SRNA: nova aplikacija za beleženje opažanj divjadi in drugih vrst prostoživečih živali

Za lažji in bolj sistematičen monitoring izbranih vrst prostoživečih živali (predvsem divjadi) smo v sodelovanju Lovske zveze Slovenije in treh raziskovalnih inštitucij (Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani in Fakultete za varstvo okolja iz Velenja) razvili aplikacijo z imenom SRNA (Spremljanje in Raziskovanje Narave z Aplikacijo).

Foto: Matic Vožič

Z aplikacijo lahko vsi zainteresirani beležite opažanja divjadi na terenu, zanimivosti pri uplenjenih živalih in zbirate pomembne podatke o njihovem zdravstvenem stanju ter razmnoževalnem potencialu. Zbrani podatki bodo omogočili izboljšanje poznavanja, posledično pa tudi upravljanja in varstva prostoživečih živali (velikih sesalcev in izbranih vrst ptic) v Sloveniji.

Lovci ste/smo najboljši poznavalci divjadi in mnogih drugih vrst prostoživečih živali, pri svojih izhodih v lovišča pa dnevno opažamo različne zanimivosti in pridobivamo številne podatke. Le-te pogosto tudi beležimo, a praviloma ostanejo zgolj kot zapiski v lastnih arhivih in spominih, niso pa sistematično zbrani ter obdelani.

Do aplikacije Srna, dostopne na https://srna.lovska-zveza.si/, lahko lovci dostopajo preko pametnega telefona ali računalnika prek lastne identifikacijske številke, zapisane na lovski izkaznici. Uporaba aplikacije je kljub njeni kompleksnosti (omogočeni so res številni vnosi različnih opažanj) enostavna, saj nas od začetka do konca vnosa vodijo notranje povezave in pregledni meniji. Z uporabo aplikacije je možno poleg različnih vnosov opažanj slediti tudi statistiki vnosov (lastnih in na območju države).  V aplikaciji ima tudi možnost nalaganja fotografij iz vaših foto-kamer. Zelo bomo veseli, če boste pripravljeni z nama deliti vaše posnetke.

Prav zaradi nesistematičnega zbiranja in razpršenosti so bili v preteklosti v znanstvenih krogih podatki, pridobljeni z neposrednim opazovanjem, pogosto zanemarjeni oz. celo podcenjevani. Vendar so z novimi tehničnimi možnostmi povezovanja podatkov velike množice terenskih sodelavcev (v tem primeru lovcev) in sistematične analize ter sinteze le-teh s strani usposobljenih raziskovalcev terenska opažanja zopet postala izjemno pomembna, lovci pa postajajo izjemno pomembni »ljubiteljski znanstveniki« (angl. citizen scientists).

Monitoring (spremljanje stanja) populacij prostoživečih živali, ne glede na to ali so uvrščene med lovne vrste (tj. divjad) ali zavarovane vrste, je nujen del sodobnega varstva in/ali trajnostnega upravljanja populacij. Sistematičen monitoring mnogih vrst je potreben tudi zaradi obveznosti, ki izhajajo iz slovenske in evropske zakonodaje.

Le s sodelovanjem lovcev kot izjemno dragocenih terenskih sodelavcev in raziskovalcev, ki lahko zbrane parcialne podatke med sabo povežejo, jih ustrezno statistično obdelajo in analizirajo, je mogoče pridobiti nove, relevantne informacije, ki so izjemno pomembne tudi za izboljšanje upravljavskega procesa. Tako bo, npr., z zbiranjem in analiziranjem podatkov o številu mladičev, ki jih vodijo srne, možno za vsako leto določiti/napovedati prirastek (le-ta se med leti zaradi zunanjih dejavnikov, npr. vremenskih razmer in obroda plodonosnih listavcev, zelo spreminja) in posledično tudi bolj optimalno posegati v populacijo z odvzemom.

Podobno bo možno bolj učinkovito spremljati zdravstveno stanje populacij in ustrezno ter pravočasno odreagirati (npr. napovedati izgube oz. le-te upoštevati pri načrtovanju odvzema). Z beleženjem opažanj redkih in ogroženih vrst (npr. predstavnikov koconogih kur) pa bomo lovci bistveno izboljšali poznavanje njihove razširjenosti, populacijskega statusa in trendov, s čimer bomo pomembno prispevali tudi k varstvu teh vrst ter tako utrdili naše naravovarstveno poslanstvo. 

Aplikacija je namenjena tudi neposredni komunikaciji med lovci in raziskovalci, saj lahko prek nje posredujete kakršnakoli vprašanja v povezavi z vašimi opažanji oz. divjadjo nasploh na naslov: stepchange@famnit.upr.si.

O rezultatih vas bomo redno obveščali. Posameznike z največ vnosi bomo za sodelovanje in še lažje beleženje podatkov o prostoživečih živalih nagradili s sodobnimi lovskimi kamerami.

Vabimo vas, da aplikacijo čim prej preizkusite, npr. ob čakanju divjadi na preži, in jo čim bolj pogosto uporabljate.

Previdno v naravi!

Spomladi ima veliko živali mladiče, zato odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo in poškodujejo divjad. 

Foto: Barbara Ložar

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo. Ob morebitnem srečanju z medvedom se počasi in ritensko umikajte.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Brezplačne plakate lahko dobite na Lovski zvezi Slovenije.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine. Več o postopkih reševanja prostoživečih živali pri košnji v aprilski številki Lovca.

PREVIDNO V NARAVI: Prostoživeče živali polegajo mladiče, zato so še posebej občutljive

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu, sploh izven gozdnih poti. Pse moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Divje svinje, ki polegajo med marcem in majem, se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi zelo majhne. V zadnjih desetih letih ne beležimo niti enega napada divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo svinje z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Ob morebitnem srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred samo košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih jih vse več uporablja drone s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je to potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali še pravočasno umaknejo na varno.

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.