonitega lova in prikaz praktičnega primera ugotavljanja nezakonitega lova
17:30
Uršula Belaj
Nočna optika; Termo vizija; GPS sledenje za lovske pse
18:00
Gregor Hodnik
Dušilci poka; Ponovno polnjenje streliva za lastne potrebe; Sodobne lovske krogle (povezano tudi s prepovedjo uporabe svinca)
Lovska zveza Slovenije je v Lovcu 5/2023 objavila razpis za Javni natečaj za izbor fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2024 in pogoje sodelovanja. Fotografije sprejemamo preko WeTransfer na e-naslov lovec@lovska-zveza.si do vključno četrtka, 1. junija.
Na predpisan način smo na natečaj že prejeli fotografije 20 avtorjev. Vse, ki še nameravate poslati svoje fotografije, opozarjamo na skrajni rok zaključka natečaja in vas vabimo, da to storite čim prej.
Ob tej priložnosti ponovno objavljamo pogoje sodelovanja:
Kako poslati fotografije
Kandidati pošljejo svoje najboljše fotografije prek WeTransfer (www.wetransfer.com), vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Fotografije, ki jih boste poslali na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčite, da so poslane fotografije vaša lastna in izvirna avtorska dela.
Priložite tudi dopis s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.
Izbor najboljših fotografij
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala trinajst najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.
Nagrade in avtorske pravice 1. nagrada: 500 evrov 2. nagrada: 300 evrov 3. nagrada: 200 evrov
Preostale izbrane fotografije za koledar bomo honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
V Lovski družini (LD) Izola smo dobili možnost, da mlade seznanimo z našim delom in vlogo lovca v družbi. Poklicali so nas iz izolske Osnovne šole Vojke Šmuc, kjer vsako leto s skupino otrok organizirajo tabor.
Foto: arhiv LD Izola
Tako smo se zbrali, skupina lovcev s skupino učiteljev in se pogovarjali o možnih aktivnostih. Seveda idejam ni bilo konca, ampak ker je tabor dvodnevni, smo se morali odločiti za manjši nabor. Ko smo uskladili vse podrobnosti, smo člani LD Izola postali počaščeni gostitelji našega 1. lovskega tabora. Na pomoč so nam priskočili tudi iz Lovske zveze Slovenije (LZS). Sestavili so paket za nas in nam ga hitro tudi dostavili. Založili so nas z veliko zanimivega informativnega materiala in družabnih igric za otroke, nad katerimi bi bil navdušen tudi marsikateri odrasel.
Naš tabor se je začel 19. maja zjutraj s predstavitvijo o lovstvu. Predsednik LD in gospodar sta nagovorila otroke in jih seznanila z osnovami o lovstvu in lovcih. Prisoten je bil tudi eden najstarejših lovcev, ki je razložil, kako so izgledali začetki modernega lova. Predvajali smo še predstavitveni film, ki je na ogled na strani LZS. Sledilo je predavanje o naših najpomembnejših članih – lovskih psih, s podrobno razlago o človekovem življenju z njimi skozi zgodovino in o raznih zanimivostih. Otroci so bili prevzeti in so z veseljem sodelovali z vprašanji.
Sledila je predstavitev lovskočuvajske službe, kjer so udeleženci izvedeli, kako pomembno je izvajati nadzor nad početjem vseh udeležencev v gozdu. Zgodaj zvečer so si ogledali še okoliške hribe skozi leče nočne optike. Pokazali smo jim, kako se uporablja termovizija, kako toplota telesa prikaže lokacijo divjadi tudi v mraku. Po vsem tem smo jim, seveda, privoščili tudi počitek. Veselo so se družili in zabavali ob ognju, dokler ni bil čas za dober nočni spanec.
Naslednje jutro smo se odpravili na pohod do našega lovišča, kjer imamo svoje krmne njive, solnice in privabljalna krmišča ter prežo. Na poti smo si ogledovali in razlagali, kakšne stopinje in sledi smo opazili. Pokazali smo, kako deluje krmišče in udeležencem tabora omogočili, da si varno ogledajo prežo in razgled z nje.
Na pohodu do koče so si šolarji nabrali nekaj špargljev, koromač in ostala zelišča, s katerimi so si popestrili kosilo. Ena skupina šolarjev je pripravljala okusno kosilo, medtem pa je druga skupina z risbami popestrila zidove naših tušev v kampu. Seveda na lovskem taboru ni manjkal divjačinski golaž, skuhan po receptu, ki nam je prinesel zmago za najboljši golaž na letošnjih Dnevih lovstva na Celjskem sejmu. Vsi skupaj smo zadovoljno pojedli kosilo, kot prava velika družina.
Morda smo koga že navdušili, da se nekoč poda v naše vrste. Učitelje smo že, želijo si več sodelovanja z nami ob naravoslovnih dnevih. Ob koncu smo se zbrali ob tabornem ognju, vse udeležence smo obdarovali s pisnimi pohvalami za sodelovanje. Šoli pa smo podarili gradivo, ki nam je poslala Lovska zveza Slovenije. Z veseljem bomo še ponovili podobne dogodke in upamo, da smo navdihnili še koga za tak način dela.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v petek, 26. maja obvestilo upravljavce lovišč in območna združenja upravljavcev lovišč (OZUL), da je Upravno sodišče ustavilo odstrel rjavega medveda.
Foto: Pixabay
Upravno sodišče Republike Slovenije je izdalo sklep št. I U 780/2023-9 z dne 23. 5. 2023, s katerim je odložilo izvršitev dovoljenja Ministrstva za naravne vire in prostor, št. 35606-93/2022-2550-90 z dne 13. 4. 2023 in sklepa št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odvzem iz narave z odstrelom 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), do izdaje pravnomočne sodne odločitve v upravnem sporu.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je dovoljenje upravljavcem lovišč za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov na določenih območjih izdalo 13. 4. 2023 in naj bi veljalo do 31. 12. 2023.
Upravljavke lovišč, preverite veljavnost izkaznic za lovske čuvaje, saj je veljavnost imenovanjem in izkaznicam lovskih čuvajev, izdanim pred 15. julijem 2016, že potekla.
Foto: Gregor Bolčina
Svetujemo, da v Lovskem informacijskem sistemu Lisjak čim prej preverite datume imenovanj lovskih čuvajev in poskrbite za nova imenovanja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Opozarjamo, da ni pomemben datum sklenitve pogodbe z upravljavko lovišča, ampak datum, ko je bil lovski čuvaj imenovan s strani MKGP in mu je bila izdana izkaznica lovskega čuvaja.
Postopek je enak kot pri prvem imenovanju. Lovski čuvaj podpiše IZJAVO in ji priloži fotokopiji druge in tretje strani orožnega lista. Starešina (odgovorna oseba) podpiše in žigosa PREDLOG ZA IMENOVANJE lovskih čuvajev. Vso dokumentacijo pošljite na naslov MKGP, Dunajska 22, 1000 Ljubljana ali po e-pošti gp.mkgp@gov.si.
Ko bo LZS od MKGP prejela sezname novo imenovanih lovskih čuvajev, vas bo Strokovna služba LZS na uradni e-naslov (naveden v Lisjaku) pozvala, da pošljete stare izkaznice v zamenjavo. Po prejemu starih izkaznic bomo nove izdali v najkrajšem času. Čuvaji lahko obdržijo stare značke, da ne bi po nepotrebnem nastajali stroški.
Upravljavke lovišč so dolžne izkaznice in značke lovskih čuvaje, ki več ne opravljajo aktivne funkcije, poslati na uničenje na LZS.
V čudovitem ambientu gradu Bogenšperk je 25. maja zaprisegla nova generacija lovcev in lovk Zveze lovskih družin Zasavje.
Foto: Urša Kmetec
Najštevilčnejši zasavski generaciji zadnjih deset let je za opravljen državni lovski izpit čestital podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc, ki je poudaril: “Danes boste podpisali zaprisego slovenskega lovca in se pridružili družini 20.000 slovenskih lovcev. Lovec mora biti častna oseba z odgovornim vedenjem in ravnanjem do narave, divjadi in družbenega okolja, do lastnikov in upravljavcev zemljišč ter do svojih lovskih tovarišev.”
Predsednik Zveze lovskih družin Zasavje (ZLDZ) Tomaž Trotovšek se je na ta poseben dan v nagovoru mladim lovcem spomnil lastne podelitve spričeval. “Lovstvo mi je v vseh teh letih dalo ogromno nepozabnih trenutkov, veselja, radosti, notranjega miru, izkušenj in spoznavanja sebe, pridobil sem veliko iskrenih prijateljev, tovarišev.Velikokrat rečem, da mora vsak prispevati svoj kamenček h mozaiku, da dobimo jasno in lepo sliko. Danes sem vesel in hkrati počaščen, da lahko prisostvujem, kajti dobili smo 31 novih kamenčkov v našem skupnem mozaiku,” je povedal Trotovšek.
Predsednik Komisije za izobraževanje ZLDZ in predsednik zasavskega območnega združenja upravljavcev lovišča (OZUL) dr. Matija Klopčič je izpostavil, da je generacija 2023 največja generacija, odkar je vodja izobraževanja – od 34 prijavljenih na zaključni izpit jih je 31 izpit opravilo v prvem roku. Zahvalil se je predavateljskemu aktivu za opravljeno delo in strokovnemu tajniku ZLDZ Andreju Miklavčiču za vso podporo.
“Mladi lovci, pridobili ste precejšnjo bero znanja, a pri lovcu znanja ni nikoli dovolj, v naravi imejte vedno odprte oči in vedno boste spoznali kaj novega. Vsekakor pa ne zanemarite stalnega, funkcionalnega izobraževanja, berite revijo Lovec, berite knjige iz Zlatorogove in Strokovne knjižnice ter drugo strokovno literaturo, udeležujte se stalnih izobraževanj, ki jih izvajamo na območni zvezi in na Lovski zvezi Slovenije,” je dejal Klopčič in nadaljeval: “Z lovsko izkaznico ste pridobili nekaj pravic, zavedati pa se morate tudi vseh obveznosti in dolžnosti. Starešine in tovariši lovci, novim lovcem naložite takšno breme, kot ga lahko nosijo. Ne jim takoj naložiti preveč! Spodbujajte jih in jim dajajte zgled, da bodo z veseljem delali v lovstvu. Mladi lovci, vedno delajte v dobrobit narave, divjadi, lovstva in lovcev,” je zaključil Klopčič in generaciji zasavskih lovcev 2023 zaželel veliko lepih lovskih trenutkov.
Slavnostni dogodek so popestrili Zasavski rogisti in Lovski pevski zbor in Rogisti Zasavje Trbovlje.
V organizaciji Lovske družine (LD) Lenart v Slovenskih goricah je bilo na strelišču Strelskega društva Osek tradicionalno prvenstvo v lovski kombinaciji za pokale Lovskogojitvenega bazena (LGB) Lenart za leto 2023.
Zmagovita ekipa LD Benedikt. Foto: Jure Toš
V posamični in ekipni konkurenci so se pomerili lovski strelci iz LD Benedikt, Dobrava v Slovenskih goricah, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Voličina. Vse udeležence zelo dobro pripravljene strelske prireditve je nagovoril in pozdravil namestnik starešine LD Lenart Drago Korošec in jim zaželel mirno roko in oster pogled.
V ekipni konkurenci je zmagala LD Benedikt (Branko Lončarič, Marjan Perko, David Trojner, Emil Walner in Samo Harl) pred ekipo LD Dobrava v Slovenskih goricah (Vlado Steinfelser, Ivan Turčin, Dominik Slekovec, Jure Toš in Ivan Bezjak) in LD Lenart (Žan Ornik, Jože Perko, Drago Korošec, Matej Bračič in Vili Peserl). Četrto mesto je osvojila LD Sv. Jurij (bila je med favoriti za zmago), peto mesto so osvojili strelci LD Voličina in šesto mesto ekipa LD Sv. Ana.
Prvak LGB Lenart za leto 2023 Vlado Steinfelser (v sredini) iz LD Dobrava. Foto: Jure Toš Najboljši trije na prvenstvu LGB Lenart v Oseku. Foto: Jure Toš
V posamični konkurenci je po pričakovanju slavil večkratni prvak lenarškega LGB v lovski kombinaciji Vlado Steinfelser iz LD Dobrava in osvojil novi naslov prvaka LGB Lenart za leto 2023. Na drugo mesto se je uvrstil mladi in obetavni strelec Žan Ornik iz LD Lenart in na tretje mesto izkušeni tekmovalec Marjan Perko iz LD Benedikt. Četrti je bil Matej Bračič iz LD Lenart in peti Milan Bauman iz LD Sv. Jurij.
Kot na vseh tekmovanjih je nekaterim favoritom letos v Oseku nekoliko spodletelo, a so bili na koncu tekmovanja vsi zadovoljni. Pokale najboljšim je v imenu organizatorja prvenstva podelil namestnik starešine LD Lenart Korošec in se jim zahvalil za športno merjenje moči. Prireditev je privabila tudi lepo število gledalcev, ki so uživali v spremljanju napetih bojev zlasti pri streljanju na glinaste golobe. V tej disciplini so se najbolje odrezali Žan Ornik, Marjan Perko, Milan Bauman, Jure Toš, Ivan Turčin in Branko Lončarič, ki so vsi zadeli po 18 golobov od 20.
V Pivki je 19. maja potekala svečana podelitev spričeval za opravljen državni lovski izpit 27 novim lovcem in lovki iz Postojnsko-Bistriške zveze lovskih družin (PBZLD) in Notranjske ZLD.
Foto: Milan Simčič
Ob tem gre zahvala predavateljskemu aktivu in strokovni službi PBZLD za profesionalno in visoko strokovno izvedeno delo izobraževanja nove generacije slovenskih lovcev, ki so ob tem dogodku podpisali zaprisego slovenskega lovca.
Na svečanem dogodku je nastopil Lovski oktet Javorniki ter rogist PBZLD Andrej Uhelj.
Na mednarodni dan muzejev, 18. maja so v Tehničnemu muzeju Slovenije v Bistri slovesno odprli razstavo »ZAKLADI IZ DEPOJEV: LOVSTVO«. Zbrane so nagovorili direktorica muzeja dr. Barbara Juršič, avtorica razstave kustosinja Barbara Rezar Grilc in podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc, dogodek so z glasbo popestrili Domžalski rogisti.
Foto: Aleksander Šenekar
Razstava, ki je na ogled do maja 2024, je posvečena 100-letnici smrti pisatelja Ivana Tavčarja, ki je bil strasten lovec.
Lovstvo je vpisano v nacionalni Unescov seznam kot nesnovna kulturna dediščina že od decembra 2015. Upravičeno smo lahko ponosni na bogato lovsko kulturno zapuščino, ki jo ohranjamo že dolgo preteklo obdobje in jo uspešno prenašamo bodočim rodovom. V lovstvu so pomembne vrednote druženje, povezovanje in spoštovanje, zato takšni dogodki pomenijo priložnost, da negujemo tudi ta del lovske tradicije, ki združuje tako lovsko kot nelovsko javnost.
Verjamemo, da se bo ta trenutek dotaknil vse strokovne in širše javnosti in nam poglobil odnos in zavedanje do našega največjega bogastva, narave.
mag. Aleš Klemenc
Razstava Zakladi iz depojev: lovstvo. Foto: Aleksander ŠenekarRazstava Zakladi iz depojev: lovstvo. Foto: Aleš Klemenc
V Novi Gorici se je 13. maja, v deževnem vremenu odvijalo tretje kolo odprtega prvenstva Lovske zveze Slovenije za veterane in superveterane, v nedeljo 14. maja pa na strelišču v Pragerskem prva izbirna tekma za ekipo LZS , ki bo zastopala LZS na evropskem prvenstvu.
Foto: Matija Janc
Med veterani je 1. mesto zasedel Janez Škrlj, 2. mesto Tomaž Korošec in 3. mesto Boštjan Soklič. Med superveterani je 1. mesto zasedel Rutko Mlinarič, 2. mesto Francelj Stanislav in 3. mesto Anton Hudernik.
Foto: Matija Janc
Nova Gorica, 13. 5. 2023 – veterani
Nova Gorica, 13. 5. 2023 – superveterani
Tretje kolo lige veterani in super veterani se ne bo štelo v skupno razvrstitev, ker so bili pogoji zaradi vremena slabi. Organizatorju ZLD Nova Gorica bi se zahvalil za izredno dobro speljano prireditev, žal pa na vreme ne morejo vplivati.
Foto: Matija Janc
V nedeljo 14. maja se je na strelišču Pragersko odvijala prva izbirna tekma. Skupno število tekmovalcev je bilo 22, od tega je bilo šest strelcev Hrvaške lovske zveze (HLS), ki se pripravljajo na evropsko prvenstvo.
Pragersko, 14. 5. 2023 – izbirna tekma
Zaradi vremenskih razmer so se streljali samo golobi, ker je bila na strelišču za kroglo prevelika količina vode.
Foto: Matija Janc
Po končanem tekmovanju je psihoterapevtka in lovka Tanja Breznik pripravila predavanje o psihološki pripravi na strel za strelce in sodnike.
Foto: Matija Janc
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Danes bi vam rad opisal čudovit dan, ki sem ga preživel s sošolci in prijatelji. Z našim šolskim planinskim krožkom Veseli koraki smo se odpravili na obisk Lovske zveze Maribor. Tega dne smo se vsi veselili.
Foto: arhiv LZ Maribor
Ko smo prispeli, so nas pričakali nasmejani in veseli lovci. Medtem, ko smo hodili do sejne sobe, smo se vsi čudili svetlikajočim pokalom. Lovci so nam povedali, da lov sega daleč v preteklost, in da brez njega ne bi preživeli. Nastal bi kaos, bilo bi veliko več bolezni, živali bi pojedle vse pridelke.
Spoznali smo veliko živali. Veliko smo zvedeli o srni, o kateri je bilo razstavljenih veliko zanimivosti. Spoznali smo tudi opremo lovca. Povedali so nam, da mora pravi lovec imeti klobuk, nahrbtnik, daljnogled, lovsko obleko, svetilko in najpomembneje: pravega lovskega psa. Nato smo odšli v drugo sobo, kjer smo videli nagačene živali. V naslednji sobi smo si ogledali tudi različne živalske kosti in zanimivosti. Pogovorili in ogledali smo si, kje vse živali živijo, npr. gams v območju Triglavskega narodnega parka. Na razstavi je bila tudi posebna žival – srna z rogovi. Narava je res polna presenečenj.
Zelo smo se nasmejali, ko so lovci začeli zbijati šale. Ko smo si ogledali zajca, so rekli da ima 20 nog (4 kosmate, 2 pristajalni, 2 skakalni, 2 sprednji, 2 zadnji, 2 desni, 2 levi, 2 daljši in 2 krajši). Nato pa drugi vic. Kako ločiš srake po spolu? Samec je črno-bel in samica je belo-črna.
Lovcem smo se zahvalili, da so si vzeli toliko časa, da so nam povedali, kdo je lovec, kaj je lov in kakšen pomen ima lovljenje. Podarili so nam še urnik, križanko in zgodbo. Povedali so nam tudi, da smo prva skupina v njihovih novih prostorih in da so zelo veseli našega obiska.
Majhni in veliki planinci smo preživeli čudovit in poučen popoldan.
Najpomembnejša lovska kampanja vseh časov in ena največjih okoljskih kampanj v Evropizelo uspešno poteka – zaključila se bo 6. junija, ob 16:30, v Bruslju s slovesno predajo podpisov evropskemu komisarju za okolje.
Z zdaj že 280.000 zbranimi podpisi pozivamo vse lovce, da kampanjo pred zaključkom še zadnjič podprejo skupaj s svojimi družinami, prijatelji in solovci.
To je zadnja priložnost za podporo kampanji #SignForHunting. V slovenskem jeziku je na voljo na: https://signforhunting.com/sl/. Vsak podpis, ki ga pošljete pred 6. junijem, šteje!
»Lovska kampanja predstavlja pomemben korak naprej, saj poziva evropske politične odločevalce, naj sodelujejo z lovci pri ustvarjanju stabilne prihodnosti za lovstvo in ohranjanje narave. Čas zaključkakampanje je zelo pomemben, saj se na evropski politični mizi nahajajo pomembne teme, kot so velike zveri, strelivo in strelno orožje ter novi zakoni o ohranjanju narave,« pravi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Kampanja vsebuje devet zahtev, ki naslavljajo glavne skrbi Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE), organizacije, ki zastopa 7 milijonov evropskih lovcev.
Lovska zveza Slovenije bo pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali (divjad in zavarovane vrste) za leto 2024. K sodelovanju vabljeni vsi, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo in imate odlične fotografije prostoživečih živali v naravnem okolju na območju Slovenije. Fotografije sprejemamo na e-naslovu lovec@lovska-zveza.si prek WeTransfer do vključno četrtka, 1. junija 2023.
Koledar LZS 2023
Kako poslati fotografije
Kandidati pošljejo svoje najboljše fotografije preko povezave WeTransfer, vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Primer poimenovanja fotografije: Janez Jager, Canis lupus III. Fotografije, poslane na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčijo, da so poslane fotografije njihova lastna in izvirna avtorska dela.
Priložite tudi dopis s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.
Izbor najboljših fotografij
Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala trinajst najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v Koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.
CNVOS kot krovna mreža nevladnih organizacij v Sloveniji sodeluje pri raziskavi »Potencial nevladnih organizacij v Sloveniji za naslavljanje potreb lokalnih skupnosti«, cilj katerega je ugotoviti, katere storitve lahko nevladne organizacije še opravljajo in kakšno podporo pri tem potrebujejo. Priporočila raziskave bodo Ministrstvu za javno upravo pomagala pri programiranju prihodnjih razpisov in pripravi Strategije razvoja nevladnih organizacij za obdobje 2024-2028.
Dobro je, da pri pripravi strategije ministrstvo razpolaga tudi z mnenjem nevladnikov in nevladnic samih. Zato je del raziskave tudi anketa, za katero prosimo, da jo izpolnite. Hkrati bi bili zelo hvaležni, če bi lahko anketo posredovali tudi vašim članom. Za čim boljša priporočila je zelo pomembno, da dobimo čim več odgovorov različnih NVO. Sodelovanje pri raziskavi bo lahko pomembno prispevalo k razvoju sektorja in posledično vaše dejavnosti. Anketa vam bo vzela približno 30 minut. Da bo šlo še hitreje, priporočamo, da si prej pripravite finančne podatke vaše organizacije za leto 2022. Projekt izvajajo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, v partnerstvu s Fakulteto za socialno delo, Fakulteto za upravo in Centrom nevladnih organizacij – CNVOS ob financiranju Ministrstva za javno upravo in Javne agencije za raziskovalno dejavnost.
Na Mednarodni muzejski dan, v četrtek, 18. maja, ob 18. uri, Tehniški muzej Slovenije odpira razstavo »ZAKLADI IZ DEPOJEV: LOVSTVO«.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki bodo prikazali izbor predmetov iz bogate zakladnice lovskega depoja, med katerimi so lovski pripomočki, trofeje in predmeti iz lovčevega vsakdana. Ob 100-letnici njegove smrti, razstavo posvečajo pisatelju Ivanu Tavčarju in se ga spominjamo kot strastnega lovca in ribiča.
Lovec in lovski čuvaj iz Lovske družine (LD) Kapla Marko Richter – Zeleni je sporočil, da je njihov lovec Maks Verčko pri Ožbaltu, na meji med LD Kapla in LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu, 4. maja zjutraj našel povoženega šakala.
Lovski čuvaj Marko Richter – Zeleni s povoženim šakalom pri Ožbaltu. Foto: arhiv Marjana Toša.
Po ogledu so ugotovili, da gre za samico in o najdbi obvestili pristojne organe in službe. Žal ni znano, iz katere smeri je prišla samica šakala v bližino Ožbalta, če iz Pohorja, potem je očitno morala preplavati Dravo. To pa ni noben problem, saj je šakal ne samo učinkovit in vzdržljiv tekač, pač pa tudi odličen plavalec.
V Sloveniji so se šakali prvič pojavili pozimi v letih 1952/53 v okolici Vrhnike, naslednja leta pa na Zaplani, Smastu pri Kobaridu in v Beli krajini. V 80-letih so se začeli redno pojavljati v Istri, od koder so prodirali tudi v osrednjo Slovenijo. Februarja 2008 so na Ljubljanskem barju biologi potrdili prisotnost dveh stalnih teritorialnih družin šakalov. V naslednjih letih se je šakal razširil tudi drugod po Sloveniji. Že dalj časa jih spremljajo tudi v lovskih družinah Lovske zveze (LZ) Maribor in to v obeh lovskoupravljavskih območjih, v pohorskem in slovenskogoriškem.
Šakal sodi med lovno divjad in ima lovno dobo od 1. julija do 15. marca. Lov nanj je izjemno zahteven. Lani je bilo na območju LZ Maribor iz narave odvzetih deset šakalov.
Lovska družina (LD) Bled prireja v nedeljo, 14. maja 2023, med 9. in 12. uro, že tradicionalni sejem rabljene lovske opreme v lovskem domu LD Bled, pod blejskim gradom.
Foto: arhiv LD Bled
Izkušnje iz preteklih let kažejo, da je za lovce zanimiva vsa lovska oprema, orožje, strelni daljnogledi, dvogledi, lovska literatura, slavnostne lovske obleke, kakor tudi zgodovinski predmeti s področja lova. Na sejem bodo vabljeni tudi trgovci z lovskimi artikli in razni rokodelci s svojimi izdelki.
Za ponudnike bo dom odprt že od 8. ure dalje. Pridite čimprej, da si zagotovite ustrezen prostor. Za vse udeležence sejma je vstop prost.
V Lovski družini Krvavec se je 6. maja odvijalo drugo kolo odprtega prvenstva LZS za veterane in superveterane.
Najboljši med veterani. Foto: Matija Janc
Med veterani je 1. mesto zasedel Evgen Makuc, 2. mesto Janez Škrlj in 3. mesto Tomaž Korošec. Med superveterani je 1. mesto osvojil Francelj Stanislav, 2. mesto Anton Hudernik in 3. mesto Anton Weiss.
Najboljši med superveterani. Foto: Matija Janc
Rezultati veteranov in superveteranov, Krvavec, 6. 5. 2023:
veterani
veterani
veterani, golobi
veterani, MK
superveterani
superveterani, golobi
superveterani, MK
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Vsi vemo za Guinnessovo knjigo rekordov. Nekateri izmed naših znancev so celo dosegli kakšen rekord in se vpisali v to knjigo. V določenem trenutku si dosegel rekord, ni ga boljšega. Tudi če ga kdo preseže, je pomembno, da si prvi, ali pa, da si prvi s svojim rezultatom v nekem določenem trenutku.
Anže Krevh. Foto: osebni arhiv
Anže Krevh, član Lovske družine Podvelka si je zadal cilj, da je tudi njegovo ime zapisano v tej knjigi. Želel se je vpisati v knjigo rekordov v najdaljšem igranju na harmoniko in pri tem preseči dosedanji rekord. Po dolgih pripravah je začel igrati 28. 4. 2023, ob 9. uri, v hotelu v Radljah ob Dravi. Igranje je zaključil, ko se je ura ustavila na naslednjem času: 53 ur, 53 minut in 53 sekund.
V Sloveniji je bil tovrstni rekord že postavljen, in sicer leta 2012, ko je Zoran Zorko igral neprestano 35 ur in 32 minut. Obstoječi rekord, ki ga je Anže želel premagati, pa je bil 51 ur, 43 minut in 43 sekund, ki ga je dosegla Francozinja Christelle De Franceschi. Rezultat je dosegel ob pomoči odlično izbrane ekipe, ki mu je stala in mu še stoji ob strani.
Glede na vse naslove je razumljivo, da je bila Guinnessova knjiga naslednji korak. Anže se namreč že nekaj časa ukvarja z glasbo in ima za sabo kar nekaj uspehov:
2015 naslov državnega prvaka
2016 naslov evropskega prvaka
2017 naslov mladinskega prvaka
2018 naslov mednarodnega prvaka
2019 naslov svetovnega prvaka
Čestitke in dober pogled tudi na lovskih stezicah!
Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor se je na zadnji seji seznanil z začetkom delovanja ekološke učilnice, ki jo je LZ urejala dobri dve leti in pol. Pri tem so ji na pomoč priskočile tudi nekatere lokalne skupnosti, saj gre za projekt, ki je izredno uporaben za okoljsko vzgojo šolarjev in dijakov pa tudi predšolske mladine.
Radovedni šolarji so prisluhnili razlagi. Foto: Božidar Kunej
Prvi obiskovalci učilnice so bili učenci OŠ Pesnica pri Mariboru, ki so jih spremljale tri učiteljice. Mladim so nekaj aktualnih tem in odprtih vprašanj s področja biologije in ekologije divjih, prostoživečih živali predstavili predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, predsednik komisije za izobraževanje Ivan Žižek in sekretar LZ Maribor Božidar Kunej. Šolarji so z velikim zanimanjem spremljali razlage in si nato ogledali še razstavljene preparate nekaterih značilnih prostoživečih živali, ki živijo v loviščih na območju mariborske LZ.
Mlade seznanjajo s poglavitnimi težavami pri ohranjanju prostoživečih živali
LZ Maribor učilnico dodatno opremlja s sodobno učno tehnologijo in pripomočki, da bi lahko mladim nazorno prikazali predvsem slabšanje naravnih razmer za prostoživeče živali v njihovem življenjskem okolju. Posebej skrbno bodo pripravili obiske za malčke iz vrtcev, za katere načrtujejo njihovi starosti primerne programe. Sodobno ekološko učilnico so poimenovali »Zelena eko točka Štajerske«.
Na voljo bo predvsem mladim obiskovalcem iz osnovnih in srednjih šol, ki jim bodo tudi s pomočjo sodobne tehnologije nazorno predstavili življenje prostoživečih živali in drastične spremembe v njihovem življenjskem prostoru, zaradi katerih so mnoge vrste že dalj časa resno ogrožene. Na primer fazani, poljske jerebice, prepelice, divji petelin, ruševec in gozdni jereb, ki so iz večine štajerskih lovišč že izginile. Mlade bodo seznanjali tudi z ukrepi lovske organizacije vsaj za preživetje in ohranitev omenjenih vrst.
Marjan Toš
V nižinskih loviščih LZ Maribor je vse bolj ogrožen tudi fazan. Foto: Marjan Toš
Na Lovski zvezi Slovenije so tudi letos na voljo brezplačni plakati, ki obveščajo, da spomladi srne polegajo mladiče in opozarjajo lastnike psov, da naj imajo pse na povodcih.
Plakate lahko prevzamete na sedežu Lovske zveze Slovenije v času uradnih ur, pošiljamo jih tudi po pošti. Prevzem plakatov lahko organizira tudi območna zveza in jih razdeli med lovske družine.
Srne praviloma polegajo mladiče v maju in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.
Na 24. Evropskem prvenstvu v oponašanju jelenjega rukanja v Brnu na Češkem, ki je potekalo 22. aprila, so slavili Čehi, ki so dosegli posamično in ekipno zmago. Slovenska ekipa je zasedla skupno šesto mesto.
Foto: Jani Šalamon
Zmagovalec 24. evropskega prvenstva med posamezniki je Čeh JanBrtník, že sedemkratni evropski prvak. Drugo mesto je zasedel Čeh Tomas Tresky, tretje mesto pa Estonec Innar Uus. Slovenijo so zastopali oponašalci jelenjega rukanja Marko Mavri, Tadej Klemenšek in Franz Hirm ter sodnik Ernest Kerčmar. Aktualni slovenski prvak Mavri je zasedel 10. mesto, Klemenšek 18. mesto in Hirm 32. mesto med posamezniki.
Foto: Jani Šalamon
mag. Jani Šalamon, predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi
V Lovski družini (LD) Sinji vrh se je 22. aprila odvijalo prvo kolo odprtega prvenstva LZS za veterane in superveterane.
Foto: Matija Janc
Med veterani je 1. mesto zasedel Janez Škrlj, 2. mesto Tomaž Korošec in 3. mesto Darjan Vesenjak. Med superveterani so slavili Rajko Andrijašič na 1. mestu, Anton Hudernik na 2. mestu in Anton Weiss, ki je osvojil 3. mesto.
Drugi krog tekmovanj bo potekal 6. maja v LD Krvavec.
Najboljši med veterani. Foto: Matija JancNajboljši med superveterani. Foto: Matija Janc
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 28. aprila 2023 ne bo poslovala.
Lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše so v okviru projekta LIFE Lynx v gorenjske gozdove kot zadnjega na območju slovenskih Alp izpustili risa Lukaša. Ris, ki prihaja s Slovaške, bo z do zdaj skupno 17 izpuščenimi risi pomagal reševati Dinarsko-JV alpsko populacijo pred izumrtjem. Zaradi te pomembne naloge je eden od doseljenih risov tudi dobil svojo knjigo; pisateljica Desa Muck je risje dogodivščine zapisala v novi knjigi Pogumni Maks.
Foto: Izpust risa Lukaša. Foto: Simon M. Pintar
Doselitev risov na Gorenjsko je za projekt LIFE Lynx predstavljala velik izziv, saj na tem območju pred tem niso beležili reprodukcije risov. Izjemen uspeh projekta je bil, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tam tudi ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele po vsaj eno leglo mladičev. Ker od aprila lani ne beležijo več prisotnosti risa Zoisa, ga bodo nadomestili z novo doseljenim samcem Lukašem.
»Z doseljenim risom bomo omogočili teritorialni samici Aidi, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem in s tem povečali genetsko pestrost risov na tem območju,« je pojasnil koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe. Na območju Gorenjske trenutno s pomočjo avtomatskih kamer spremljajo štiri doseljene rise; samice Aido, Lenko in Julijo ter Trisa, ki je trenutno edini samec, s katerim se preseljene samice lahko parijo. Spremljajo tudi nekatere potomce doseljenih risov. Mladič iz prvega legla Aide in Zoisa se je na pot osamosvojitve odpravil proti Posočju.
Na območju Triglavskega narodnega parka in LD Bled s pomočjo telemetričnih ovratnic spremljajo vse tri risje mladiče iz istega legla. Trenutno je čas osamosvajanja mladih risov, zato bomo prek telemetrije lahko natančno spremljali njihovo pot do osamosvojitve. Obstaja možnost, da bodo risi svoje območje razširili tudi v Italijo in Avstrijo ter pripomogli k povezovanju s populacijami tamkajšnjih risov, zato bo spremljanje teh treh mladičev še posebej zanimivo.
»Območje slovenskih Alp je pomembna povezava med risi v Dinaridih in italijanskih in švicarskih Alpah, zato je vzpostavitev povezovalne populacije na tem območju strateškega pomena za dolgoročno varovanje in ohranjanje risov pri nas,« je dodal Černe. Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, pa je poudaril: »Spremljanje reševanja risov jepomembno na dolgi rok, zato upamo, da bo pristojno ministrstvo zagotovilo sredstva za spremljanje risov tudi po zaključku projekta LIFE Lynx«.
Izpusta so se udeležili tudi predstavniki avstrijske štajerske lovske zveze – Steirische Landesjägerschaft, s katero sta Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije podpisala dogovor o sodelovanju na področju varovanja in ohranjanja risov. Mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije je povedal: »Prihod avstrijske delegacije na izpust risa je pomemben korak pri skupnem dolgoročnem ohranjanju risa in predstavlja dober primer čezmejnega sodelovanja med lovci in drugimi institucijami. S tovrstnimi povezovanji se izkazuje tudi zavezanost Lovske zveze Slovenije k ohranjanju vseh vrst v gozdnem ekosistemu in dokazuje, da želimo delovati čezmejno tudi pri ohranjanju risa.«
mag. Lado Bradač. Foto: Sašo Švigelj
Zgodbe doseljenih risov so navdihnile tudi pisateljico in ambasadorko risov Deso Muck, ki je napisala knjigo Pogumni Maks, v kateri mladim bralcem predstavi izzive in radosti iz življenja risov. Glavni junak je ris Maks, ki je na poti iskanja prostega teritorija in samic prehodil pot z Notranjske do slovenskih Alp in nazaj ter s tem pokazal, kakšne razdalje lahko prehodi ris. »Resnično me zanima, kako deluje narava. Bolj kot se poglabljam v živali, bolj sem osupla. V njihovem načinu bivanja je velika modrost in izjemna jasnost. Rada bi pisala samo še take knjige, ki bi mlade bralce naučile ljubiti in spoštovati naravo. Zelo sem uživala pri proučevanju risov in vživela sem se v njihov način dojemanja življenja na podlagi neverjetne, a resnične zgodbe risa Maksa. Upam, da mi je uspelo,« je povzela pisateljica.
V okviru projekta LIFE Lynx so v naravo izpustili 17 risov; šest na Hrvaškem in enajst v Sloveniji. V Sloveniji je bilo od tega šest risov izpuščenih na območju slovenskih Alp, pet pa na območju Dinaridov. Vsi doseljeni risi imajo ob izpustu nameščene GPS telemetrične ovratnice, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Cilj projekta je v populacijo vključiti štirinajst živali.
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Območno združenje upravljalcev lovišč (OZUL) Notranjske vas vljudno vabi na razstavo trofej jelenov, srnjakov, divjih prašičev in gamsov, odvzetih v letu 2022 v lovskoupravljavskem območju (LUO) Notranjske v pristavi gradu Snežnik.
Foto: arhiv OZUL Notranjske
Ogled razstave bo možen 29. in 30. aprila ter 1. in 2. maja 2023, od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Na razstavi bodo navzoči izkušeni člani upravljavk lovišč LUO Notranjske, ki vam bodo posredovali želene informacije in strokovno odgovorili na vaša vprašanja.
Zaradi enotnega izvajanja 12. in 13. člena Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora je inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izdala nekaj usmeritev.
Lovec (član te lovske družine in lovec, zaposlen v LPN) lahko odkupi divjad za lastno domačo porabo (poraba v svojem gospodinjstvu) – ne spada pod ureditev iz tega pravilnika. Poleg tega lahko divjad iz družine votlorogi (gams, kozorog, muflon), ki je uplenjena v LPN in jo lovski gost odkupi za namen priprave dermoplastičnega preparata, šteje kot lastna domača poraba in se ne šteje v obseg manjših količin določenih v 12. členu pravilnika. V kolikor je uplenitelj »lovec gost« iz druge lovske družine in uplenjeno divjad želi odkupiti, potem se lovec razume kot končni potrošnik in spada pod ureditev iz tega pravilnika.
Vse druge lovce, ki niso člani lovske družine ali niso lovci, zaposleni v LPN, čeprav so uplenitelji, ne moremo šteti kot člane gospodinjstva in zanje pravilnik velja in se razumejo kot dobava končnemu potrošniku. Izjema je uplenjena divjad v LPN, ki jo lovski gost odkupi z namenom priprave dermoplastičnega preparata.
Manjše količine – obseg
Lovska družina ali LPN lahko iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, odda največ 20 odstotkov planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z dvoletnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi. Pri preračunavanju 20 odstotkov načrtovanega dvoletnega odvzema posamezne vrste divjadi se upošteva skupno število posamezne vrste divjadi za odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok.
Prodaja končnemu potrošniku in prodaja obratom prodaje na drobno
Trup, ki ga pregleda preglednik lahko odkupijo končni potrošniki (prodaja fizični osebi, ki je lahko lovec druge LD, lovski gost, uplenitelj, ki ni član LD, sovaščan, nadomestilo za škodo kmetu, donacija fizični osebi) ali pa se odda v odobren obrat za obdelavo divjačine npr. Nimrod, Meglen … Upravljalec lovišča mora zagotoviti, da so trupi divjih prašičev in drugih vrst divjadi, dovzetnih za trihinelo, pred oddajo končnemu potrošniku pregledani na trihinelo – preden ni znan izvid pregleda trup ne sme zapustiti lovske zbiralnice. Izjemoma se lahko iz lovske zbiralnice izda trup divjega prašiča tudi če še ni znan rezultat preiskave. O izvidu preiskave kupca (končnega potrošnika) obvesti upravljalec lovišča naknadno.
Če želi upravljalec lovišča trup uplenjene divjadi prodati obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, mora poleg pregleda usposobljene osebe pregled opraviti tudi uradni veterinar.
Komisija za lovsko strelstvo Lovske zveze (LZ) Maribor, ki jo že dolga leta uspešno vodi Bojan Urbančič iz Ruš, je sklenila že 16. ligo v lovskem strelstvu za lovce iz lovskih družin (LD) LZ Maribor.
Nagrajenci, sodniki in del udeležencev lige v lovskem strelstvu Lovske zveze Maribor. Foto: arhiv LZ Maribor
V treh kolih zanimivega in dobro organiziranega tekmovanja, ki se je odvijalo v strelskem centru Gaj pri Pragerskem, so se najboljši strelci pomerili v posamični in ekipni konkurenci in to v disciplinah glinasti golobi, malokalibrska puška in lovska kombinacija. Letos so prvič izvedli tudi tekmovanje v disciplini compak (to pomeni prelet glinastih golobov v različnih smereh), kar je bilo za strelce tekmovalno zelo izzivalno, za gledalce pa izjemno zanimivo.
Udeleženci strelske lige LZ Maribor so bili razporejeni v več skupin, in sicer so se pomerili člani do 55 leta starosti, veterani med 55 in 65 letom starosti in superveterani, starejši od 65 let. Skupaj je v ligi nastopilo 29 strelcev, žal med njimi ni bilo nobene lovke, ki se sicer na streliščih rade pomerijo z lovskimi izzivalci.
Kot sta povedala Bojan Urbančič in Darjan Vesenjak, ki sta organizacijsko bdela nad potekom tekmovanja, letošnje vreme strelcem ni bilo najbolj naklonjeno. Za nemoten potek tekmovanja so skrbeli strelski sodniki Alojz Gostenčnik, Dejan Vedlin in Marjan Gselman. Kot zanimivost naj omenimo izjemen uspeh Boštjana Sadeka, ki je zadel vseh 75 glinastih golobov, kar je redek dosežek. Rezultati veteranov in superveteranov so šteli za izbor za državno prvenstvo Lovske zveze Slovenije.
Ob zaključku lige so najboljšim podelili nagrade in sklenili, da bodo prihodnje leto v ligo pritegnili še več lovskih strelcev. V ekipni konkurenci so letos zmagali strelci iz LD Oplotnica pred LD Janžev Vrh in LD Podvelka. Med člani je slavil Boštjan Sadek pred Marijanom Sadekom in Jocom Hudernikom; med veterani Bojan Urbančič pred Darjanom Vesenjakom in Marjanom Krevhom; pri superveteranih Danijel Marhold pred Antonom Hudernikom in Slavkom Prahom, v disciplini compak pa je slavil Bojan Urbančič pred Boštjanom Sadekom in Maksimilijanom Garmutom.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je danes, 13. aprila izdalo dovoljenje upravljavcem lovišč za odvzem iz narave z odstrelom 230 rjavih medvedov na določenih območjih. Dovoljenje velja do 31. 12. 2023.
Foto: Urša Kmetec
Na posameznem območju je dovoljeno odvzeti iz narave z odstrelom največ toliko osebkov, kot je navedeno, in v masnih kategorijah, navedenih v tabeli, ki so določene za posamezni bazen. Način odvzema iz narave z odstrelom mora biti izveden v skladu s predpisi, ki urejajo lov.
Upravljavec lovišča mora takoj po izvršitvi odvzema iz narave z odstrelom obvestiti območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, ki bo naredila pregled in izmero rjavega medveda. Zavod za gozdove Slovenije spremlja izvajanje odvzema iz narave z odstrelom rjavega medveda in s takojšnim obveščanjem upravljavcev lovišč skrbi, da se odvzem iz narave z odstrelom izvaja tako, kot je določeno v 1. do 5. točki izreka. Zavod za gozdove Slovenije mora enkrat mesečno Ministrstvu za okolje in prostor posredovati poročilo o odvzemu iz narave z odstrelom v preteklem mesecu, ki vključuje naslednje podatke: vrsto živali, podrobnejše lastnosti živali (teža, starost, spol ipd.), kraj (lokacijo), datum in način odvzema iz narave z odstrelom.
Bobra (Castor fiber) le redko vidimo, veliko prej opazimo sledi njegove prisotnosti. Njegova najbolj prepoznavna lastnost je sploščen rep.Že lep čas domujejo tudi ob reki Ščavnici s pritoki in ob reki Pesnici s pritoki Globovnica, Velka in Drvanja. Velika kolonija bobrov je ob mokrišču Globovnice na zahodnem robu mesta Lenart in ob Trojiškem jezeru. Potem ko so lani jeseni reko Drvanjo v Zg. Verjanah temeljito očistili in posekali večino obvodnega rastja, so bili vaščani zelo zaskrbljeni, saj so bili ponosni na kolonijo bobrov.
Bobri so se po pol leta vrnili v Drvanjo. Foto: Marjan Toš
Ker je nekaj grmovja vendarle ostalo, je bilo to očitno dovolj, da se je bober vrnil v Drvanjo in da vaščani vnovič lahko opazujejo ostanke njegovih večernih pojedin. Bober je izključno rastlinojed, ki si hrano večinoma išče v dvajsetmetrskem obvodnem pasu. Hrani se s skorjo, listi in poganjki različnih lesnatih rastlin (vrbe, topoli, jelše …), pa tudi z zelišči in vodnimi rastlinami. Podira lahko velika drevesa s premerom več kot meter, vendar raje izbira manjša, saj tako lažje doseže drobne vejice z listi. Ob pomanjkanju obrežne vegetacije zaide tudi na polja, travnike in v sadovnjake.
Bober je bil v 18. stoletju iz naših krajev iztrebljen zaradi prekomernega lova zaradi kože, mesa in bobrovine. Njegov kožuh so uporabljali za izdelavo klobučevine. Ker gre za vodno žival, so njegovo meso uporabljali v času posta. Posamezni bobri so se ohranili le ponekod v srednji in severni Evropi. V 90-letih minulega stoletja so bobre iz Bavarske ponovno naselili na Hrvaškem, od koder so se razširili tudi nazaj v Slovenijo in jih danes najdemo ob reki Muri, Dravi, Savi in Krki s pritoki.
Zgodovina kaže, da so se lovci že v preteklosti zavedali pomembnosti ohranitve divjega petelina in njegove zaščite. Leta 1980 je Lovska zveza Slovenije s smernicami napovedala popolno zavarovanje te vrste, kasneje pa ga je leta 1986 s smernicami popolnoma zaščitila. Sedem let kasneje je vrsta postala del Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.
Divji petelin. Foto: Marjan Artnak
Izkušnje s terena kažejo, da je populacija divjega petelina v slabem stanju, situacija pa se iz leta v leto poslabšuje. Zaradi navedenih razlogov, bo Lovska zveza Slovenije v letošnjem letu skupaj z drugimi partnerji prijavljala projekt za izboljšanje razmer v prostoru za to karizmatično vrsto. Namen projekta je ugotoviti splošno stanje populacije divjega petelina v Dinaridih in priprava skupnega strateškega dokumenta za upravljanje s to vrsto s sosednjo Hrvaško, z namenom izboljšanja življenjskih pogojev in uspešnejše reprodukcije divjega petelina.
Načrtujemo celosten pristop k reševanju problema; s pomočjo stroke ugotoviti dejansko stanje populacije na terenu, razviti usklajene čezmejne pristope za implementacijo smernic ter izvedbo ukrepov v naravi. Izvedene bodo tudi izobraževalne akcije za lovce, gozdarje in naravovarstvenike ter akcije ozaveščanja širše javnosti.
Ker je trenuten in prihajajoči čas najboljši za zaznavo znakov prisotnosti divjega petelina (parjenje) in želimo že pred morebitnim pričetkom projekta imeti ažurne informacije o potencialni prisotnosti te vrste v loviščih na področju Slovenije, se obračamo na lovce s prošnjo, da nam ob morebitnem zaznavanju prisotnosti divjega petelina v vaših loviščih (direktno opažanje, sledi, perje, iztrebki ipd.), to sporočite na e-poštni naslov tilen.hvala@lovska-zveza.si.
Ti podatki bodo uvrščeni v skupno bazo o prisotnosti divjega petelina. Vaše informacije bodo kot preliminarni podatki o prisotnosti te vrste neprecenljivega pomena za nadaljnje načrtovanje aktivnosti za izvedbo monitoringa te vrste.
Državno središče za nadzor bolezni je sprejelo sklep, da se ukinejo nujni ukrepi v zvezi s pojavi aviarne influence, ki so veljali na celotnem ozemlju Slovenije (objavljeni v Uradnem listu RS, št. 29/23). Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o določitvi nujnih ukrepov v zvezi s pojavi aviarne influence je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/23.
Foto: Pixabay
Od danes naprej veljajo na celotnem ozemlju Slovenije priporočila za zmanjšanje tveganja za prenos virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu.
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni lahko omejimo širjenje bolezni in posledično zmanjšamo škode, ki jih pojav bolezni lahko povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji (klinični znaki, spremembe v proizvodnji – padec nesnosti, povečana umrljivost, zmanjšana poraba vode in krme), naj rejci nemudoma pokličejo veterinarja.
Marčevska oddaja Dober pogled je posvečena dogajanju na prvem sejmu lovstva in ribištva v Celju, ki je potekal med 17. in 19. marcem. Oddajo si lahko ogledate na naši spletni strani in na našem Youtube kanalu.
Slavnostni koncert ob 50-letnici Kulturno umetniškega društva (KUD) Prekmurski rogisti v Kulturnem domu Beltinci je vnovič potrdil njihovo veljavo in vpetost v slovensko lovsko kulturo.
Foto: arhiv KUD Prekmurski rogisti
Dom kulture Beltinci, ki rahlo spominja na veliko panonsko hišo, je bil zadnji petek v marcu prizorišče jubilejnega koncerta ob 50-letnici KUD Prekmurski rogisti. Vse je bilo tako, kot se za zlati jubilej spodobi. Vedro razpoloženje nastopajočih in velika pričakovanja obiskovalcev, ki so v zgodnjem večeru prišli v dvorano beltinskega hrama kulture.
Žal je bilo med njimi malo članov zelene bratovščine. Člani 24 lovskih družin iz Zveze lovskih družin (ZLD) Prekmurje in sodelavci Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kompas in Fazan Beltinci bi ob takšnem prazniku skupaj z vodstvom ZLD Prekmurje morali napolniti dvorano do zadnjega kotička. Škoda, sploh, ker se je ta pripomba slišala tudi med občinstvom.
Jože Grlec. Foto: arhiv Marjan Toš
Jubilanti se za Beltince niso odločili naključno, pač pa zavestno, saj je bil od tod doma legendarni prof. Jože Grlec, nestor slovenskih lovskih rogistov. S koncertom so namreč obeležili tudi 110-letnico njegovega rojstva. Lepa gesta KUD Prekmurski rogisti, ki jim je prof. Grlec postavil trdne temelje.
Na skrbno pripravljen jubilejni koncert so prišli tudi nekateri povabljeni gostje, med njimi predsednik ZLD Prekmurje in predsednik Uredniškega odbora LZS za založništvo dr. ArpadKöveš, predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag.Jani Šalamon, predsedniki nekaterih sosednjih območnih lovskih zvez in mnogi prekmurski kulturni delavci, ki cenijo lovsko ljubiteljsko kulturno dejavnost.
Po uvodnem zvenu Prekmurskih rogistov je imel kratek nagovor njihov neumorni predsednik Rudi Slogovič, ki je z izbranimi besedami orisal kronologijo nastajanja in razvoja te kulturne skupine, ki velja za pionirsko v Sloveniji, in ki je pustila globoke sledi tudi na odrskih deskah v sosednji Avstriji, Madžarski in na Hrvaškem. Posebnega pozdrava je bil deležen edini še živeči ustanovni član Anton Vidonja. Ob zlatem jubileju so izdali tudi zbornikz naslovomZlati jubilej Prekmurskih rogistov.
Anton Vidonja (prvi z desne) je edini še živeči ustanovni član KUD Prekmurski rogisti. Foto: Marjan Toš
»Zbornik zajema obdobje od leta 1997 do 2022, v njem je kronološko nanizanih zadnjih petindvajset let našega delovanja. Prvih 25 let pa je že zajetih v zborniku, ki je izšel leta 1997 pod naslovom Srebrni jubilej Prekmurskih lovskih rogistov. K tekstualnemu delu novega zbornika je dodanih mnogo fotografij in drugih zanimivosti. V prilogah so podatki o članstvu, o naših nastopih, o dosežkih na mednarodnih tekmovanjih rogistov ter o prejetih priznanjih in odlikovanjih. Posebno poglavje pa predstavljajo zbrane anekdote Jožeta Grleca in informacija o založniški dejavnosti našega društva”, je povedal Slogovič. Njihovo kulturno poslanstvo je neprecenljivo in samo upamo lahko, da bo ostalo tudi naslednja desetletja. Prihajajo mlajši člani in to daje upanje, da bo tradicija ostala.
Rudi Slogovič: »Prehodili smo bogato kulturno-ustvarjalno pot in postali ambasadorji lovske kulture doma in na tujem, kar potrjujejo tudi številna priznanja in nagrade.
V nadaljevanju koncerta so poleg gostiteljev vsi nastopajoči ogreli dlani obiskovalcev, saj so se predstavili s skladbami, ki so segale do srca. Iz sosednje Avstrije sta prišli kar dve skupini lovskih rogistov, in sicer Bad Radkersburg Halbenrain und Geisthal in JHBG Jennersdorf, do domačih skupin smo slišali še zven lovskih rogov rogistov ZLD Ptuj-Ormož, Križevskih rogistov in rogistov Lovske zveze Maribor.
Za konec je v skupnem nastopu vseh zadonela še mogočna Hubertova koračnica. Bogati program, ki ga je prijetno povezoval Edvard Jakšič, so popestrili člani Pevskega društva prekmurskih lovcev pod vodstvom zborovodkinje Suzane Škafar. Pevci, ki sem jim leta že poznajo, so dodali droben kamenček v mozaik praznovanja Prekmurskih rogistov.
Pevsko društvo prekmurskih lovcev
O pomenu lovske kulture je spregovoril slavnostni govornik, predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS, mag. Jani Šalamon.Izjemno posrečeno je izrisal poti ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja, po katerih že desetletja hodijo tudi lovski rogisti in pevci. Z izbranimi besedami se je jubilantom zahvalil za vsa odrekanja in prosti čas, ki so ga posvetili kulturnemu ustvarjanju in obogatili lovsko kulturno zakladnico.
Mag. Šalamon je skupaj s predsednikom ZLD Prekmurje dr. Kövešem jubilantom podelil plakete za lovsko kulturo LZS. Zlato plaketo za lovsko kulturo je prejelo KUD Prekmurski rogisti. Plakete so prejeli tudi člani KUD Prekmurski rogisti, in sicer: Štefan Horvat in Štefan Fartelj (zlato), Vlado Kolman, Sandi Kropec, Stanko Peterka, Andrej Smodič in Andrej Marušič (srebrno) ter Zvonko Kajdič (bronasto).
Obiskovalci smo doživeli bogat lovsko obarvani kulturni večer in se razšli duhovno bogatejši z željo, da bi zven prekmurskih lovskih rogov še dolgo odmeval. Doma in na tujem.
Učenje iz različnih projektov, izmenjava znanja in širitev mreže ustreznih interesnih skupin so bili glavni cilji konference z naslovom “Lovci in varstvo risa v Evropi”, ki je bila organizirana v sklopu Celjskega sejma 17. marca 2023.
Udeleženci mednarodne konference “Lovci in varstvo risa v Evropi. Foto: Teja Kovačič
Ob poslušanju strokovnjakov iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Slovenije, Italije in Švice so se udeleženci lahko seznanili s projekti ponovne naselitve v Evropi. Skupno so se konferenci pridružili člani Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) iz 10 različnih držav in prispevali svoje izkušnje. Med konferenco in po njej so se spodbujale plodne razprave tako predavateljev kot slušateljev. Izmenjanih je bilo veliko vizitk, člani FACE in raziskovalci pa so aktivno načrtovali prihodnja srečanja za nadaljnjo podporo vključevanju zainteresiranih strani, kar bo koristilo ohranjanju in upravljanju risov v Evropi.
Z novimi premestitvami risov v okviru projekta LIFE Lynx lahko predvidevamo širjenje populacije risov v Avstrijo. Za dolgoročno ohranitev te populacije risov je pomembno, da se v okviru projekta LIFE Lynx redno izvaja čezmejna izmenjava informacij o prisotnosti, gibanju in številčnosti risov. Zato so predsednik Štajerske lovske zveze Franz Mayr-Melnhof Saurau, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev podpisali sporazum o mreženju. Podpis dokumenta predstavlja dober primer večinstitucionalnega sodelovanja in čezmejnega usklajevanja skupnih ukrepov za ohranjanje risa.
Foto: arhiv LIFE Lynx
Osnovni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje dinarsko-vzhodnoalpske populacije risa pred izumrtjem in njena dolgoročna ohranitev. Pred začetkom projekta je bila populacija majhna, izolirana in na robu izumrtja. Nujno je potrebovala okrepitev z vnosom dodatnih, zdravih živali iz druge populacije. Projekt krepi dinarsko-vzhodnoalpsko populacijo z risi iz vitalne izvorne populacije v Karpatih, hkrati pa ohranja visoko podporo javnosti. Projektna ekipa sodeluje v vseh državah EU, ki si delijo to populacijo, da bi razvila in izvedla sistematičen pristop za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja okrepljene populacije. Projekt je dober primer skupnih prizadevanj za dolgoročno ohranitev risa med lovci, gozdarji in znanstveniki.
“Letošnja, že četrta lovska krvodajalska akcija se počasi končuje, a še vedno je čas, da zavihamo rokave in darujemo lovsko kri. Prišla bo na pravo mesto, zato je prav, da se lovci odzovemo in vsako leto darujemo kri,” poziva predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je danes tudi sam daroval kri.
Foto: Štefan Gorenčič
Lovci smo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Lovskim dobrodelnim združenjem Diana že četrto leto zapored pripravili lovsko krvodajalsko akcijo pod sloganom “zavihajmo rokave!”. Naša letošnja akcija se zaključuje, zato se zahvaljujemo vsem lovcem, ki ste že, in tistim, ki še boste darovali kri.
Vsi, ki nam boste posredovali potrdilo o udeležbi na krvodajalski akciji preko spletnega obrazca ali po e-pošti lzs@lovska-zveza.si boste v zahvalo prejeli uporabno Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik – “buff”.
4. Lovska krvodajalska akcija. Foto: Štefan Gorenčič, Urša Kmetec, Barbara LožarFoto: Natalija Lampreht
Potem ko je bil nekdanji župan in sedanji podžupan koroške občine Železna Kapla-Bela Franc Jožef Smrtnik na nedavnih deželnih volitvah izvoljen v koroški deželni zbor, so se z njim v Kortah srečali lovski tovariši in prijatelji Franc Ekar, Jure Markič in Joško Muri.
Lovski tovariši Franc Ekar, Franc Jožef Smrtnik, Jure Markič in Joško Muri (od leve). Foto: arhiv Franc Ekar
Velika »četverica« gorenjskih in koroških lovskih legend je vzpostavila dobro sodelovanje med občinami in ljudmi na obeh straneh Karavank. V topli izbi trdne slovenske koroške domačije Smrtnikovih v Kortah so se pogovarjali o tem in onem, največ seveda o lovu in poleg obujanja spominov skupaj razmišljali, kako lovstvu povrniti nekdanji ugled, veljavo in spoštovanje.
V sosednji Koroški s tem nimajo težav, na naši strani Karavank pa ugled in spoštovanje lovstva upadata. Slovenska kmetija Smrtnikovih v Kortah že več kot pol tisočletja kljubuje vsem viharjem in ostaja trdna slovenska postojanka. Tudi zdajšnji rod gospodarjev ohranja tradicijo naprednega kmetovanja in utrjevanja slovenskih korenin. Smrtnikova kmetija v Kortah leži na okoli 940 metrov nadmorske višine. Svojčas so redili nad dvajset repov govedi in imeli več kot petdeset ovac. Preden so docela opustili živinorejo, so imeli še par krav in prašičev za domačo rabo. Smrtnikovi imajo tudi lastno lovišče.
Franc Smrtnik s trofejo jelena iz lastnega lovišča. Foto: arhiv Franc Ekar
Letošnje srečanje »štirih«, kot ga je poimenoval mag. Franc Ekar, nekdanji župan gorenjske občine Preddvor, je bilo sicer namenjeno pogovoru s Francem Jožefom Smrtnikom po njegovi uspešni izvolitvi v koroški deželni zbor. Smrtnik, poznan tudi kot član družine »pojočih bratov«, je povedal, da njegova izvolitev koroškim Slovencem veliko pomeni, in da bodo lahko še naprej pisali zgodovino slovenske manjšine na Koroškem. Sam je vse življenje odločni borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem in se je z dejanji izkazal tudi kot dolgoletni slovenski župan občine Železna Kapla-Bela. Novi poslanec deželnega zbora je v zahvali po sprejemu čestitk za izvolitev poudaril veliko odgovornost, ki jo čuti do slovenske manjšine na Koroškem. V preteklosti se je Smrtnik še posebej izkazal s prizadevanji pri postavljanjih dvojezičnih napisov.
Na prijateljskem, »lovsko-narodnopolitičnem« in stanovskem srečanju z novim slovenskim deželnim poslancem na Koroškem, je stekla beseda tudi o varovanju narave in o upravljanju z visoko divjadjo, predvsem z jelenjadjo. Prevladalo je enotno mnenje, da je kljub spremembam v okolju še vedno mogoče uveljaviti sonaravnost med prostoživečo divjadjo in gozdom. In tudi sobivanje človeka z njo. Ne samo na koroški, pač pa tudi na gorenjski strani Karavank.
Kot je za konec povedal Ekar, je bilo srečanje zelo sproščeno in polno lepih spominov. Medtem, ko so v mogočni kmečki hiši modrovali in obujali spomine, se je zunaj na senožetih in ob gozdu varno in brezskrbno »sprehajala« jelenjad. To pa so prizori, ki pravega lovca vedno ganejo, je še pripomnil Ekar in dodal, da bo »četverica« s srečanji nadaljevala tudi v prihodnje.
Na enem mestu zbrano vse dogajanje v okviru Dnevov lovstva med 17. in 19. marcemna Celjskem sejmu: od predavanj, nastopov lovskih pevskih zborov in rogistov, kinološkega dogajanja, državnega prvenstva v oponašanju jelenjega rukanja, do kuhanja lovskega golaža.
Foto: Andrej Miklavčič
PETEK, 17. 3. 2023 KONGRESNI CENTER
MALA KONGRESNA DVORANA
9:00 do 16:00 Mednarodna konferenca o risu (predhodna prijava)
SEJEMSKA DVORANA C1
10:00 Lovski pevski zbor Martin Krpan – Bloke
11:00 Lovski pevski zbor in rogisti Zasavje -Trbovlje
12:00 KD Simon Jenko – Lovski pevski zbor Medvode
16:00 Savinjski rogisti
16:30 Šentjernejski rogisti
SOBOTA, 18. 3. 2023 KONGRESNI CENTER
MALA KONGRESNA DVORANA
9:00 do 17:00 14. Slovenski lovski dan
SEJEMSKA DVORANA C1
10:00 Predstavitev pasme ter rejskega programa Koroški žigec, Kinološka zveza Slovenije
11:00 Lovski pevski oktet Javorniki Postojna
12:00 Rogisti LZ Maribor
14:00 Predstavitev kluba Klub hanoverskih in bavarskih barvarjev Slovenije,
Lovski psi so dobrodošli na Dnevih lovstva, ki bodo od 17. do 19. marca, na Celjskem sejmu.
Fotografija je simbolična. Foto: Darja Koželj
Organizatorji so se odzvali na pripombe lovcev in uspeli pravočasno pridobiti potrebno dovoljenje, tako da je vstop na lovski sejem dovoljen tudi v spremstvu psov.
Na Dnevih lovstva, ki bodo med 17. in 19. marcem, na Celjskem sejmu se bo v dvorani C s pestrim naborom dejavnosti predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. Vabljeni na naš razstavni prostor!
Foto: Andrej Miklavčič
Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pohvalili se bomo tudi z izjemnimi rezultati naših strelcev na mednarodnih tekmovanjih. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja Simway. Povsem varno, a realistično doživetje, primerno za vsakogar.
Obiskovalci sejma bodo lahko na našem razstavnem prostoru kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in druge artikle iz programa LZS. Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bo predstavljalo Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki za obiskovalce pripravlja bogat srečelov. Predvsem ženski del obiskovalcev pa bo pritegnil čudovit nakit iz roževine ustvarjalca Štefana Gorenčiča.
OBVESTILO:Lovski psi DOBRODOŠLI na dnevih lovstva na Celjskem sejmu!
Osveščanje mladih o nalogah in delu lovcev v naravi
Mladi so prihodnost naše družbe, zato lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu bodo na voljo publikacije, namenjene mladim. Preizkusili se bodo lahko tudi v nagradni igri, v kateri bodo ugotavljali, kako dobro poznajo naše prostoživeče živali.
Predstavili bomo projekt »Spoznaj lovca«, ki ga izvajata Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje. Projekt osvešča mlade o pomenu lovstva za lokalno okolje in lokalno skupnost. S projektom, ki se začenja marca letos in zaključi marca prihodnje leto, bodo vključili mlade v aktivnosti, preko katerih bodo spoznali naloge in delo lovcev v naravi, okrepili zavedanje, da lovstvo ne pomeni zgolj lova na divjad, ampak predstavlja tudi vrsto aktivnosti za ohranjanje narave, njenega ravnovesja, skrb za varovanje gozdov in pestrosti živalskih vrst, skrb za pripravo krme za živali med zimo, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škod itd.
PETEK, 17. 3.: Mednarodna konferenca o risu ‘Lovci in varstvo risa v Evropi’
Tema mednarodne konference, ki jo v okviru projekta LIFE Lynx organizira Lovska zveza Slovenije v sodelovanju s FACE (Združenje zvez za lov in varstvo divjadi v EU), je »Lovci in varstvo risa v Evropi«. Prvi dan konference, ki bo v Kongresnem centru, bo namenjen predavanjem in razpravam, ki predstavljajo izkušnje lovcev in članov projekta iz področja monitoringa risov in drugih projektnih aktivnosti. Vodilni strokovnjaki za velike zveri iz Evrope bodo delili svoje izkušnje o ohranjanju risa in pomenu dialoga ključnih deležnikov, predvsem o pomenu aktivnega vključevanja lovcev za zagotavljanje varstva in ohranjanja risa. Drugi dan se bodo udeleženci odpravili na projektno območje, kjer bodo v praksi predstavljene različne aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta LIFE Lynx.
SOBOTA, 18. 3.: Slovenski lovski dan »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta«
Vrhunec sejemskega dogajanja bo za nas vsekakor Slovenski lovski dan, letos na temo »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta«. Predavali bodo številni domači strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami, varstvom in upravljanjem divjadi ter drugih prostoživečih živali. Poleg pomena sistematičnega trajnostnega upravljanja populacij in aktivnosti, ki jih izvajamo lovci za varstvo narave oziroma biodiverzitete (biotske raznovrstnosti), bodo predstavili tudi zanimiva nova spoznanja o srnjadi, divjem prašiču, alpskem gamsu, alpskem kozorogu, muflonu, evropskem bizonu, risu, divji mački, nutriji in navadnem polhu. Vsebinsko pester posvet, ki bo v Kongresnem centru, je namenjen vsem, potrebne pa so predhodne prijave preko Lisjaka (za lovce) in po e-pošti lzs@lovska-zveza.si (za nelovce). Program posveta je dostopen TUKAJ.
NEDELJA, 19. 3.: Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja
Zadnji dan sejma bo v dvorani C1 na sporedu 16. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.
Vse tri dni sejma bodo obiskovalci lahko prisluhnili slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov. V okviru sejma pa bo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke – potekalo bo tudi tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.
O lovstvu, etičnem kodeksu slovenskih lovcev, o slovenski lovski kulturi, ki je vpisana v register nacionalne nesnovne kulture dediščine, regulaciji lovstva s strani države …, v intervjuju s Srečkom Žerjavom, podpredsednikom Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) in predsednikom centralne regije ternekdanjim direktorjem Strokovne službe Lovske zveze Slovenije.
Vir: projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!
Na Zavodu za gozdove Slovenije trenutno pripravljajo osnutke dvoletnih lovskoupravljavskih načrtov za leti 2023 in 2024.
Foto: Bojan Gorenc
V spodnji preglednici so datumi in lokacije prihajajočih javnih predstavitev načrtov za posamezna lovskoupravljavska območja (LUO). Štirinajst dni pred javno predstavitvijo bodo osnutki dostopni na spletni strani ZGS. V tem obdobju je možno pripombe na osnutke podati na e-naslove, ki so navedeni v preglednici.
* Prišlo je do spremembe datuma pri predstavitvi LUN za Zasavsko LUO (namesto 23. 3. bo predstavitev 22. 3.).
Zakaj je lovstvo dandanes potrebno v družbi, je 250 dijakom Gimnazije Bežigrad na včerajšnji okrogli mizi, ki je sledila ogledu filma v Cineplexxu Ljubljana Rudnik, razložil dr. Srečko Felix Krope, podpredsednik Lovske zveze Slovenije, največje naravovarstvene organizacije v Sloveniji.
Dr. Srečko F. Krope, Damjan Vinko in Lena Penšek (iz leve proti desni) so odgovarjali na vprašanja 250 dijakov Gimnazije Bežigrad. Vir: EPEKA, so. p.
Dogodek je organiziralo Znanstveno-raziskovalno združenje za umetnost, kulturne in izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, socialno podjetje v okviru projekta EU Youth Cinema: Green Deal 2022. Projekt mladim in učiteljem ponuja program filmskih in izobraževalnih aktivnosti v obdobju 24 mesecev. Filmske projekcije in pretočne vsebine spremlja didaktično gradivo ter tematsko povezane razprave, delavnice in predavanja.
“Lovci izvajamo poleg lova številne druge naravovarstvene dejavnosti, a nas še vedno najpogosteje povezujejo z lovom. Marsikdaj moramo odgovoriti na vprašanje, kako je lahko lov varstvo narave. Ker je človek globoko posegel v kulturno krajino, je vplival na mehanizme, s katerimi se vzdržuje naravno ravnovesje. Nekatere živalske vrste so tako ostale brez naravnih plenilcev in bi izumirale, če bi dogajanje v naravi prepustili na milost in nemilost ekonomskim trendom in potrebam. Vse to so razlogi, zaradi katerih lahko upravičeno trdimo, da je lov varstvo narave,” je dijakom razložil dr. Krope.
Na okrogli mizi sta poleg dr. Kropeta sodelovala še Lena Penšek, zagovornica Greenpeace v Sloveniji in podnebna aktivistka Mladih za podnebno pravičnost ter Damjan Vinko, biolog, član Slovenskega odonatološkega društva in urednik biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave – Trdoživ, ki so mladim odgovarjali na vsa prijetna in neprijetna vprašanja.
EU Youth Cinema: Green Deal je inovativen projekt, posvečen trajnostni Evropi, ki predstavlja zelene cilje Evropske unije v filmskem kontekstu. Projekt prispeva k vrednotenju in razumevanju Zelenega dogovora EU med mladimi gledalci ter zagotavlja platformo za večkulturni pristop k zeleni agendi. Projekt vključuje zlasti mlado občinstvo in jih nagovarja k naslavljanju okoljskih izzivov ter spodbuja zelene dejavnosti in življenjske navade. Projekt se izvaja v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Severni Makedoniji in Romuniji.
Le še dva tedna nas ločita do začetka 1. Dnevov lovstva, ki se bodo odvijali med 17. in 19. marcem 2023 na Celjskem sejmu.
Naredite si poseben dan in se s kolegi pripeljite na srečanje in vseslovenski dogodek brez primere – strokovno pestro, s številnimi predavanji, posveti in z bogato ponudbo opreme na enem mestu. Seveda brez tekmovanj, kot je kuhanje lovskega golaža, ali oponašanje jelenjega rukanja, ne bo šlo. Ogledali si boste lahko novosti na področju lovske opreme, ki jo nudijo številni razstavljavci in se podružili s kolegi lovci.
V tem času se bo na Celjskem sejmu zvrstilo kar pet sejmov, ki jih boste lahko obiskali z eno vstopnico. Zagotavljamo vam, da bo vsak med vami našel kakšno zanimivo zgodbo zase, saj istočasno gostimo tudi največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi s sejmom ApiSlovenija, Dneve ribištva, sejem Altermed in GreenVita, kjer boste spoznali vse za zdrav način življenja in samooskrbo ter Festival kave Slovenija, kjer boste spoznali skrivnosti dobre kave, gina, vina in piva ter drugih butičnih okusov.
V predprodaji si lahko zgotovite dnevne vstopnice po nižji ceni, in sicer za 8 EUR/osebo. Nakup vstopnice je zelo enostaven, preprosto obiščite spletno mesto https://shop.ce-sejem.si/.
Na voljo so tudi enodnevne skupinske vstopnice. Ob naročilu 20 vstopnic ali več, je cena 7EUR/osebo. Nakup skupinskih vstopnic najavite ga. Darji Polak na elektronski naslov darja.polak@ce-sejem.si ali na 03 54 33 202, ki vam bo posredovala vse potrebne informacije. Vsaka vstopnica prinaša tudi dva degustacijska kupona/osebo za Festival kave Slovenija.
Verjamemo, da se vidimo, se spoznamo in se skupaj poveselimo na tem velikem dogodku!
Lovska družina (LD) Zeleni vrh Vuzenica je v sodelovanju z LD Muta in LD Orlica iz Vuhreda pripravila razstavo trofej Pohorsko-Kobanskega lovskogojitvenega bazena (LGB). Razstava, ki so jo slavnostno odprli 5. marca 2023, v prostorih Kulturno upravnega centra Vuzenica, je na ogled še danes in jutri.
Foto: S. F. Krope
Ob odprtju je potekal kulturni program, kjer so nastopali domači rogisti. S krajšimi pozdravnimi nagovori so sodelovali predsednik Koroške lovske zveze Janez Švab, predsednik Lovskega kinološkega društva Koroške Jožef Verčko in predsednik LGB Jože Meh. V imenu občine Vuzenica je imel pozdravni govor župan in častni član LD Zeleni vrh Franjo Golob. Glavni pozdravni govor in besede zahvale je imel starešina LD Zeleni vrh Vuzenica Anton Javornik, ki ni skoparil z besedami.
V imenu Lovske zveze Slovenije je prisotne nagovoril podpredsednik zveze doc. dr. Srečko Felix Krope, ki je v nadaljevanju imel tudi predavanje s področja nove zakonodaje in lovskočuvajske službe, prisotnim lovcem pa je predstavil aktivnosti, ki potekajo v okviru LZS. Dr. Krope je organizatorjem čestital za dobro organiziran dogodek, ki je že istega dne po uradnem delu privabil veliko domačinov, ki so si ogledali razstavo trofej. Prav tako si jo bodo v naslednjih dneh ogledali tudi učenci osnovnih šol s tega območja. Za promocijo dogodka pa bo poskrbela še regionalna televizija BKTV.
Na naši spletni in Youtube strani si lahko ogledate novo, februarsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Februarska oddaja Dober pogled se začenja s skupno novinarsko konferenco, ki sta jo Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije izvedle v januarju. Sledi predstavitev Srne, nove aplikacije za beleženje opažanj divjadi in drugih prostoživečih živali.
Ustvarjalci oddaje so si ogledali razstavo najlepših trofej zadnjih treh let, ki jo je pripravilo Triglavsko upravljavsko območje. V Zlatorogovi galeriji smo januarja svečano odprli razstavo fotografij ob 50. letnici delovanja Fotokluba Diana.
Prihodnja, marčevska oddaja bo posvečena 1. Dnevom lovstva in ribištva, ki bodo med 17. in 18. marcem na Celjskem sejmu.
Od leta 2013 na 3. marec obeležujemo Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Namen tega dne je ozaveščanje o pomembnosti ohranjanja prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, ki so del biotske raznovrstnosti. Zaradi vplivov človeka se srečujemo z vse večjo biodiverzitetno krizo, zato je ključno »Partnerstvo za ohranjanje prostoživečih vrst«, ki je tema letošnjega dne.
Ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter zdravega okolja je ključno, saj smo od njih odvisni tudi ljudje. Letos je 3. marec poseben dan tudi zato, ker se je na ta dan pred 50 leti podpisala konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Namen te konvencije je zakonito, trajnostno in sledljivo mednarodno trgovanje z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Konvencija CITES je pogodba med državami, ki ureja mednarodno trgovino in zagotavlja različne stopnje varstva za več kot 38.000 vrst rastlin in živali.
Slovenija je podpisnica konvencije CITES od leta 2000. V Sloveniji se je po podatkih med leti 2010 in 2021 izdalo od 149 do 400 CITES dovoljenj letno za uvoz in izvoz osebkov prostoživečih vrst rastlin in živali ali njihovih delov, skladno s konvencijo CITES. Omenjena dovoljenja so se izdajala za žive osebke, učinkovine za zdravstvene in kozmetične namene, hlodovino, pohištvo, glasbene inštrumente, rezbarske in okrasne izdelke, oblačila, pasove, čevlje, kože ter trofeje.
Glede na izdana dovoljenja, rastline in živali, odvzete iz narave, zanemarljivo prispevajo k izvozu. Mednarodna trgovina je dovoljena, vendar moramo ravnati odgovorno, da se zaščitijo vrste prostoživečih rastlin in živali, ki so ogrožene. Konvencija CITES je pomemben in učinkovit mehanizem za vzpostavitev trajnosti v mednarodni trgovini.
Danes praznujemo 50-letnico prve naselitve risov v Slovenijo, ko so lovci in gozdarji v naše gozdove ponovno pripeljali rise. Uspešni naselitvi, ki se je kazala v večanju in širitvi populacije preko slovenskih meja, je zaradi nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu. Slednje bi lahko ponovno privedlo do izumrtja risa v Sloveniji, zato se danes v sklopu projekta LIFE Lynx ponovno doseljuje risa v Slovenijo in na Hrvaško.
Risji mladiči iz slovenskih Alp. Foto: LIFE Lynx
V preteklosti je bil ris prisoten na območju celotne Slovenije, nato je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl. V želji po vrnitvi risov v Slovenijo so pred pol stoletja s Slovaške pripeljali šest risov. Po 46-dnevni karanteni so jim v večernih urah 2. marca 1973 odprli vrata obore in risi so se po dobrih sto letih vrnili v kočevske gozdove. Ta velik naravovarstven podvig se je izkazal za enega najuspešnejših v Evropi, saj se je populacija številčno okrepila in risi so se razširili tudi v sosednje države, v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Obdobju širitve populacije je zaradi premajhnega števila izvornih živali in nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu in število risov je začelo spet upadati.
Risi pred izpustom v kočevske gozdove leta 1973. Foto: Janez Gregori
Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja velik naravovarstven projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta LIFE Lynx se v letih 2017–2024 doseljuje rise na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije iz območja slovaških in romunskih Karpatov. Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili deset risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, en na Slovaškem in drugi v Romuniji.
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, je zelo zadovoljen s potekom projekta.
“Zadovoljen sem predvsem z vključevanjem risov v alpskem delu populacije, kjer pred tem dalj časa nismo zabeležili njihove stalne prisotnosti. Potrdili smo tudi že tri legla mladičev priseljenih risinj, kar kaže, da smo na dobri poti, da se bo v jugovzhodnih Alpah vzpostavila povezovalna populacija, ki bo dolgoročno omogočila povezavo naše populacije risa s sosednjimi populacijami v Alpah,” je ob tej priložnosti povedal Černe.
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx. Foto: Primož Pičulin
Pomembno vlogo pri današnji doselitvi imajo ponovno lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti; poleg skrbi za doseljene rise pred izpustitvijo v naravo, so aktivno vključeni v spremljanje populacije z avtomatskimi kamerami, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje pregona nezakonitega lova živali.
mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. Foto: Sašo Švigelj
“Slovenski lovci s svojim volonterskim delom že desetletja skrbimo za naravno okolje vseh živali in jih ohranjamo za naše zanamce. Ponosen sem, da gre Slovenija in slovensko lovstvo v smeri naravovarstva.
Kot predstavnik več kot 20.000 lovcev v Sloveniji zagovarjam ničelno toleranco Lovske zveze Slovenije do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali,” pravi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Za vse, ki vas zanima več o prvi naselitvi risov v Slovenijo, so v Tehniškem muzeju Bistra pripravili razstavo z naslovom »Rod Štefe in Arpada«, ki je na ogled v gradu Žužemberk. https://www.zuzemberk.si/grad-zuzemberk/
Prizadevanja za ohranjanje narave praznujemo v okviru Svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga prav tako od leta 1973 praznujemo 3. marca in je najpomembnejši letni dogodek posvečen prostoživečim živalim in rastlinam. Letošnje praznovanje poteka pod sloganom »Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst«. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: “Ponosni smo, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim na Zavodu za gozdove Slovenije, projektnim partnerjem in prostovoljcem.“
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Letošnji Slovenski lovski dan z naslovom »Lovstvo, trajnostna raba naravnih virov in biodiverziteta«bo potekal v soboto, 18. marca 2023, v okviru Dnevov lovstva in ribištva na Celjskem sejmu.
Predavali bodo številni domači strokovnjaki, ki se ukvarjajo z raziskavami, varstvom in upravljanjem divjadi ter drugih prostoživečih živali. Poleg pomena sistematičnega trajnostnega upravljanja populacij in aktivnosti, ki jih izvajamo lovci za varstvo narave oziroma biodiverzitete (biotske raznovrstnosti), bodo predstavili tudi zanimiva nova spoznanja o srnjadi, divjem prašiču, alpskem gamsu, alpskem kozorogu, muflonu, evropskem bizonu, risu, divji mački, nutriji in navadnem polhu.
Program, urnik in seznam predavateljev je dostopenTUKAJ.
Vsebinsko pester posvet, ki bo potekal v Kongresnem centru Celjskega sejma, je namenjen vsem, potrebne pa so predhodne prijave preko lovskega informacijskega sistema Lisjak (za lovce) in po e-pošti lzs@lovska-zveza.si (za nelovce).
Na zboru lovcev Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki jo vodi starešina Franc Slekovec, so postregli z zaključno informacijo, da je dokončno urejeno vprašanje lastništva lovskega doma sredi Dobrave.
Lovci iz LD Dobrava so si oddahnili – dom je končno njihov. Foto: Marjan Toš
Dolga leta so urejali zemljiško-knjižno problematiko, saj za novi lovski dom ob začetku gradnje lovci niso imeli ne lokacijskega in ne gradbenega dovoljenja, prav tako niso bili lastniki zemljišča, na katerem so dom zgradili. Po večletnih naporih je posebna projektna skupina, ki jo je vodil gospodar LD Dobrava Vlado Steinfelser, ugriznila v kislo jabolko in se lotila dela. Steinfelserju je uspelo pridobiti vso potrebno dokumentacijo, tako sta zemljišče in lovski dom dokončno vpisana v zemljiško knjigo in sta odslej tudi uradno last LD Dobrava. Za te napore so se mu na zboru lovcev javno zahvalili in ga predlagali za odlikovanje Lovske zveze Slovenije. Dobil naj bi red za lovske zasluge III. stopnje.
36-članski kolektiv zelene bratovščine iz osrednjih Slovenskih goric si je tako oddahnil, odslej bo vse moči še bolj namenjal delu v lovišču in uresničevanju koncesijske pogodbe. Zaradi velikih sprememb v naravnem okolju bodo še okrepili sodelovanje z lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pri ohranjanju habitatov divjadi bodo tesneje sodelovali tudi z naravovarstvenimi organizacijami in z obema lokalnima skupnostnima, na območju katerih se razprostira njihovo lovišče, to je z občinama Cerkvenjak in Sveta Trojica.
Novi posegi v naravno okolje so skeleča rana za naravo, ki si bo vse težje opomogla. To potrjuje tudi letošnje dogajanje okoli Poličevine na meji med vasmi Zg. Verjane in Osek, kjer je lani pod sekirami in motornimi žagami padla dolgoletna remiza za malo divjad, predvsem za fazane z gozdnim robom vred.
Stroj neusmiljeno »melje« pod Poličevino v Oseku. Foto: Marjan Toš
A to očitno ni bilo dovolj, zdaj je padel še večji del jelševega gozda s podrastjo vred pod cesto Osek – Zibote. To je bil del zelene oaze v srednjem delu doline rečice Drvanje, v katerem je imela prostor pod soncem predvsem srnjad in tudi sicer redka mala divjad iz tega dela omenjene doline.
Lastniku nihče ne oporeka pravice posegov na njegovi zemlji, a to, kar se je zgodilo okoli Poličevine, je po ocenah revirnih lovcev Lovske družine Dobrava iz Sv. Trojice res (pre)velika rana za naravo. Najbrž se ne bo nikoli zacelila in od te zelene oaze ostaja le ozek rob Trebeža. Lovci, ki so zaradi naravovarstvene funkcije ta predel posebej varovali, so vnovič ostali nemočni opazovalci posega, ki bo pustil trajne posledice.
Marjan Toš
Kje naj najde prostor pod soncem tudi divjad? Foto: Marjan TošTo je ostalo od gozdička in remize pod Poličevino. Foto: Marjan Toš
Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi objavlja Javni poziv Lovska kultura 2023 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture. Javni poziv bo odprt od 8. marca do 8. aprila 2023.
Foto: arhiv LPZ Dekani
Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.
Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do srede, 8. marca 2023, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
V lovskem domu Lovske družine (LD) Boč na Kozjaku je bila tradicionalna razstava trofej uplenjene divjadi v minulem letu v lovskih družinah Gaj, Boč na Kozjaku in Vurmat iz Duha na Ostrem Vrhu, ki so članice Kozjaškega lovsko-gojitvenega bazena (LGB).
Lovci imajo vedo dovolj dela, sploh zaradi odpravljanja posledic nočnih obiskov divjih prašičev na kozjaških travnikih. Foto: arhiv LD Boč na Kozjaku
Upravljanje z divjadjo je bilo dobro, so med drugim ocenili na seji sveta LGB Kozjak. Poleg razstave zanimivih trofej srnjakov, gamsov in jelenov, so pripravili tudi bogat strokovno-spremljevalni program. Lovce so seznanili z nekaterimi aktivnostmi Lovske zveze Slovenije pri pripravi sprememb lovske zakonodaje.
Podpredsednik Lovske zveze Slovenije dr. Srečko F. Krope, sicer tudi član LD Boč, je ob tej priložnosti predaval o ukrepih lovcev v primeru najdbe kadavrov divjadi ob sumu na nezakoniti lov, o sodelovanju lovskih čuvajev in lovcev s policijo in z lovsko inšpekcijo ter o novostih na področju delovanja pooblaščenih lovskih čuvajev. Ti imajo vedno več nalog in tudi čedalje večjo odgovornost.
Predavanje je zaradi aktualnosti tematike pritegnilo lepo število kozjaških lovcev. Razstava trofej v lovskem domu LD Boč na Kozjaku je kot običajno privabila tudi nelovce, lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč, s katerimi kozjaški lovci dobro sodelujejo in razrešujejo težave zaradi škode, ki jo povzroča divjad, še posebej divji prašiči.
Marjan Toš
Dr. Krope: »Lovski čuvaji imajo čedalje več nalog in odgovornosti«. Foto: Marjan Toš
V prenovljenih prostorih Lovske zveze Maribor je konec januarja, po dvoletnem premoru zaradi epidemije covid-19, potekala razstava trofej uplenjene in drugače odvzete divjadi v Pohorskem lovsko-gojitvenem bazenu (PLGB) v letu 2022.
Prisotne na odprtju razstave je nagovoril Zdravko Brezovšek, predsednik PLGB, Območnega združenja upravljavcev lovišč Pohorskega LUO ter komisije za pregled in oceno odstrela in izgub divjadi. Foto: Božidar Kunej
PLGB je ureditev še iz prejšnjega lovskega zakona, vendar se pohorski lovci še vedno združujemo v tej obliki in območnemu združenju upravljavcev lovišč Pohorskega lovsko upravljavskega območja (LUO) in njegovemu izvršilnemu odboru vseskozi poročamo o upravljanju z lovišči na jugovzhodnem delu Pohorja in sporočamo težave, mnenja ter podajamo predloge. Na osnovi dogovora je združenih devet lovskih družin: Puščava, Ruše, Radvanje, Hoče, Fram, Šmartno na Pohorju, Slovenska Bistrica, Oplotnica in Zreče. Skupno število članov je 528, kar znaša kar 26 % članov Lovske zveze Maribor.
Za PLGB je pomembna vsakoletna organizacija lovske razstave, ki je namenjena tudi širši javnosti. V tem letu je bila prirediteljica razstave trofej LD Radvanje, na območju katere je tudi sedež Lovske zveze Maribor. Razstava je bila izjemna, saj so upravljavci lovišč na ogled postavili najrazličnejše trofeje. V letu 2022 je bilo v loviščih PLGB skupno evidentiranih oz. odvzetih: 1002 osebkov srnjadi in 292 jelenjadi, 7 damjakov, 62 gamsov, 110 divjih prašičev, 340 lisic, 19 jazbecev, 32 kun, 23 poljskih zajcev, 75 fazanov, 13 rac mlakaric, 25 šoj, 186 sivih vran in 4 šakali.
Predsednika Lovske zveze Maribor Marjana Gselmana, navzoče starešine in lovce je pozdravil predsednik PLGB Zdravko Brezovšek, ki je tudi predsednik komisije za pregled in oceno odstrela in izgub divjadi v Pohorskem LUO. Podal je podrobno analitično in grafično predstavitev odvzema divjadi, ki jo je pripravil strokovni tajnik Lovske zveze Maribor.
Predsednik LZM Marjan Gselman se je z veseljem udeležil prve razstave trofej v prenovljenih prostorih LZM. Foto: Božidar Kunej
Ob koncu uradnega dela razstave so bili upleniteljem trofej v I.,II. in III. kakovostnem razredu izročeni trofejni listi. Komisija PLGB je pred razstavo še enkrat ocenila izjemne trofeje in jim dodelila bronaste, srebrne in zlate medalje. S tem se nikakor ne povzdiguje kult trofeje, pač pa izraža spoštovanje do uplenjene divjadi. Od skupno razstavljenih 470 trofej jih je 15 prejelo medalje za kakovostne razrede. Od tega za srnjakovo rogovje eno zlato, pet bronastih, jelenje rogovje eno srebrno, štiri bronaste, gamsovi roglji eno srebrno, dve bronasti ter eno zlato medaljo za lobanjo šakala.
Izvedba razstave je prejela dober odziv ne le lovske, ampak tudi ostale zainteresirane javnosti.
Božidar Kunej, Lovska zveza Maribor
Razstava trofej PLGB za leto 2022. Foto: Božidar Kunej
Začela se je četrta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana. Potekala bo do konca marca 2023.
Slovenski lovci ponovno dokazujemo pripravljenost “zavihati rokave” in darovati kri ter prispevati za skupno dobro. Vsi, ki nam boste posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli posebno darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik – “buff”.
Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.
Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.
Vse članice Lovske zveze Slovenije imate na voljo licenco za brezplačni dostop do mobilne aplikacije I-Trophy za ocenjevanje lovskih trofej v okviru izvajanja nalog javne službe na področju trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.
Pogled v aplikacijo I-Trophy. Vir: www.i-trophy.com
Kako do licence za I-Trophy? 1. V LIS Lisjak v modulu “Organizacija” vnesite v vpisno okence »I-Trophy e-naslov« e-naslov člana, ki bo uporabljal aplikacijo. Vnesete lahko le en e-naslov. 2. Na spletni strani https://www.i-trophy.com/ se lovska družina registrira za brezplačni dostop do mobilne aplikacije (e-naslov mora biti enak e-naslovu v Lisjaku). Aplikacijo namestite na telefon! 3. Vsaka prijavljena lovska družina bo po preverjanju e-naslova prejela 1 brezplačni premium dostop do mobilne aplikacije I-Trophy.
I-Trophy je pripomoček za ocenjevanje trofej divjadi po sistemu CIC na vašem telefonu. Mobilna aplikacija trenutno omogoča ocenjevanje trofej šestih najpogostejših vrst evropskih parkljarjev: evropske srne, navadnega jelena, damjaka, gamsa, muflona ter divjega prašiča. Zasnovana je tako, da ocenjevalca po izbiri vrste divjadi enostavno vodi od meritve do meritve.
Fotoklub Diana že pol stoletja združuje naravoslovne fotografe in se ob tem jubileju predstavlja z razstavo več kot 30 fotografij, ki si jih do marca lahko ogledate v Zlatorogovi galeriji, na sedežu Lovske zveze Slovenije.
Foto: Zdravko Turk
Fotografsko razstavo sta 19. januarja slavnostno odprla predsednik Fotokluba Diana Iko Krašovec in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Lovski pevski zbor Medvode.
Predsednik Fotokluba Diana je ob odprtju razstave podelil priznanja zaslužnim članom, Lovska zveza Slovenije pa je ob 50-letnici delovanja Fotoklubu Diana podelila plaketo za lovsko kulturo III. stopnje.
Podrobneje o razstavi v prihodnji številki Lovca.
Razstava je na ogled na sedežu Lovske zveze Slovenije vse do marca, vabljeni v času uradnih ur Strokovne službe LZS.
Odprtje razstave Fotokluba Diana ob 50-letnici delovanja. Foto: Zdravko Turk
Glede odvoza povoženih živali s cest in železnic lovske družine ponovno obveščamo, naj dosledno izvajajo 11. člen Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 17/2008).
Foto: Andrej Miklavčič
Ta v tretjem odstavku 45. člena določa: “Policija, upravljavci cest in veterinarsko higienska služba morajo o trku divjadi z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule divjadi na cestišču pred odstranitvijo divjadi obvestiti Regijski center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča. Predstavnik upravljavca ima pred odstranitvijo poginule divjadi na cestišču pravico do pridobitve vseh tistih delov poginule divjadi, ki jih potrebuje za evidentiranje izgub.”
V Lovski informacijski sistem Lisjak naj lovske družine redno vnašajo morebitne spremembe o ‘predstavnikih ReCO’. Lovci, pooblaščeni za odstranjevanje divjadi, naj se odzivajo na klice Centra za regijsko obveščanje.
V e-izvedbi sta vam na ponovno na voljo dve izobraževanji, in sicer obnovitveni tečaj za usposobljeno osebo in dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje. Izobraževanji sta odprti od 26. januarja do 15. februarja.
Foto: Gregor Bolčina
Predavanje ne poteka v živo. Udeleženci poslušajo posneto predavanje, zato lahko k opravljanju tečaja pristopijo kadarkoli. VSAK UDELEŽENEC MORA IMETI V LISJAKU VNEŠEN VELJAVEN E-NASLOV!!
Po oddani prijavi preko informacijskega sistem Lisjak bo vsak udeleženec prejel na e-naslov uporabniško ime in geslo, s katerim se bo prijavil v sistem. Po prejemu uporabniškega imena in gesla do Moodla bo udeleženec imel sedem dni časa, da opravi izobraževanje oz. tečaj.
Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje in Mladinski center Celje sta se povezala in pripravila skupni projekt ‘Spoznaj lovca’, ki bo usmerjen predvsem v osveščanje mladih o pomenu lovstva za lokalno okolje in lokalno skupnost.
Foto: vir Mladinski center Celje
S projektom, ki se začne marca letos in zaključi marca prihodnje leto, bodo vključili mlade v aktivnosti, preko katerih bodo spoznali naloge in delo lovcev v naravi, okrepili zavedanje, da lovstvo ne pomeni zgolj lova na divjad, ampak predstavlja tudi vrsto aktivnosti za ohranjanje narave, njenega ravnovesja, skrb za varovanje gozdov in pestrosti živalskih vrst, skrb za pripravo krme za živali med zimo, preprečevanje širjenja bolezni, odpravljanje škod itd.
Namen projekta je doseči večje razumevanja vloge in pomena lovstva med mladimi v lokalnem okolju in krepitev povezanosti, sodelovanja in vključevanja skozi načrtovane delavnice in terenske aktivnosti, ki bodo potekale vse leto.
K sodelovanju bodo povabili strokovnjake s področja gozdarstva in lovstva in institucij, kot so Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije. Projektne aktivnosti bodo potekale v obliki delavnic, ki bodo razdeljene na več vsebinskih delov. Kot prvo bodo imeli uvodno predavanje o lovstvu kot dejavnosti, o zgodovini lova, lovskega orožja, šeg in navad. Kot drugo bodo pripravili srečanje z mladim lovcem in prikaz lovske uniforme, opreme, lovskih pripomočkov. Sledila bo delavnica o pomenu ohranjanja raznovrstnosti živalskih vrst in ravnovesja v naravi: npr. prikaz konkretnega zanimivega projekta LIFE Lynx, ki prikaže, kako poteka ponovno naseljevanje risa v slovenske gozdove.
Ena od delavnic bo namenjena obisku gozda v Mestni občini Celje, kjer bodo v naravi izvedli delavnico o tem, kako varno in skrbno ravnati z gozdom in njegovim ekosistemom; spoznavanje raznovrstnosti funkcij gozda (gospodarske, ekonomske, varstvene); kako ravnati ob srečanju z gozdnimi živalmi. Zadnja delavnica bo namenjena predstavitvi lovskih dejavnosti v praksi: ogled krmišča, solnice, lovske opazovalnice.
Ob zaključku projekta bo Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje skupaj z mladinskim centrom lokalni skupnosti in širši javnosti predstavila rezultate projekta in projektnih aktivnosti. Seveda pa bodo med samo izvedbo projekta sproti javnost obveščali o aktivnostih preko družbenih omrežij. Pripravili so tudi logotip projekta, ki bo služil kot prepoznavni znak naših aktivnosti, ki jih bomo izvajali skupaj z mladinskim centrom Celje.
Zdravko Mastnak, Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin Celje
So potrebne spremembe sistema upravljanja z zavarovanimi vrstami? Kakšne novosti zakona o divjadi in lovstvu se obetajo? Je napočil čas za nadgradnjo nalog in pooblastil lovskega čuvaja? Ali nas afriška prašičja kuga še ogroža? Kako podnebne spremembe in onesnaženje ter nesonaravni gradbeni posegi v vodotoke vplivajo na ribji živelj, so bila vprašanja, ki sta jih izpostavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije na današnji skupni novinarski konferenci.
Foto: Nuša Božičnik
“Lovska zveza Slovenije se je januarja letos prvič uspela sestati z ministrom za okolje in prostor, ki je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je v preteklem letu – verjetno bo sodba zaznamovala tudi letošnje leto – odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi – tudi odvzem iz narave,” je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
“Na sestanku na Ministrstvu za okolje in prostor smo se pogovarjali tudi o že mnogokrat izpostavljeni temi – to je vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je problematično zlasti na področju Pohorja in ponekod na Primorskem. Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju,” je pojasnil Bradač in dodal, da je nesprejemljivo, da se lahko v mirno cono z motornimi vozili pripelje kdorkoli in brez zadržkov plaši prostoživeče živali.
Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati – imamo preko 3.000 usposobljenih lovskih čuvajev, ki bodo v primeru spremembe zakonodaje in s pridobitvijo pooblastil lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju.
Foto: Nuša Božičnik
Spremembe lovske zakonodaje
V letošnjem letu se pripravljajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu – v 1. členu naj bi bilo zapisano, da so prostoživeče živali pod skrbnim varstvom države. S tem bi odpravili pravno praznino, ki je nastala s črtanjem 163. člena Zakona o varstvu okolja, iz katerega so preprosto umaknili določbo, da je divjad lastnina države. Lovska zveza Slovenije ni zagovornik tega, da bi živali morale imeti lastnika, naš predlog je, da jih je potrebno s posebno skrbnostjo varovati in da so pod patronatom oz. varstvom države, je pojasnil Bradač: “To pomeni, da se država zaveže, da bo skrbela za vse živali v naravnem okolju; da so skupno dobro, ne pa od nikogar oz., da to po sklepanju nekaterih pomeni, da je divjad od vsakogar. Prvo vprašanje kriminalista, ki se ukvarja s preprečevanjem nezakonitega lova je – kdo je oškodovanec, če divjad nima lastnika?”
V spremembo lovske zakonodaje naj bi vključili tudi nekatere rešitve na področju lovske kinologije. Lovski psi so trenutno kljub njihovi vlogi pri izpolnjevanju nalog v javnem interesu pravno izenačeni s t. i. družnimi psi, ki ne opravljajo nobenih specifičnih nalog, ki bi jih odrejal javni interes. S tem bi zagotovili ustrezne pravne temelje za uporabo, šolanje in preizkušanje lovskih psov na načine, ki so nujno potrebni za kasnejše uspešno izvajanje njihovih nalog v javnem interesu.
Vrnitev odvzetih zemljišč
Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila ta kljub odvzeta, saj na bi šlo za splošno ljudsko premoženje. “S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v Zemljiško knjigo, sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja, in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti. Pošteno je in čas je, da se to uredi,” izpostavlja Bradač.
Slovenija še vedno prosta APK, a to se lahko hitro spremeni
“Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) v Sloveniji smo dobro pripravljeni,” je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. “Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen.” APK je konec lanskega leta – po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov APK (v letu 2022 skupno 523), preko Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov (v letu 2022 skupno 196), Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter preko Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK, lani pa skupno 76.
“Če bo APK prišla v Slovenijo, bo to imelo velike posledice ne le za lovce, tudi gospodarska škoda bo velika. Če bi APK, na primer, izbruhnila na področju Krima, bi to pomenilo, da se okuženo območje zapre ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje, kolesarje … – za vse. Policija bi nadzirala, da nihče ne vstopa v zaprto območje. Ukrepi bi bili številni, neprijetni in dolgotrajni,” je poudaril Zakrajšek.
Strokovna služba Lovske zveze Slovenije prejema številna vprašanja lovskih družin glede plačila članarine za tekoče leto. Zato objavljamo pojasnilo računovodstva.
Vila Zlatorog. Foto: Urša Kmetec
V kolikor se je stanje članstva v lovski družini (LD) med 1. decembrom in 30. aprilom spreminjalo in se stanje članstva NE ujema s prejetim računom, lahko lovska družina naredi sledeče:
LD lahko plača celoten znesek, ki je bil zaračunan na računu, in v mesecu maju prejme DOBROPIS ter VRAČILO PREPLAČILA ali
LD lahko samoiniciativno plača zmanjšan znesek in nato v mesecu maju prejme samo DOBROPIS, brez vračila denarja.
Računov v računovodstvu med letom NE popravljajo in stanje članstva urejajo z DOBROPISI na dan 30. april in 30. november leta, za katerega se zaračunava članarina.
Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so pred dnevi opravili pregled in oceno odstrela in izgub divjadi »kategorizacijo« za Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje (SOZUL).
Skrbni pregled trofej in čeljusti srnjadi. Foto: Jure Toš
SOZUL leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Pohorsko lovsko upravljavsko območje (LUO), na jugu in vzhodu na Ptujsko-Ormoško LUO, na severu pa deloma na Pomursko LUO, deloma pa na sosednjo Avstrijo. SOZUL ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem s fazanom in poljskim zajcem. S prisotnostjo ostalih vrst divjadi območje ne izstopa.
Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin, in sicer: Kungota, Šentilj, Paloma Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik-Košaki, Pesnica-Jarenina, Jakob, Velka, Sveta Ana, Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje-Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.
Pregleda sta se poleg članov strokovne komisije udeležila tudi lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. V vseh lovskih družinah so trofeje in čeljustnice uplenjene divjadi skrbno pripravili in podatke o odstrelu oziroma odvzemu (povoz, pogin) posameznih kategorij vnesli v statistične tabele.
Gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v tem območju je srnjad, v polovici lovišč pa je prisoten tudi divji prašič. Odvzemi divjih prašičev so bili lani na ravni leta 2021. Jelenjad je samo občasno prisotna vrsta. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik SOZUL Božidar Kunej, velja pri jelenjadi “temeljna usmeritev, da je ta vrsta divjadi na tem področju nezaželena in se zato regulira s popolnim odstrelom v skladu z veljavno zakonodajo, načeli lovsko pravičnega lova in lovske etike. Še posebej velja poudariti, da se mora odstrel jelenov v SOZUL prilagajati upravljavskim usmeritvam sosednjega Pohorskega LUO.” Povedal je še, da gre pri odvzemu oz. odstrelu damjakov za pobege teh živali iz slabo vzdrževanih obor za rejo divjadi.
Lanski skupni odvzem divjadi iz lovišč na območju SOZUL je 2.541 osebkov srnjadi, 3 navadni jeleni, 19 damjakov, 122 divjih prašičev, 950 lisic, 45 jazbecev, 551 fazanov, 83 poljskih zajcev, 197 rac mlakaric, 1429 sivih vran in 6 šakalov. Največ divjih prašičev so uplenili v LD Kamnica (37), LD Polskava (26), LD Kungota (23), LD Cigonca (10), je še povedal Kunej. Staleži male divjadi so skromni, sploh poljske jerebice, ki je v dobršnem delu lovišč v SOZUL že povsem izginila.
Lovec Marko Richter – Zeleni, član Lovske družine Kapla na Kozjaku, je bil pred dnevi na obisku med malčki v tamkajšnjem vrtcu.
Malčki iz vrtca v Kapli so z zanimanjem poslušali lovca. Foto: Marjan Toš
Predstavil jim je prostoživeče živali, ki živijo v tem delu Kozjaka in jim razložil, kako zanje skrbijo lovci. Sploh v zimskem času, ko je visoka snežna odeja in si divjad težko poiščejo hrano. Marko je velik naravovarstvenik in srčni lovec, ki zna zelo dobro oponašati oglašanje živali, sploh ptic.
Med obiskom v vrtcu na Kapli se je še posebej potrudil in ko je oponašal oglašanje ptic, so ga malčki poslušali z odprtimi usti, tako zanimivo je bilo. Predstavil jim je nekaj lovskih trofej, lovsko opremo in pripomočke. Otroci so bili zelo radovedni, kako se uporabljajo piščalke za klicanje jereba, lisice, vrane in srnjaka v času prska.
Obiski lovcev v vrtcih in šolah so del utečene prakse sodelovanja lovskih družin iz Lovske zveze Maribor s šolami in vrtci.
Projekt LIFE Lynx vstopa v zadnje leto in še je čas, da se pridružite projektu kot sodelavec v ekipi Zavoda za gozdove Slovenije. Na voljo je delovno mesto za določen čas (do 31. 3. 2024) s 3-mesečnim poskusnim delom, za izvedbo nalog na projektu »LIFE Lynx« – Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem.
Foto: LIFE Lynx
Izobrazba: specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba ali visokošolska univerzitetna izobrazba.
Delovne izkušnje: ne
Vozniško dovoljenje: B
Drugi pogoji: znanja iz projektnega vodenja
Posebne psihofizične zahteve: organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, natančnost, kreativnost in komunikativnost.
Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim lovskim izpitom in kandidati z izobrazbo s področja gozdarstva, veterine, biologije, agronomije, zootehnike in podobno.
Prijave do: 17. 1. 2023
Kontakt: Martina Močnik, telefon: 01/ 470 00 65, e-naslov: prijave@zgs.si
Lovska organizacija lahko v letu 2023 končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno proda do 20 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti, tako kot določa 12. člen Pravilnika o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 96/14).
Foto: Pixabay
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, sprejet 29. 5. 2020, je v 50. členu določal, da lahko upravljalci lovišč končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno prodajo do 50 % načrtovane količine uplenjene divjadi po posamezni vrsti.
50. člen (neposredna oddaja uplenjene divjadi) Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko ne glede na predpis, ki določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo ter nekatera odstopanja za obrate na področju živil živalskega izvora, iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, proda do 50 % planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji.
Določbe 50. člena tega zakona so prenehale veljati z uveljavitvijo Zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva (ZNUNBZ) (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), objavljen 7.11. 2022 (Uradni list RS, št. 141-3465/2022), začetek veljavnosti naslednji dan po objavi, torej 8. 11. 2022.
Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2022 opravili 73 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 43 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so devet različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, vidra, medved), različne starosti in spolov. V letu 2022 so največji delež pregledanih vrst predstavljale srnjad, lisica in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2022 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci pri prostoživečih prežvekovalcev ter pri zvereh pasjo kugo. Ugotavljajo tudi močno invadiranost divjadi z zunanjimi zajedavci, zlasti s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji ter dlakožeri. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo garjavost. Pri lisici, kuni belici in jazbecu pa so potrdili prisotnost dednega materiala virusa pasje kuge.
Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi
Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge. APK se je konec leta 2022 ponovno pojavila na Češkem (blizu meje s Poljsko). Pri labodih grbcih se je v Sloveniji (Apače, Lenart, Ptuj) v oktobru in novembru ponovno pojavil visoko patogen viruse influence.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2022 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, pod zavihkom Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 9. 2022 javno zbiranje ponudb v kombinaciji z javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenijedo 31. 3. 2023.
Foto: Vila Zlatorog
Prodajalec v postopku javnega zbiranja ponudb, dajanja ponudb ne omejuje z izhodiščno ponudbeno ceno. Organizator bo v navzočnosti prodajalca pravočasno prispele ponudbe javno odpiral dne 7. 4. 2023, ob 10. uri. Javna dražba se bo vršila dne 14. 4. 2023, ob 12. uri, na sedežu Lovske zveze Slovenije. Na javni dražbi lahko sodeluje tisti, ki je v predhodnem postopku javnega zbiranja ponudb dal pravočasno in popolno zavezujočo ponudbo in je pravočasno vplačal varščino.
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb, javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.
Decembrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled si lahko ogledate na našem Youtube kanalu ali na spletni strani.
Oddaja se začenja z nagovorom predsednika Lovske zveze Slovenije mag. Lada Bradača o delovanju LZS v letu 2022. Avtorji oddaje so se udeležili premiere filma Čudovita narava Slovenije avtorja Silva Jelinčiča. V Škalah so praznovali 35 let delovanja Lovskega pevskega zbora LD Škale. Obiskali so tudi Štefana Gorenčiča, ki je predstavil svoje izdelke iz lesa in roževine. Za konec pa je o izobraževanju za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve živali spregovoril podpredsednik LZS dr. Srečko F. Krope.
Na rednem letnem občnem zboru Lovske zveze (LZ) Maribor so razpravljali o letošnjem delu in ocenili, da je bilo uspešno.
Delegati LD so bili zadovoljni z opravljenim delom LZ Maribor. Foto: Marjan Toš
Med največjimi zalogaji je bila organizacija in izvedba projekta Praznik lovske kulture in lovskega strelstva z 48. srečanjem slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov na Pragerskem. Kot je povedal predsednik štajerskih lovcev Marjan Gselman, so tudi letos dobro sodelovali s šolami, saj so imeli več lovskih taborov za mlade. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, z Zavodom za gozdove Slovenije, z organi kmetijskega ministrstva, inšpekcijskimi službami, z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter z Lovsko zvezo Slovenije. Dobro so sodelovali tudi z občinami, ki so jim pomagale pri urejanju ekološke učilnice s sodobno multivizijo za mladino. Večina ureditvenih del je že končanih, tako da bo učilnica v prvi polovici prihodnjega leta odprta za uporabo.
Delovno predsedstvo občnega zbora (od leve) Borut Mithans, Marjan Gselman in Dušan Ivičak. Foto: Marjan Toš
Kdaj bo konec divjih voženj v naravnem okolju?
Vnovič so izpostavili problematiko divjih voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, še posebej na Pohorju. Negativne posledice tega početja so iz leta v leto večje. O tem so pripravili več strokovnih posvetov vseh deležnikov, da bi skupaj oblikovali rešitve. Žal je ostalo bolj na ravni dogovorov, saj se divje in nenadzorovane vožnje z motorji, avtomobili, motornimi sanmi in drugimi vozili še naprej nadaljujejo, s tem pa se uničuje naravno okolje in vznemirja divjad. Na tem področju bo potrebna ostrejša zakonodaja in učinkovitejši nadzor, so poudarili udeleženci občnega zbora. Divjanju v naravi je treba narediti konec, so bili odločni lovci.
Podelili priznanja
Na zborovanju so sprejeli letošnji delovni program s finančnim načrtom in podelili več priznanj. Za sodelovanje na kulturnem področju sta prejela priznanji Lovske zveze Maribor pisatelj in dramatik Tone Partljič ter dramski igralec Bojan Maroševič. Priznanji LZ sta prejela še Mirko Draškovič z LD Polskava in Janez Golob iz LD Laporje, plaketo LZ pa Milan Dovnik iz LD Laporje. V krajšem kulturnem programu so z izbranimi melodijami nastopili mariborski lovski rogisti.
Priznanje LZ Maribor je Bojanu Maroševiču predsednik zveze Marjan Gselman. Foto: Marjan Toš
Oglejte si pogovor z Vedranom Prodanom, lovcem, naravovarstvenikom in podpredsednikom Lovske zveze Koper, ki kot ljubiteljski/državljanski znanstvenik sodeluje v projektu StepChange, v projektnem sklopu Varstvo in spremljanje prostoživečih živali.
Foto: Vedran Prodan
Vedran govori o tem, kako lovci aktivno pomagajo varovati okolje, zagotavljajo dragocene podatke o številu in vedenju populacij prostoživečih živali ter o tem, kako bi lahko raziskovalci bolje podprli svoje ljubiteljske/državljanske znanstvenike.
Za namene lažjega in bolj sistematičnega monitoringa izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo) v sklopu mednarodnega projekta StepChange.
Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.
Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države). V aplikaciji je tudi možnost nalaganja fotografij.
Strokovno-znanstveni svet LZS je objavil razpis za podelitev finančnih nagrad za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja divjadi in lovstva, ki so bila izdelana in končana v obdobju 2021 – 2022.Prijave so možne do srede, 28. decembra.
Predvidena vrednost razpisanih sredstev po tem razpisu znaša 2.000 EUR. Višina (neto) dodeljenih sredstev za posamezno zaključno nalogo znaša: za doktorsko delo 300 EUR, za magistrsko delo (vključno z bolonjskim magisterijem druge stopnje) 200 EUR in za diplomsko delo 100 EUR.
Prejemniki finančnih sredstev iz tega razpisa bodo obvezani, da iz teme svojega dela pripravijo najmanj en znanstveni ali strokovni prispevek za objavo v Zlatorogovem zborniku, in sicer skladno z veljavnimi navodili za pripravo prispevkov v tej publikaciji.
Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta 13. decembra, v Zlatorogovi galerijiLZS pripravili skupno prednovoletno srečanje.
Foto: Andrej Miklavčič
Goste sta nagovorila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl ter v dobri družbi nazdravila prihajajočemu letu.
Prednovoletno srečanje LZS in RZS. Foto: Andrej Miklavčič
V veliki dvorani lovskega doma Lovske družine Kidričevo na Hajdini je pred dnevi potekala predstavitev zbornika o 100-letnici organiziranega slovenskega lovstva na ptujsko – ormoškem območju.
Avtorji prispevkov in člani uredniškega odbora zbornika. Foto: Matej Španinger
Ob tej priložnosti so avtorji prispevkov v zborniku – dr. Srečko F. Krope, dr. Marjan Toš, mag. Emilijan Trafela, Mirko Obran in Stanislav Frangež – na kratko predstavili svoje razprave in izpostavili nekatere važnejše zgodovinske mejnike v razvoju zdajšnje Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj Ormož, ki je naslednica podružnice Slovenskega lovskega društva Ptuj iz leta 1921.
Podružnica je opravila tudi pomembno narodno-politično poslanstvo v letih po prvi svetovni vojni, od vsega začetka pa se je zavzemala za varstvo narave in ohranitev divjadi. Številne udeležence in goste je na predstavitvi v polnem kidričevskem lovskem domu pozdravil predsednik ZLD Ptuj-Ormož dr. Krope, v kulturnem programu pa so nastopili ptujsko-ormoški lovski rogisti. Sceno so izvirno sooblikovali praporščaki vseh lovskih družin ZLD Ptuj-Ormož, ki združuje 24 lovskih družin z nekaj več kot tisoč člani.
Marjan Toš
Praporščaki LD so se poklonili spominu na stoletno zgodovino lovstva na ptujskem in ormoškem območju. Foto: Marjan TošPredstavitev so obogatili ptujsko – ormoški lovski rogisti. Foto: Matej Španinger
Kakšen je odnos različnih skupin do tujerodne nutrije je tema seminarske naloge pri predmetu Okoljski in družbeni vidiki trajnostnega razvoja na Fakulteti za poslovne in upravne vede na Univerzi v Novem mestu.
Nutrija. Foto: Barbara Ložar
Z nutrijo se pogosto srečujem na Ljubljanskem barju, kjer kot lovka in čebelarka preživim večino prostega časa. V nalogi bom uporabila različne metode, ena od teh je tudi anketa. Vprašalnik je kratek. Izpolnjevanje vam ne bo vzelo več kot 7 minut.
Zanimajo me vaše izkušnje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, s poudarkom na nutriji in na koncu še nekaj demografskih podatkov. Anketa je anonimna. Vaši podatki bodo ostali varovani pred nepooblaščeno rabo, podatkov ne bomo prikazovali na osebni ravni in se ne bodo uporabljali v reklamne namene.
Ministrstvo za okolje in prostor je dne 28. 11. 2022 na zahtevo Ribiške zveze Slovenije izdalo dovoljenje za vznemirjanje in odvzem iz narave z odstrelom do 139 osebkov vrste veliki kormoran (Phalacrocorax carbo) na leto, na določenih območjih.
Foto: Pixabay
Vznemirjanje in odvzem iz narave z odstrelom je dovoljeno upravljavcem lovišč, katerih lovišča se v skladu z Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah nahajajo na odsekih rek na določenih območjih. Dovoljenje je izdano za obdobje petih let od dokončnosti odločbe.
Dne 1. 12. 2022 je Lovska zveza Slovenije prejela zaprosilo Ribiške zveze Slovenije, da vse lovske družine, upravljavke lovišč, obvestimo o izdanem dovoljenju s prošnjo, da lovske družine, ki upravljajo z loviščem na območju rek, določenih z dovoljenjem, pristopijo k izvajanju dovoljenja.
Na naši spletni strani in na Youtube kanalu je na voljo nova, novembrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.
Oddaja se začenja z obeležitvijo 100-letnice organiziranega lovstva v Prekmurju in 50-letnico Prekmurskih rogistov. Ogledate si lahko reportažo s 7. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije, ki jo je soorganizirala Zveza lovskih družin Prlekije v hotelu Radin, v Radencih. Po dveh letih premora je bilo v Zlatorogovi galeriji ponovno odprtje slikarske razstave, na kateri se do konca decembra predstavljajo ustvarjalci in udeleženci 5. likovnega tabora Zveze lovskih družin Novo mesto.
Na Lovski zvezi Slovenije so na voljo tri družabne igre za vse starosti: Črni Peter, Spomin in Ravnovesje v naravi. Naročila sprejemamo po e-pošti: lzs@lovska-zveza.si ali na številki (01) 241 09 10.
Foto: Gregor Bolčina
Karte Črni Peter
Karte Črni Peter so enostavne in majhne, zato se izkažejo tako v lovski sobi kot lovskem bivaku. Čeprav so videti povsem enostavne, vsebujejo številne poučne elemente. Podobe so naslikane umetelno in spodbujajo razmišljanje o vrstah živali, razlikovanju spola in njihovi prehrani. Cena kart Črni Peter: 2 evra.
Karte Črni Peter. Foto: Gregor Bolčina
Spomin
Najmlajši otroci imajo radi igre s podobami. Ta igra z izjemnimi podobami odpira večplastnost igre. Same ploščice so nekoliko manjše od kart, kvadratne oblike, in tako na mizi zavzamejo nekaj manj prostora. Med igranjem se lahko mimogrede pogovorimo o vrsti živali in njenem prehranjevanju ter življenjskem okolju. Zelo primerna je za medgeneracijsko povezovanje. Med igranjem utrjujemo spomin, kar je dobrodošlo za najmlajše in starejše. Cena igre Spomin: 2 evra.
Igra Spomin. Foto: Gregor Bolčina
Ravnovesje v naravi
Igra Ravnovesje v naravi sledi trendom razvoja namiznih iger. Nivo igranja je mogoče spremeniti: najmlajši igrajo osnovni nivo, starejši pa si lahko določene pogoje zelo spremenijo in naredijo igro miselno ter taktično bistveno zahtevnejšo. Tako igra ponuja lahkotno preživljanje večera ali pa večji izziv za deževne dni. V naravi so rastline in živali med seboj zelo povezane. Rastline omogočajo hrano rastlinojedom, živali pa rastlinam omogočajo prenos semen na dolge razdalje. Tu so še plenilci, ki lahko plenijo druge živali. Na vse pa delujejo vplivi nežive narave (temperatura, padavine …) in človekovi vplivi.
Igralci se lahko poučijo tudi o pomenu ohranjenosti narave, ker nekatere živali ne morejo preživeti v okolju, ki ga človek spreminja, saj se človeka bojijo. Druge živali se na človeka navadijo in prilagodijo. Pokazatelj ohranjene narave so ravno plenilci, ki so krona prehranskega spleta. V igri so to šakal, medved, ris in volk. Z znanjem o rastlinah in živalih, srečo pri kocki in pravilno izbiro poti mora igralec zbrati vse pogoje za obstoj svojega izbranega plenilca. Cena igre Ravnovesje v naravi: 30 evrov.
Lovska družina (LD) Dobrava v Slovenskih goricah je zaradi velikega upadanja številčnosti male divjadi letos skupne jesenske love močno omejila. Izvedli so le dva, in sicer enega v okviru sodelovanja s sosednjo LD Vitomarci v Smolincih in drugega v Čagoni zaradi krsta lovskega zelenca. Lovu na fazane so se povsem odpovedali, na vsakem lovu so uplenili le po enega dolgouhca in to je bilo tudi vse. Zvitorepke so se jim na obeh lovih srečno izmuznile.
Pozdrav lovini pri čebelarskem domu. Foto: Marjan Toš
Lov v Čagoni so tamkajšnji revirni lovci pod vodstvom Ivana Ljubeca dobro pripravili in izvedli. Po krajšem lovu, ki je bil bolj sprehod skozi revir, so se zbrali na zadnjem pogonu v Čebelarskem domu v Čagoni, kjer so opravili lovski krst po starem običaju. Na zatožno klop so posadili zelenca Petra Zorka, ki je letos opravil lovski izpit.
Tožilec Matija Matko Hozjan ga je obtožil hudih kaznivih dejanj, med drugim celo hipnotiziranja modre sove. Njegov odvetnik Vlado Steinfelser pa ga je branil in izpostavil Petrovo skrb za naravo in divjad. Na koncu je sodni senat, ko je slišal še izvedensko mnenje psihiatra doc. dr. Ivana Turčina, ki ga je temeljito pregledal, vendarle pretehtal dokaze in ugotovil, da je zelenec vreden članstva v zeleni bratovščini.
Lovski krst zelenca. Foto: Marjan Toš
V imenu boginje Diane, za lovsko čast in poštenje ...
Naložili so mu nekaj kazni, potem pa ga je starešina LD Dobrava Franc Slekovec krstil: »V imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje, v imenu zelene bratovščine puške pravično nošenje in v imenu zbrane lovske družbe LD Dobrava složno življenje«. Mladi lovec, ki ga je bilo pred strogim senatom kar malo strah in je prejel po nekaj zdravilnih »baldrijanovih kapljic«, je za konec obreda prejel lepo spominsko krstno palico, na katero so se mu podpisali vsi udeleženci tega starega običaja, ki ga skrbno negujejo tudi v LD Dobrava. Sledilo je krajše družabno srečanje, z zdravicami novemu polnopravnemu članu (z levo roko seveda), s katerim se konča ta običaj.
Za konec letošnje sezone bo LD Dobrava organizirala le še krajši skupni lov na race mlakarice v Spodnji Senarski, v revirju Dobrava in s tem sezono končala. Izvaja se še lov za izpolnitev letnega načrta odstrela, kot jim je bil določen.
Marjan Toš
Starešina LD Dobrava Franc Slekovec krsti zelenca Petra Zorka. Foto: Jure Toš
Lovske družine obveščamo, da smo že pričeli z dostavo koledarjev LZS 2023 po območnih zvezah.Dostavo opravlja Pošta Slovenije.
Lovske družine boste na območnih zvezah sočasno s koledarji lahko prevzele tudi hologramske nalepke za lovske izkaznice za leto 2023. Knjiga iz zbirke Zlatorogova knjižnica letos ne bo izšla.
Savinjsko-Kozjanska zveza lovskih družin Celje je septembra lani za izjemnega strelca Frančka Gorazda Tirška, člana Lovske družine (LD) Gornji Grad, pripravila sprejem, na katerem je naš paraolimpijec, ki se ponaša kar s tremi olimpijskimi odličji, povabil predstavnike Lovske zveze Slovenije na jago v svojo lovsko družino.
Frančkova partnerka Lea Kočevar (LD Gornji Grad) je predstavnikoma LZS izročila kopiji medalj s paraolimpijskih iger v Tokiu. Foto: arhiv LZS
Franček je seveda držal besed in ob nesebični podpori solovcev iz LD Gornji grad 12. novembra 2022 organiziral lov. Žal na lovu ni mogel sodelovati sam osrednji akter – Franček Gorazd Tiršek,saj je udeležil svetovnega prvenstva v parastrelstvu v Al Ainu.
Lovsko zvezo Slovenije so zastopali podpredsednik dr. Srečko Felix Krope, Miran Zupančič kot član Upravnega odbora in direktor Strokovne službe mag. Božo Zakrajšek. Kljub temu, da lovine ni bilo, je bil lov lep. Lep zato, ker je med udeleženci vladalo pravo lovsko tovariško vzdušje, pa tudi lovišče ni skoparilo s pogledi na jelene, gamse in medveda.
Zadnji pogon je potekal v gostilni Pri Jošku, ki jo upravlja Frančkova mama. Po odlični hrani je Frančkova partnerka in lovska tovarišica Lea Kočevar, ki je tudi članica LD Gornji Grad, predstavnikoma LZS izročila kopiji srebrne in bronaste medalje s paraolimpijskih iger v Tokiu. Predstavnika LZS sta ji za Frančka izročila skromno darilo Lovske zveze Slovenije.
Klub prijateljev lova (KPL) iz Celovca že od same ustanovitve leta 1964 dobro sodeluje z Lovsko zvezo (LZ) Maribor. V okvir odličnega sodelovanja in lovskega prijateljstva sodijo tudi vsakoletna srečanja štajerskih in zamejskih koroških lovcev s skupnim lovom na fazane.
Pozdrav lovini. Foto: Božidar Kunej
Po enoletnem premoru zaradi epidemije covid-19 so se koroški in štajerski lovci vnovič srečali na Martinovo soboto, 12. novembra, v Lovski družini (LD) Polskava. Tam sta jih pozdravila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina LD Polskava Franc Ravnjak. Izrekla sta jim iskreno dobrodošlico in prijetno počutje na Dravskem polju. Srečanja se je udeležilo 14 članov Kluba prijateljev lova pod vodstvom predsednika Janeza Kaiserja in tajnika Jurija Mandla.
Po prijateljskem stisku rok in krajšem pomenku pred lovskim domom LD Polskava so se podali na skupni lov na fazane na zgornjem polskavskem polju. Lov je vzorno vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič. Letos je bila lovcem izredno naklonjena tudi boginja Diana, saj so uplenili kar nekaj fazanov. To je bilo skoraj več kot preveč, so menili koroški lovci, ki so bili z lovom izredno zadovoljni.
Janez Kaiser, predsednik KPL Celovec (levo) in Marjan Gselman, predsednik LZ Maribor (desno): »Naše sodelovanje bomo še okrepili in nadgradili.« Foto: Marjan Toš
Klub prijateljev lova iz Celovca in LZ Maribor napovedala še tesnejše sodelovanje
Po lovu so pripravili zadnji pogon v lovskem domu LD Polskava, kjer so izmenjali mnenja o gospodarjenju in upravljanju z divjadjo v štajerskih in koroških loviščih, v ospredju pa so bila vprašanja o krepitvi medsebojnega sodelovanja. Kot je poudaril Kaiser, sodelovanje ni bilo nikoli ogroženo in se počasi že približuje »Abrahamu«.
Zdajšnje vodstvo kluba si prizadeva, da bi medsebojne stike še utrdili in poglobili, tako na družabnem kot na strokovnem področju. S tem se je strinjal tudi Gselman, ki se je gostom iskreno zahvalil za udeležbo in jih povabil na prihodnje srečanje, ki bo čez leto dni, prav tako na Martinovo soboto. Ta dan je namreč tudi ena od tradicij tega sodelovanja, ki jo nameravajo ohraniti, sta na koncu zadnjega pogona ob slovesu poudarila oba predsednika.
Izpostavila sta še, da so vsakoletna srečanja s skupnim lovom tudi priložnost za spoznavanje sprememb v naravnem okolju, ki se dogajajo v loviščih na obeh straneh Karavank. Hkrati pa pomeni sodelovanje štajerskih in zamejskih koroških lovcev že od vsega začetka tudi uveljavljeno in hvalevredno obliko sodelovanja med matičnim narodom in slovensko manjšino na Koroškem.
Marjan Toš
Lov na fazane je bil zelo uspešen. Foto: Božidar Kunej
Češka lovska zveza je med 9. in 11. novembrom, v sklopu 100-obletnice svojega delovanja, v Pragi organizirala srečanje predstavnikov nacionalnih lovskih organizacij iz Češke, Slovaške, Madžarske, Vojvodine in Slovenije.
Foto: Urša Kmetec
Na dogodku je bilo govora o številnih temah, pomembnih za lovsko skupnost, kot so grajenje pozitivne podobe lovstva in naravovarstva, delo z mladimi, sodelovanje v programu Erasmus+ ter vpis lovstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Povabilu na srečanje v Pragi sta se odzvala tudi zaposlena v Strokovni službi Lovske zveze Slovenije. Gregor Bolčina je predstavil delo z mladimi – slovenski lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z lovstvom in njegovo naravovarstveno vlogo, organiziramo lovske tabore, sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov ter izdajamo plakate in različne publikacije za mlade. Predstavil je tudi primer uspešne slovenske prijave v programu Erasmus+, imenovano Varuhi narave, ki jo je izpeljala Lovska družina Velika Nedelja, v projektu so sodelovali udeleženci iz Srbije, Portugalske, Grčije, Poljske in Slovenije.
Na delavnici o vpisu lovstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in na delavnici o grajenju pozitivne podobe lovstva in naravovarstva je sodelovala Urša Kmetec. Predstavniki nacionalnih lovskih organizacij so predstavili, kakšen je družbeni status lovstva v njihovi državi ter strategije in kampanje, ki jih uporabljajo pri grajenju odnosov z javnostmi. Izmenjali so si izkušnje in dobre prakse ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
Ob zaključku srečanja so nas gostitelji povabili na ogled Narodnega muzeja kmetijstva, v katerem je razstavljena tudi lovska zbirka ter razstava ob 100-letnici delovanja Češke lovske organizacije. Foto: Češka lovska zveza
Bobri na desnem bregu Drave v Mariboru že lep čas niso več redkost, sploh v bližini železniškega mosta, kjer jih že dalj časa spremlja novinar in zgodovinar, lovec ter mestni viničar Stanislav Kocutar. Njihovo navzočnost redno dokumentira in beleži.
Foto: Stanislav Kocutar
5. novembra pa ni mogel verjeti svojim očem, ko je našel ostanke bobrove »pojedine« na levem bregu Drave, tik ob starem mostu, 30 metrov vstran od stare trte, ki raste na Lentu, in katere odgovorni skrbnik je kot mariborski mestni viničar.
Ostanke »pojedine« je brž dokumentiral in se obrnil na Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer mu bo svetoval, kako in kaj prof. dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje, ugledni mednarodno priznani strokovnjak, ki znanstveno obvladuje tudi bobra. Kocutar, sicer član zelene bratovščine v LD Kamnica, se je odločil za preventivno zaščito debla stare trte, čeprav je po mnenju poznavalcev malo možnosti, da bi se te najstarejše trte na svetu lotil bober in jo poškodoval.
Ker je previdnost mati modrosti in se nikoli ne ve, kaj se lahko pripeti, preventiva ne bo škodila, je prepričan tudi Boris Leskovic, dolgoletni odgovorni urednik revije Lovec in strokovnjak za glodavce in male zveri. O pojavu bobra na levem bregu Drave je Kocutar takoj obvestil tudi mariborskega župana. Vsekakor zanimiv primer, ki zgovorno potrjuje, da je igra narave res nepredvidljiva. Mesto, kjer je »padla« vrba pod bobrovimi zobmi, je na tik ob pločniku, ki je vedno poln sprehajalcev, saj gre za priljubljeni del starega dela Maribora na Lentu, ob reki Dravi.
Lovska zveza Slovenije novembra in decembra v sodelovanju s projektno skupino LIFE Lynx in Komisijo za lovskočuvajsko službo organizira dopolnilna izobraževanja za lovske čuvaje na območju projekta LIFE Lynx.
Foto: TIlen Hvala
Ena od pomembnih akcij za dolgoročno ohranitev evrazijskega risa za prihodnje generacije v sklopu projekta LIFE Lynx je tudi preprečevanje nezakonitega ubijanja risov in ostalih prostoživečih živali. Ker so lovski čuvaji najpogosteje na terenu in običajno prvi, ki prijavijo sum na nezakonito odvzet osebek prostoživeče živali, bomo v sklopu projektne akcije C.8 za lovske čuvaje organizirali dopolnilna izobraževanja, na katerih bodo pridobili poglobljeno znanje o pravilnih postopkih in ukrepanju v primeru najdbe kadavra prostoživeče živali, za katero obstaja sum, da je bila žrtev nezakonitega dejanja.
Prav tako bodo pridobili znanje s področja zakonodaje na področju nezakonitega lova in nezakonitega ravnanja z zavarovanimi prostoživečimi živalmi in se seznanili o korektnem sodelovanju lovskih čuvajev, lovske inšpekcije in policije. Predstavljeni bodo tudi pretekli primeri nezakonitih odvzemov prostoživečih živali in možne izboljšave z učenjem iz preteklih primerov. Predavatelji prihajajo iz Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani, Generalne policijske uprave, Lovske inšpekcije in Lovske zveze Slovenije.
Tovrstna kazniva dejanja so na območjih lovskih družin pomembna tudi za gospodarje in starešine lovskih družin, ker so kot funkcionarji pomembno vključeni v dogajanje znotraj lovišč, zato so na tečaje vabljeni tudi oni.
Predvideni termini tečajev:
• ZLD Gornje Posočje – 8. 11. 2022, ob 17. uri
• ZLD Gorenjske – 9. 11. 2022, ob 18. uri
• Postojnsko-Bistriška ZLD – 15. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Kočevje – 22. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Ljubljana – 23. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Bela Krajina – 30. 11. 2022, ob 18. uri
• ZLD Idrija – 6. 12. 2022, ob 18. uri
• Brkinsko-Kraška ZLD – 13. 12. 2022, ob 18. uri
Prijave za lovske čuvaje se bodo vodile preko razpisov v lovsko informacijskem sistemu Lisjak, evidenca prijavljenih starešin in gospodarjev brez opravljenega lovsko-čuvajskega izpita pa se bodo vodile posebej. Prijave so možne na e-naslov: tilen.hvala@lovska-zveza.si. O točnih lokacijah tečajev bodo lovske družine obveščene v vabilu na tečaje.
Lovska zveza Slovenije objavlja na podlagi 9. točke 14. člena Pravil LZS in na podlagi sklepa Občnega zbora LZS z dne 21. 6. 2022 javno dražbo za prodajo nepremičnin Lovske zveze Slovenije. Javna dražba bo potekala 23. novembra 2022, na sedežu Lovske zveze Slovenije, Župančičeva ulica 9, Ljubljana, z začetkom ob 13. uri.
Foto: Vila Zlatorog
Javna dražba se bo vršila kot javna dražba z višanjem cene. Uspel bo dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno. Izklicna cena na javni dražbi je 4.000.000,00 EUR.
Ogled nepremičnin na naslovu Župančičeva ulica 9, Ljubljana zaradi preveritve in seznanitve s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin je možen v času od 14. do 16. novembra 2022, vsak dan od 9. do 12. ure, v terminih, dogovorjenih po predhodnem dogovoru z organizatorjem. Po ogledu nepremičnin oseba pisno potrdi, da je bila seznanjena s pravnim in dejanskim stanjem nepremičnin. Potrdilo izda organizator.
Prijavitelji morajo najkasneje 21. novembra 2022, do 24. ure, vplačati varščino, ki znaša 10 % izklicne cene, na TRR prodajalca Lovske zveze Slovenije št.: SI56 SI56 0201 0001 5687 097 pri NLB d.d., z navedbo »plačilo varščine – javna dražba za nepremičnine Vila Zlatorog«.
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javne dražbe in podatke o nepremičninah, informacije za ogled predmetne nepremičnine, dobijo interesenti pri nepremičninski družbi ŠARDI&CO. Nepremičnine, družba za posredovanje v prometu z nepremičninami d.o.o., Slovenčeva ulica 19A, Ljubljana, kontaktna oseba: nepremičninski posrednik Miljenko Šardi, mobitel 00386/51/311-411, e-mail naslov: info@sardinepremicine.si.
Lovska zveza Slovenija in Zveza lovskih družin Prlekije sta 4. novembra v Radencih pripravili 7. Dobrodelni ples, ki je bil, tako kot vsa leta poprej, poleg prijetnega druženja, namenjen zbiranju sredstev za Zeleni sklad LZS.
Foto: Andrej Miklavčič
7. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije v hotelu Radin se je udeležilo kar 260 udeležencev, ki so se tudi tokrat izkazali, saj so z dobrodelno dražbo zbrali 8.708 evrov. Z donacijami podjetij pa je bilo za Zeleni sklad, po trenutnih podatkih, zbranih že več kot 2.000 evrov.
Začetek 7. Dobrodelnega plesa so slavnostno oznanili Križevski rogisti. Večer so popestrili še Tamburaško društvo Apače in Pevsko društvo prekmurskih lovcev, ansambel Opoj pa je poskrbel za dobro plesno vzdušje.
Udeležence plesa so pozdravili izvršna direktorica Zdravilišča Radenci Vesna Maučec ter župana občine Radenci Roman Leljak in občine Apače dr. Andrej Steyer. Nagovorila sta jih še podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc in predsednik Zveze lovskih družin Prlekije Milan Kolarič.
Predsednik organizacijskega odbora Dobrodelnega plesa in predsednik Zelenega sklada Ivan Malešič je predstavil delovanje Zelenega sklada in se zahvalil vsem, ki so prispevali umetniška dela in različne dražbene predmete. Zahvalil se je tudi lovskim družinam, ki so prispevala lovska doživetja: Lovski družini Kostanjevica na Krki, Lovski družini Apače, Lovski družini Gornja Radgona, Lovski družina Radenci, Lovski družini Negova, Lovski družini Videm ob Ščavnici, Lovski družini Križevci pri Ljutomeru, Lovski družini Mala Nedelja, Lovski družini Ljutomer, Lovski družini Raka in Lovski družini Prosenjakovci.
Za prispevke se je zahvalil sponzorjem: Eles, d.o.o., Gorenjska gradbena družba, d.d., Inox Center, d.o.o., Plamtex INT, d.o.o., Evrografis, d.o.o., Lipa-les, d.o.o., Prevent&Deloza, d.o.o., Puškarstvo Skobir, Arex d.o.o., Prendis d.o.o., Hamex, d.o.o., AT-Primožič Kranj, d.o.o., Orbis print, d.o.o., Mizarstvo Novak, d.o.o., Strojništvo Holc, d.o.o. ter Prašičeriji Pintarič Belak, Prašičeriji Bauman, Družinskemu posestvu Makovec, Kmetiji Furlan, Vinogradniški kmetiji Jamšek, Vinski kleti Prus, Vinogradništvu Kolarič ter Javnemu zavodu Triglavski narodni park.
7. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije, Radenci. Foto: Andrej Miklavčič
Oktobrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled je na voljo na naši spletni strani in na našem Youtube kanalu.
Oktobrska oddaja je v celoti posvečena 48. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo v okviru septembrskega Praznika lovske kulture in lovskega strelstva na Pragerskem. Vabljeni k ogledu!
3. novembra goduje lovski zavetnik sv. Hubert, ki velja tudi med slovenskimi lovci za zavetnika in s Hubertovimi mašami se ga posebej časti.
Foto: Spreobrnitev sv. Huberta, Wilhelm Rauber*
Sveti Hubert je tudi zavetnik matematikov, optikov in kovinarjev, do 20. stoletja pa so se obračali nanj tudi pri zdravljenju stekline s pomočjo tradicionalnega Hubertovega ključa. Hubert je bil splošno čaščen v srednjem veku. Ikonografija njegove zgodbe je tesno prepletena z zgodbo svetega Evstahija.
Hubert se je rodil leta 656 ali 658 verjetno v Toulousu, umrl pa leta 727 blizu današnjega Bruslja. Bil je plemenitega rodu, a se mu je življenje popolnoma spremenilo po ženini smrti. Posvetil se je oznanjevanju evangelija, postal je škof v Liegu in je znan kot apostol Ardenov. Kot škof je zelo dejavno širil evangelij med pogani, vse škofovske dohodke pa je običajno razdelil med reveže.
Njegova žena je pri porodu sina umrla, zato se je Hubert umaknil iz dvora v gozdove Ardenov in se popolnoma predal lovu. Toda velika duhovna preobrazba je že bila na vidiku. Zjutraj na veliki petek, ko so se verniki gnetli po cerkvah, se je Hubert podal ven na lov. Ko je zalezoval velikega jelena, se je žival obrnila in Hubert je od začudenja obstal kakor vkopan, ko je med rogovi zapazi križ in zaslišal glas: “Hubert, če se ne spreobrneš h Gospodu in si prizadevaš za sveto življenje, boš hitro pristal v peklu.” Hubert je razjahal, se vrgel na tla in rekel: “Gospod, kaj bi želel, da ukrenem?” Dobil je odgovor: “Pojdi in najdi Lamberta in on te bo poučil.” Ta zgodba o jelenu se najprej pojavi v eni od kasnejših legendarnih hagiografij (Bibliotheca hagiographica latina) in je bila prevzeta po zgodbi svetega Evstahija. Prvič je bila pripisana svetemu Hubertu v 15. stoletju.
Njegov god je 3. november, ki je verjetno datum prenosa relikvij v Amdain. Sveti Hubert je bil zelo čaščen v srednjem veku in zaradi njegovega plemiškega porekla se je nekaj vojaških redov poimenovalo po njem: bavarski, češki in red kölnskega nadškofa. Sveti Hubert je zavetnik lokostrelcev, gozdarjev, lovcev, kovinarjev, talilcev, Lièga in Saint Lamberga v Belgiji. Skupaj s svetim Kvirinom, svetim Korelijem in svetim Antonom Puščavnikom je bil v Porenju čaščen kot eden izmed štirih svetih maršalov (Vier Marschälle Gottes). Leta 1444 je bil ustanovljen tudi Red svetega Huberta, ki ga je ustanovil Gerhard V. iz Jülicha in Berga.
Pripravil:dr. Marjan Toš
*(Wilhelm Räuber – Eduard Engels: Hausbuch deutscher Kunst; Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart und Berlin 1913; self scanned from book)
V kinodvorani v Kobaridu je bila 20. oktobra premiera filma »Čudovita narava Slovenije«. Avtor Silvo Jelinčič – Pančo je sedem let snemal utrinke, ki jih je strnil v čudovit film.
Direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, avtor filma Silvo Jelinčič – Pančo, avtorjeva soproga in podpornica, avtorjev brat Ivo Jelinčič in Gregor Bolčina. Foto: Gorazd Černuta
Težko je prešteti ure, nemogoče je prešteti korake, ki jih je v svojem entuziazmu porabil avtor, da je uspel v objektiv kamere ujeti prizore, ki jih večina ljudi ne doživi nikoli. Posnetke, dostojne profesionalnih snemalcev, je uspel združiti v harmonično predstavitev prečudovite narave Posočja.
Silvo je že dobrih 52 let zvest svoji Lovski družini Kobarid. Poznamo ga tudi kot soavtorja filmov Evropska srna (2011) ter Garjavost pri gamsu in kozorogu (2012), ki je nastal pod okriljem osnovne šole Dušana Muniha iz Mosta na Soči za Komisijo za izobraževanje Lovske zveze Slovenije.
Silvu želimo zdravja, da bo za nas ujel še prenekateri utrinek v naravi in nam ga predstavil v naslednjem filmu.
Pri organizaciji premiere filma je pomagala Lovska zveza Gornje Posočje.
Gregor Bolčina
Premiera filma Čudovita narava Slovenije. Fotografije: Gorazd Černuta
Uprava republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je 22. oktobra na lokaciji športnega letališča Prilozje pri Metliki organizirala simulacijsko vajo afriške prašičje kuge (APK). Vabilo je bilo poslano tudi na Lovsko zvezo Slovenije, ki sta jo na vaji zastopala mag. Božo Zakrajšek in Gregor Bolčina.
Dr. Gorazd Vengušt iz Veterinarske fakultete in mag. Božo Zakrajšek iz LZS pri ogledu kadavra divjega prašiča. Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza je bila lani prisotna na »suhi« simulacijski vaji, ki je potekala preko aplikacije MS Teams, kjer je šlo za teoretičen prikaz usposobljenosti posameznih organizacij pri izbruhu APK pri divjih prašičih, letos pa za praktičen prikaz določenih aktivnosti na terenu. Organizator je poleg Zveze lovskih družin (ZLD) Bela Krajina in lovcev z že opravljenim usposabljanjem za iskalce poginulih divjih prašičev, ki so kasneje sodelovali pri aktivnem iskanju divjih prašičev v gozdu, povabil tudi predstavnike Zavoda za gozdove Slovenije, Nacionalni veterinarski inštitut (NVI), Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, civilno zaščito in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter številne druge udeležence, med drugim tudi tudi uradne veterinarje iz vseh območnih enot UVHVVR V Sloveniji.
Na prizorišču je bil postavljen šotor, kjer smo povabljeni poslušali pozdravni govor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka. Sledila je predstavitev vaje in njen namen, ki ga je pripravila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR ter predavanje Jedrt M. Wernig iz Sektorja za zdravje in dobrobit živali pri UVHVVR o afriški prašičji kugi pri divjih prašičih oziroma situaciji glede APK pri nas in po svetu.
Podrobno je bil predstavljen Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, vezano na postavitev suma in potrditev bolezni ter aktivacijo strokovne skupine in Državno središče za nadzor bolezni ter določitev območja in ukrepov. Nato je mag. Ivan Ambrožič iz Sektorja za hrano in krmo pri UVHVVR predstavil postavitev, naloge in delovanje ter opremo zbirnega mesta. Pri tem mu je pomagala tudi Špela Vidrih, ki je zastopala NVI, v sklopu katerega deluje tudi Veterinarsko higienska služba.
Predstavnica podjetja Progrips, ki je edino specializirano podjetje v Sloveniji za zaščitno opremo proti APK je predstavila opremo za preprečevanje širjenja APK in visokokakovostni lovski program. Predstavnik naše največje farmacevtske družbe Krka je predstavil biocidni pripravek za razkuževanje Ecocid S. Sledila je še predstavitev praktičnega dela, kjer smo se udeleženci razdelili v skupine in – predstavitev delovnih »postaj«. Nato se je praktični del simulacijske vaje res pričel.
Praktični del je zajemal aktivacijo skupine za iskanje divjih prašičev (največ je bilo naših lovcev iz Bele krajine), biovarnost, odvzem vzorcev, razkuževanje vozil in opreme, prikaz delovanja dezinfekcijske točke in postopek od najdbe poginulega divjega prašiča v gozdu do obvestila NVI o tem in prikaza odvoza kadavra iz gozda, samega vzorčenja pri poginulih divjih prašičih ter prikaza odstranjevanja kadavrov in dezinfekcije udeležencev, opreme in vozil.
Lahko rečem, da je simulacijska vaja izvrstno uspela in lahko tudi pohvalim lovce za aktivno sodelovanje pri iskanju poginulih divjih prašičev v gozdu, ki ga je bilo mogoče vseskozi spremljati v živo na zaslonu računalnika v šotoru. Lovci smo še enkrat več dokazali svoje znanje, pripravljenost in odločnost pri nalogah za preprečevanje in izkoreninjanje APK pri divjih prašičih.
direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek, dr. vet. med.
Vse fotografije: Gregor Bolčina
Registracija udeležencev.Pozdravni nagovor generalnega direktorja UVHVVR Matjaža Gučka.Namen in predstavitev vaje – mag. Breda Hrovatin (UVHVVR).APK pri divjih prašičih – Jedrt M. Wernig (UVHVVR).Zbirno mesto – Špela Vidrih (NVI – VHS).Predstavitev opreme – Brigita Vodušek (Progrips).Razkuževanje – Krka.Aktivacija supine za iskanje.Raztovarjanje kadavrov.mag. Ivan Ambrožič (UVHVVR).Odvzem vzorcev – dr. Tomislav Paller.Prikaz območja iskanja in lokacij kadavrov na računalniku.Ogled kadavra divjega prašiča – dr. Gorazd Vengušt in mag. Božo Zakrajšek.Prikaz razkuževanja obutve.Odhod veterinarsko higienske službe po najdene kadavre.Raztovarjanje kadavrov.Vrnitev ekipe za iskanje.Pranje in razkuževanje.Pranje in razkuževanje.Razkuževanje.Nalaganje kadavrov v tovornjak.Razkuževanje z razkuževalnim lokom.
Zveza Lovskih družin (ZLD) Prekmurje pod vodstvom predsednika dr. Arpada Köveša je 21. oktobra v gledališki dvorani Park v Murski Soboti pripravila slovesnost ob visokem jubileju organiziranega lovstva na levem bregu Mure.
Foto: Marjan Gselman
Poleg članov zelene bratovščine ter njihovih lovskih tovarišev iz sosednje Madžarske so jo z obiskom počastili tudi mnogi prekmurski župani in poslanci Državnega zbora iz dežele štorkelj, kot radi poimenujemo naše lepo Prekmurje. Slovesnost je bila skrbno pripravljena in na visokem nivoju. Prekmurski lovci so vnovič dokazali, da so trdni člen v verigi slovenske lovske organizacije, in da globoko spoštujejo svoje zgodovinske korenine.
100 let organiziranega lovstva v Prekmurju in 50 let delovanja Prekmurskih rogistov
Prireditev je domiselno povezoval in vodil Edvard Jakšič, vse udeležence pa je pozdravil predsednik ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš. Njegove izbrane besede so sicer zvenele praznično, a sporočilno odmevno, saj je med drugim povedal, da »so obletnice lepi spomini na začetke delovanja, a da vendarle živimo v času hitro se spreminjajočih družbenih sprememb, na osnovi česar se stalno porajajo ideje o preoblikovanju po naši oceni dobro urejenega lovstva, kar nam zavidajo tudi v tujini. Ne zavračamo pozitivnih sprememb, saj je treba iti v korak s časom, vendar so med njimi tudi ideje, ki so za nas dostikrat nesprejemljive. V tem oziru ima območna zveza v navezi z našo krovno lovsko organizacijo, Lovsko zvezo Slovenije, pomembno nalogo, da zagovarja interese lovstva.«
Köveš je omenil prostovoljno delo slovenskih lovcev, ki je prav tako odlika lovcev v Prekmurju, saj izvajajo mnoge naloge in aktivnosti, ki so povezane s poslanstvom lovstva, a imajo tudi širši družbeni pomen. Ni pozabil poudariti, da prekmurski lovci dobro sodelujejo z državnimi organi in ustanovami, z lokalnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami in ustanovami, ko gre za vprašanja lovstva, varstva narave, rabe okolja, kulture in izobraževanja.
Foto: Marjan Toš
O bogati lovski tradiciji, o lovskem tovarištvu in prizadevanjih za ohranitev temeljnih vrednot slovenskega lovstva, je v kratkem pozdravnem nagovoru spregovoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Omenil je nekatera odprta vprašanja in opozoril, da je lovska organizacija odgovorni dejavnik na področju aktivnega varstva narave in divjadi, in da bodo temu primerne tudi pričakovane in napovedane spremembe ali dopolnitve lovske zakonodaje.
»V zadnjih nekaj letih smo na področju lovstva dosegli več vsebinskih sprememb, na katere se moramo še sami navaditi. Pri tem pa ne smemo pozabiti naše lovske etike, ki je ne glede na spremembe poglavitni ključ pri razvoju in poslanstvu lovstva«, je med drugim dejal mag. Bradač in dodal, da smo slovenski lovci lahko uspešni »samo združeni in enotni«.
V duhu tega sporočila je nastopil tudi slavnostni govornik, lovec in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Izpostavil je lovsko tradicijo, lovsko etiko in kulturo, običaje in lovsko tovarištvo, ki druži in povezuje slovenske lovce. »Kljub temu, da je možnosti za preživljanje prostega časa vse manj, smo lahko veseli, da v lovske vrste prihajajo mlajši ljudje in še bolj veseli, da imamo med nami tudi lovske tovarišice«, je slikovito dejal slavnostni govornik.
Po njegovih besedah je lovska tradicija na slovenskih tleh del dediščine, zato slovenskih lovcev in lovske organizacije ne morejo zamajati nobene politične spremembe. »Politični sistemi in politiki se menjavajo, slovenski lovci pa ostajamo. Zvesti smo zeleni barvi, našemu lovskemu kroju in privrženi načelom plemenitega delovanja v korist varovanja narave in divjadi«, je še izpostavil Kovšca. Lovcem iz Prekmurja je čestital ob stoletnem jubileju in temu voščilo dodal še čestitko prekmurskim rogistom ob njihovem »Abrahamu«.
Edini še živeči ustanovni član Prekmurskih rogistov Anton Vidonja. Foto: Marjan Toš
Društvo Prekmurski rogisti vodi predsednik Rudi Slogovič. Ob jubileju so posej pozdravili edinega še živečega ustanovnega člana Antona Vidonjo. Prekmurski rogisti so bili, so in bodo ostali veliki ambasadorji slovenske lovske kulture in to so potrdili tudi z nastopom na slovesnosti ob zlatem jubileju skupine, ki jo je vidno zaznamoval legendarni prof. Jože Grlec.
V bogatem, lovsko in rahlo prekmursko obarvanem kulturnem programu so nastopili Prekmurski rogisti pod umetniškim vodstvom prof. Staneta Peterke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev in mlada glasbena skupina Ethnotrip – »FALAJČEK«, ki je pričarala delček prekmurske glasbene dediščine in z nežnim prekmurskim melosom »pobožala« srca obiskovalcev.
Ob jubileju je ZLD Prekmurje iz rok predsednika slovenskih lovcev mag. Bradača prejela plaketo LZS ter veliko čestitk, daril in spominskih plaket mnogih slovenskih območnih lovskih zvez. Lepo prireditev so sklenili s prijetnim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. Ob jubileju so izdali tudi spominski zbornik in značko. Prekmurski lovski praznik, vreden vsega spoštovanja.
Vodstvo Lovske zveze Slovenije se je včeraj sestalo s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z državnim sekretarjem dr. Darijem Krajčičem na čelu.
Vodstvo LZS in predstavniki SZS LZS na sestanku z državnim sekretarjem MKGP dr. Krajčičem. Foto: Urša Kmetec
Glavne teme sestanka so bile problematika upravljanja jelenjadi, divjega prašiča in šakala, izboljšanje monitoringa divjadi in nekaterih zavarovanih vrst s sistematičnim vključevanjem lovcev ter nadgradnja izvajanja raziskav divjadi v bodoče.
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je državnemu sekretarju predstavil delo lovske zveze in poudaril, da si lovci želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje, saj imajo kar nekaj odprtih vprašanj.
Državni sekretar dr. Krajčič je poudaril, da na ministrstvu cenijo delo vseh lovskih organizacij, čeprav včasih prihaja do različnih mnenj: “Delo vseh lovcev je izjemnega pomena za slovenski prostor, rečemo lahko, da sistem lovskih družin deluje optimalno. Sodelovanje ministrstva z vsemi lovskimi organizacijami je konstruktivno, zato trenutno ni potrebe po spreminjanju. To pa ne pomeni, da se upravljanja z divjadjo ne da še izboljšati.” Napovedal je, da bodo pripravili predlog sprememb in dopolnitev zakon o divjadi in lovstvu.
Predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS dr. Boštjan Pokorny je predstavil aktivnosti sveta in pomen raziskav na področju divjadi in lovstva. Izvajanje monitoringa posameznih vrst je ena od bistvenih javnih nalog upravljavcev lovišč. Vloga vseh lovcev kot prostovoljcev je zato neprecenljiva. LZS je letos lovcem predstavila novo aplikacijo SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo), v katero vnašajo podatke o opazovanjih divjadi, ki služijo boljšemu načrtovanju upravljanja z divjadjo, nujna pa je strokovna analiza teh podatkov.
Državni sekretar dr. Krajčič se je strinjal, da je monitoring izjemno pomemben, a hkrati izpostavil, da je aplikacij za spremljanje raznih vrst precej, zato meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti eno krovno aplikacijo, ki bi zajela več prostoživečih živalskih vrst (ne samo divjadi) in združila vse pridobljene podatke.
