Če se srečamo z medvedom …

Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji. Za svoje življenje potrebuje veliko prostora, od 50 do 1.000 km2. Osrednje življenjsko območje medvedov v Sloveniji je zahodni visoki Kras in območje strnjenih mešanih gozdov z razgibanim terenom na Kočevskem in Notranjskem. Območja posameznih medvedov se med seboj prekrivajo, saj niso teritorialne živali.

Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Foto: Štefan Vesel

Medvedi so praviloma plašni in se izogibajo ljudem; verjetno se bodo umaknili, preden jih boste opazili. Ne marajo presenečenj, zato opozarjajte na svojo prisotnost, še posebno pri prehodu skozi gosto vegetacijo. Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko umaknejo. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Odrasli medvedi so samotarji, razen v času parjenja. Medved ima dobro razvita vsa čutila, najbolj pa voh in sluh, vid pa manj. Čez dan največkrat počivajo v goščavi ali brlogu, zjutraj in zvečer pa iščejo hrano, ki so jo sposobni zavohati več kilometrov daleč. Medvedi so vsejedi, a jedo pretežno rastlinsko hrano – uživajo plodove gozdnih rastlin, plodove gozdnega in sadnega drevja, beljakovinsko hrano jim predstavljajo žuželke ter njihove bube in mrhovina. Pri iskanju hrane so iznajdljivi, prehrano pa prilagodijo glede na letni čas in okolje. Z veseljem se lotijo tudi hrane človeškega izvora, še posebej če je ta slabo zavarovana (odpadki, poljščine, rejne živali …).

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada. Foto: Barbara Ložar

Najpogostejši vzrok konfliktov je hrana človeškega izvora, ki medvede privablja v bližino naselij. Med iskanjem hrane lahko povzročijo precejšnjo škodo na poljščinah, domačih živalih … Nekateri medvedi izgubijo strah pred človekom in začnejo redno zahajati v naselja. Redno zadrževanje v naseljih med ljudmi vzbuja strah, saj je medved v določenih situacijah lahko nevaren.

Medvedke se parijo od maja do julija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva samo pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi in sledi pravi napad. Medvedi so dobri plezalci, v teku pa dosežejo hitrost do 50 km/h; ujamejo vas lahko v nekaj metrih, zato ne bežite in ne plezajte na drevo. Ob srečanju z medvedom se vedemo umirjeno – umikajmo se počasi in ritensko, ne obrnimo mu hrbta.

V 70. letih prejšnjega stoletja je na območju Slovenije živelo okoli 250 medvedov, zdaj jih je že cca 1250. Povečana gostota medvedje populacije vodi k širitvi njihovega življenjskega prostora. Foto: Marjan Toš

Jeseni se medvedi intenzivno prehranjujejo, saj nabirajo tolščo, ki jim pomaga preživeti zimsko pomanjkanje hrane. Najtežje obdobje za medvede je spomladi pred vegetacijo, ko plenijo oslabljeno parkljasto divjad, občasno tudi domače živali, zlasti drobnico, kar lahko privede do konfliktov s človekom. Obdobje med novembrom in marcem medvedi običajno preživijo v brlogu. Med prezimovanjem se medvedom zniža temperatura in upočasni srčni utrip, vendar to ni globoko zimsko spanje (kot pri polhih). Občasno se tudi predramijo in zapustijo brlog, nekateri pa ostanejo aktivni celo zimo.

Volk v Slovenskih goricah pokončal 10 ovac

Na področju naselja Kušernik (lovišče LD Pernica) se je zgodil pokol 10 ovac. Z genetsko analizo vzorcev so ugotovili, da je dve odrasli ovci in osem jagnjet pokončal volk.

Foto: ZGS

Prijavitelj in oškodovanec je dogodek, ki se je zgodil v noči s 1. na 2. februar, takoj prijavil Zavodu za gozdove. Zaradi znakov davljenja in zaradi posledic ugrizov, ki so nakazovale, da gre za večjo žival, se je pooblaščena oseba odločila za odvzem vzorca sline na vhodnih ranah drobnice.

Z genetsko analizo vzorcev so na Biotehniški fakulteti, oddelku za biologijo ugotovili, da je povzročitelj škode na drobnici volk. V nadaljevanju bodo skušali ugotoviti, kateri “liniji” pripada žival oziroma od kje izvira. Verjetno pa gre za volka, ki išče teritorij in je brez tropa.

Rejce drobnice v Slovenskih goricah opozarjamo, naj primerno zaščitijo svoje živali in jih ponoči zapirajo v hleve.

ZAČELA se je lovska krvodajalska akcija!

Z današnjim dnem se je začela prva vseslovenska lovska krvodajalska akcija Lovske zveze Slovenije, Lovskega dobrodelnega združenja Diana in Rdečega križa Slovenije.

Foto: Urša Kmetec

Lovska krvodajalska akcija bo potekala do 31. januarja po vsej Sloveniji; v dogovoru z Rdečim križem Slovenije pa, glede na potrebe, tudi v februarju. 

Ob začetku akcije kri darovalo že 50 lovcev

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predstavniki Lovskega dobrodelnega združenja Diana so kri darovali danes na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani.

Po prvih zbranih informacijah ob začetku akcije je svojo kri po vsej Sloveniji darovalo že okoli 50 lovcev in lovk.

S prvo krvodajalsko akcijo, za katero si bomo prizadevali, da postane tradicionalna, pa želimo lovci pokazati svojo povezanost, pripadnost in pripravljenost pomagati.

Kje potekajo krvodajalske akcije v januarju?

Lovci se lahko udeležijo krvodajalskih akcij v okviru delovnega časa transfuzijske službe v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Celju, Novi Gorici in Trbovljah, ali na spodaj navednih lokacijah. Skupine, večje od 10 oseb, naj se napovedo vsaj tri dni pred udeležbo, da lahko zaposleni okrepijo svoje ekipe.

Trebnje – v Galaksiji 7-13., 7-13

13.01., 14.01.

Slivnica – v Slivnica pri Mariboru – v Osnovni šoli Franca
Lešnika – Vuka 7.30-10.

15.01.

Brežice – v Mladinskem centru 8-13., 8-12

15.01., 16.01.

Vransko – v Kulturnem domu 7-10

16.01.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

17.01.

Sv. Jurij ob Ščavnici – v Osnovni šoli 7.30-12

17.01.

Metlika – v Gasilskem domu 7-13

20.01.

Žiri – v poslovni stavbi IKA 7-13., 7-13

21.01., 22.01.

Apače – v Gasilskem domu 7.30-11

22.01.

Rogaška Slatina – v Kulturnem centru 7-10.30

23.01.

Kranj – v Gasilsko reševalni službi 7-13

23.01.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

24.01.

Idrija – v Mladinskem centru Idrija 7-13., 7-13., 7-14

27.01., 28.01., 29.01.

Radeče – v Domu pihalnega orkestra Radeče 8-12

30.01.

Rogaška Slatina – v Kulturnem centru 7-10.30

30.01.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

31.01.

Oplotnica – v Osnovni šoli 7-12

31.01.

Foto: Ljubo Drobič

Nov mandat predsedniku Lovske zveze Slovenije

Na volilnem občnem zboru Lovske zveze Slovenije 17. decembra v Celju so delegati podelili nov štiriletni mandat sedanjemu predsedniku Lovske zveze Slovenije mag. Ladu Bradaču.

Volitev se je udeležilo 108 od skupno 112 delegatov, predstavnikov 20 volilnih okolišev po Sloveniji, ki so mag. Lada Bradača za predsednika LZS za nadaljnja štiri leta izvolili z 98 glasovi, 10 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Funkcijo v mandatu 2020 – 2024 bo nastopil čez slab mesec dni.

“Vesel sem visoke podpore, vsak glas je potrditev, da delam prav, prave stvari in na pravi način. Še naprej bom vztrajal pri izpolnjevanju ciljev in zavez Lovske zveze Slovenije,” je v zahvali ob izvolitvi povedal stari – novi predsednik mag. Bradač.

Delegati so izvolili tudi nove člane Nadzornega odbora LZS, in sicer Milana Jurkoviča, Sandija Kranjca, Antona Lukančiča, Milana Šajna in Branka Zlobka.

Za člane Razsodišča so podprli Jožeta Cenčiča, Marjana Rupnika, Jureta Skobirja, Nika Šuštariča in Slobodana Tataloviča.

Za člane Odbora etičnega kodeksa v novem mandatu pa so bili izvoljeni Dušan Leskovec, Andrej Sila, Miha Molan, Andrej Primc, Rudolf Majer, Geza Bačič, Anton Šuklje, Branko Bec in Damjan Turinek.

Delegati so podprli tudi sprejem Lovskega dobrodelnega združenja Diana v članstvo LZS.

Podbrobneje v prihodnji številki Lovca.

 

 Foto: Tadeja Smolej

<img src=”https://clan.lovska-zveza.si/userfiles/

Posledice nespametne politike upravljanja z divjadjo so letos dobro vidne

»Posledice nespametne politike upravljanja z divjadjo so letos dobro vidne. Razočaran sem, ker se je upravljanje z zvermi preselilo na politično raven,« je na skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije 3. decembra poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Foto: Tadeja Smolej

»Pričakujemo, da v prihodnje poseganja v populacije ne bomo več reševali z interventnimi zakoni in političnimi pritiski, temveč argumentirano, na strokovnih temeljih, kot je bila večletna uspešna praksa. Kljub dogovorom in ponovnemu imenovanju več delovnih skupnih smo razočarani nad dolgotrajnostjo postopkov na Ministrstvu za okolje in prostor. Zadnja leta vztrajno zahtevamo, da se morajo priprave na sprejetje odloka, ki omogoča poseganje v populacijo medveda in volka, začeti na začetku leta, da je mogoč začetek izvajanja odstrela v oktobru, kar bi sploh pri medvedu pomenilo učinkovito ustavitev rasti številčnosti. Kljub vsem dogovorom tudi letos omenjeni odlok ni sprejet pravočasno,« je opozoril mag. Lado Bradač.

Velik izziv ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam

Velik izziv za Lovsko zvezo Slovenije še vedno ostaja vrnitev zemljišč, odvzetih lovskim družinam po 14. členu Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Ne kot nam ponuja kmetijsko ministrstvo, to je z brezplačnim najemom, ampak tako, kot je to omogočeno pašnim skupnostim. Tudi tukaj dobro sodelujemo z Ribiško in Planinsko zvezo Slovenije, ki imajo podobno težavo in jim sklad odvzema zemljo, za katero lahko dokažejo, da so jo kupili,« pravi Bradač.

Po drugi strani pa je Bradač državo pohvalil, saj je prvič za izvajanje javnih nalog LZS namenila sredstva iz državnega proračuna: »Doslej smo lovci izobraževanja financirali sami. 50.000 evrov ni veliko, a za nas pomeni ogromno, je korak v pravo smer«. Izpostavil je tudi načrtovano gradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici z možnostjo dograditve lovskega in ribiškega muzeja; v prihodnjem letu naj bi začeli s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Afriška prašičja kuga ne bo zaobšla Slovenije

Kot je pojasnil direktor Strokovne službe LZS Srečko Žerjav, se afriška prašičja kuga (APK) nezadržno širi, po zadnjih podatkih je prisotna že v dvanajstih državah članicah Evropske unije: »Le še vprašanje časa je, kdaj bo dosegla Slovenijo. Kljub temu se priprava izrednega zakona o APK pri nas vleče že dve leti. Slovenska vlada mora zagotoviti financiranje.« APK se je v letu 2019 razširila v Srbijo (v bližino meje z Romunijo), v Bolgarijo (v bližini meje z Grčijo) in Belgijo, že drugo leto pa se z APK borijo na Madžarskem in Poljskem. Na Madžarskem se je letos iz vzhodnega dela razširila čez Donavo, na Poljskem pa se je zgodil preskok iz vzhodnega dela države v tri okrožja ob meji z Nemčijo. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) poudarja, da je bistveni pogoj za zaustavitev širjenja APK tesno sodelovanje veterinarjev in lovcev.

Smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev jakosti poka

Novi zakon o orožju bi moral smiselno dopustiti uporabo umetnih virov svetlobe in zaviralcev (moderatorjev) jakosti poka. EU uredba o orožju namreč ne postavlja nobenih omejitev za uporabo teh tehničnih pripomočkov. Polega tega strel v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah pogosto vznemiri občane, ki nemalokrat prijavijo kršitve javnega reda in miru policiji. »Uporaba zaviralcev jakosti poka pri lovu je brez dvoma tudi v interesu javnega zdravja, smo tveganju poškodbe sluha izpostavljeni praktično vsi lovci, pa tudi lovski psi,« pojasnjuje Žerjav.

Začetek odstrela šakalov

Nova zgodba, ki čaka lovce v prihodnjem letu, je šakal, ki je bil umaknjen iz uredbe o zavarovanih živalskih vrstah in bo od maja 2020 lovna vrsta divjadi. Od novembra 2016 do sredine leta 2019 je bila prisotnost šakalov zabeležena v 1.360 zapisih oz. v 191-ih loviščih; od tega je bila prisotnost teritorialnih osebkov zaznana v 249, klateških osebkov pa v dodatnih 112-ih območjih. »V letu 2019 je v Sloveniji skoraj zagotovo živelo več kot 1.000 šakalov,« je povedal dr. Boštjan Pokorny, predsednik Strokovno-znanstvenega sveta LZS, »do konca novembra jih je bilo evidentirano povoženih 18, kar je več kot kadarkoli prej.« Podrobnejši načrt glede šakalov naj bi bil znan spomladi.

Konec letošnjega leta bo v 21.500 izvodih izšla že 42. knjiga Zlatorogove knjižnice z naslovom Evrazijski šakal. Gre za prvo obsežnejše delo (monografijo) o evrazijskem šakalu v našem in evropskem prostoru, ki je nastalo kot plod dela in znanja naših domčaih raziskovalcev, pa je izpostavil dr. Arpad Köveš, predsednik Uredniškega odbora založništva LZS.


Pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca

Spremenjene razmere v okolju imajo še največji vpliv na t. i. malo divjad, nekatere vrste ptic ter poljskega zajca. V okviru Komisije za upravljanje z divjadjo so skupaj z upravljavci lovišč pričeli s pilotnim telemetričnim spremljanjem poljskega zajca. »Primanjkuje nam teoretičnega znanja o tej vrsti v naših razmerah. Ovrednotenje vpliva kmetijskih politik, klimatskih sprememb in drugih dejavnikov na populacije male divjadi ni možno brez boljšega poznavanja osnovnih ekoloških in ostalih bioloških značilnosti teh vrst,« je med drugim povedal dr. Ivan Kos.

Divjad v naseljih in drugih nelovnih površinah

Do največjih konfliktov med ljudmi in divjadjo prihaja na prometnicah. V letošnjem letu so bile zato izvedene številne aktivnosti za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo, ki jih brez sodelovanja lovcev nikakor ne bi bilo mogoče izvesti. Na več kot 400 kilometrih najbolj problematičnih odsekov državnih cest so se nameščala zvočna in svetlobna odvračala oz. t. i. modri odsevniki. »Pripravljajo se tudi strokovne podlage in projektna dokumentacija za izgradnjo zelenega mostu preko avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna in aktivnost za zmanjšanje povoza na železniških tirih,« je omenil dr. Pokorny.

Upravljanje s populacijami divjadi je pravzaprav onemogočeno tudi na drugih nelovnih površinah, še zlasti v naseljih. S to problematiko se srečuje vedno več upravljavcev lovišč, saj je širjenje naselij in posledično zahajanje divjadi na nelovne površine vedno bolj pogost pojav. »LZS bo med drugim sodelovala pri pripravi protokolov ravnanja v primeru pogostejšega zahajanja in večjih konfliktov z divjadjo na nelovnih površinah, tej problematiki pa bomo posvetili tudi strokovno posvetovanje v sklopu 12. Slovenskega lovskega dne,« je napovedal dr. Pokorny.

Vidre plenijo matične jate soške postrvi in lipana

Medtem ko so ribiči zadovoljni z reševanjem težav s kormorani, so opozorili na vedno več ribojedih zveri, kot so vidre, ki so se zlasti pojavile na Primorskem. Tako so bili opozorjeni na vidrino plenjenje rib matične jate soške postrvi in lipana v ribogojnici Tolmin kot tudi na populacijah drugih rib v gojitvenih in lovnih revirjih drugih ribiških družin. Zato so se z Ministrstvom za okolje in prostor dogovorili za monitoring, koliko je v resnici vider in kaj bi se dalo narediti.

Ribiči opozarjajo na morebitne negativne posledice gradnje HE na srednji Savi: »ocenjujemo, da grožnja za najvitalnejši habitat sulca v Sloveniji še ni prenehala,« je povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličič. Ribiška zveza opozarja tudi na posledice podnebnih sprememb na populacije domorodnih vrst rib: »Pred leti skoraj neznan pojav pregrevanja vode, neenakomerne razporeditve padavin in ostali nespametni človeški posegi v rečno okolje poslabšujejo dolgoročno možnost preživetja potočnice, lipana in sulca.«

Urša Kmetec

GRADIVO

Foto: Tadeja Smolej

OBVESTILO: Pravila obnašanja na skupnih lovih in preprečevanje nesreč

Zdravstveno stanje lovca, poškodovanega 20. oktobra na skupnem lovu v bližini vasi Klečet pri Žužemberku, je stabilno. V prihodnjih dneh bo, kot so nas obvestili svojci, odpuščen iz bolnišnice v domačo oskrbo.

Foto: Urša Kmetec

Na Lovski zvezi Slovenije dogodek obžalujemo in lovcu želimo čim hitrejše okrevanje.

Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je lovec na skupnem lovu streljal v smeri zahoda, lovec, ki je bil poškodovan, pa se je nahajal okoli 120 metrov južno od strelca. Strelec in poškodovani lovec nista bila v vidnem polju, med njima je bilo več kot deset metrov višinske razlike. Nesreča naj bi se zgodila zaradi odboja krogle.

Lovska zveza Slovenije s svojimi članicami deluje preventivno na področju varnega ravnanja z orožjem in vsako leto pripravi številne tečaje varnega ravnanja z orožjem. Vsak slovenski lovec mora pred začetkom lovne sezone opraviti nastrelitev orožja, torej preveriti delovanje orožja in svojo usposobljenost. Redno pripravljamo tečaje za lovovodje in nadaljevalna usposabljanja za varno ravnanje z orožjem. Vsak lovec prejme tudi žepno zgibanko Pravila obnašanja na skupinskih lovih, ki jo je izdala Komisija za izobraževanje LZS.

Vsak posameznik, ki pridobi pravico do nošenja lovskega ali drugega orožja se mora zavedati, da takšna pravica pomeni veliko odgovornost. Nesreč z lovskim orožjem je v Sloveniji relativno malo, seveda pa je vsaka, ki se zgodi, preveč.

Lovska zveza Slovenije

 PRAVILA OBNAŠANJA NA SKUPINSKIH LOVIH

Opozorilo ob začetku izvajanja skupnih lovov

Letošnja sezona skupnih lovov se je začela z neljubo nesrečo, pri kateri je lovec ranil lovca na sosednjem stojišču, s katerem nista bila v vidnem polju. Nedvomno je šlo za odboj krogle od skale ali debla, pri čemer je krogla pomembno spremenila kot svojega leta.

Foto: Urša Kmetec

Zato želimo še enkrat opozoriti, da pri izvajanju lovov skrbno sledite pravilom ravnanja in izvajate love z največjo mero previdnosti.

Dejstvo je, da vse več lovcev tudi na skupnih lovih uporablja monolitne krogle iz bakra in njegovih zlitin, ki se praviloma ob zadetku ne drobijo in ohranjajo skoraj vso svojo maso do popolne zaustavitve. Praksa uporabe krogel take konstrukcije v drugih državah kaže, da so nesreče pri lovu ob njihovi uporabi pogostejše kot pri kroglah s svinčenim jedrom, ki običajno izgubijo večji del svoje mase ob udarcu v prvo oviro.

Ob analizah nesreč na skupnih lovih v tujini so forenziki dokazali, da so se monolitne krogle po prvem zadetku lahko tudi večkrat odbile od skal in debel  in zelo spremenile svoj kot leta. Ko se zmanjša hitrost izstrelka pod 450 m v sekundi in se deformira sprednji del, je veliko večja verjetnost za take odboje, pri katerih krogla izgubi relativno manj energije in hitrosti, spremeni pa nadaljnjo pot leta.

Tudi zato je na mestu še dodatna previdnost pri določanju stojišč in omejevanju področja, v katerem lahko lovec strelja na divjad.

Dober pogled!

Srečko Žerjav, direktor Strokovne službe LZS

SPOROČILO ZA JAVNOST: Lovci aktivno izvajamo lov na volka

Lovci v okviru interventnega zakona aktivno izvajamo lov na volka. Preko vikenda se lov intenzivno izvaja tudi z vključitvijo večjega števila lovcev v obliki skupnih lovov. Sedem volkov se lovi na podlagi intervetnega zakona, en volk pa na podlagi odločbe.

Foto: JP Valery/ Unsplash

Na podlagi dogovora, ki je rezultat sestanka na Ministrstvu za okolje in prostor, se je območja, kjer je lov na volka dovoljen, razširilo na območje celotnega tropa v Kočevskem, Notranjskem in Primorskem lovsko upravljavskem območju (LUO). Prebivalce na teh območjih pozivamo, da naj o opažanjih volka obveščajo krajevne lovske družine.

V avgustu se zaradi vegetacije in posledično slabe vidljivosti zelo težko izvaja lov na že tako previdnega volka. Vsekakor pa želimo lovci čim prej realizirati odstrel, še posebej na izpostavljenih območjih, kjer so bile v preteklosti največje škode.

Povečano območje odstrela volka

23. 8. 2019 bilo izdano dovoljenje za odstrel enega volka tudi na območju lovišč v upravljanju lovskih družin Draga in Loški potok, ki spadata v Kočevski LUO.

21. 8. 2019 je bilo izdano dovoljenje za odstrel dveh volkov na območju lovišč v upravljanju lovskih družin Videž Kozina, Slavnik Materija, Žabnik Obrov, Brkini, Bukovca in Prem, ki spadajo pod Primorsko LUO, ter na območju lovišč Zemon in Kozlek Notranjskega LUO.

Od 14. 8. 2019 je odstrel enega volka dovoljen tudi v loviščih LD Javornik-Postojna, Prestranek in Trnovo. Odstrel enega volka pa je od 22. 8. 2019 še dodatno dovoljen na razširjenem območju, in sicer v loviščih LD Košana in LD Senožeče v Primorskem LUO.

Lovska zveza Slovenije

SPOROČILO ZA JAVNOST: Lovci zavračamo očitke, da ne izvajamo odstrela volka

Lovci zavračamo očitke, da ne opravljamo svojega dela in ne izvajamo odstrela volka.

Foto: Pixabay

Dejstvo je, da je lov na volka zelo zahteven. Ob sedanjih strogih pogojih, zapisanih v interventnem zakonu, ki lov dovoljujejo le nekaj lovskim družinam, pa je nemogoče pričakovati, da bo zadeva realizirana čez noč. Še posebej, ker se volk premakne na območja tistih lovskih družin, ki nimajo dovoljenja za lov in ga v tem času ne morejo loviti.

Vsem rejcem drobnice priporočamo, da se povežejo s starešinami in gospodarji lovskih družin ter jih redno obveščajo o premikih volkov ter z informacijami pripomorejo k uspešnemu odstrelu volkov v okviru interventnega zakona.

Žal nam je, da je upravljanje z volkom v svoje roke prevzela ena politična stranka. Upamo, da bodo vsi vpleteni zmogli zadevo peljati tja, kamor sodi, torej, da bo o upravljanju z zvermi ponovno odločala stroka. Potrebno pa bo doseči širši konsenz, kolikšno število medvedov, volkov in šakalov je sprejemljivo za uspešno sobivanje z zvermi v Sloveniji.

Pred nekaj leti so kmetijske organizacije zahtevale drastičen poseg v populacijo jelenjadi na nekaj področjih v Sloveniji in to tudi dosegle. Danes pa se vsi sprašujejo, zakaj zveri iščejo hrano na pašnikih. Tudi s takšnim načinom upravljanja slovenski lovci nismo in ne moremo biti zadovoljni.

Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo spremenilo politiko odstrela volka in jo organiziralo na način, kot se je izvajal do prekinitve, ki jo je povzročila odločitev Upravnega sodišča. Rešitev vidimo v aktivnem strokovnem upravljanju z velikimi zvermi na dolgi rok. Od političnih odločitev in intervencij raznih ministrov ne bodo imele koristi ne živali, ne narava in ne lovci.

Lovska zveza Slovenije

Koliko lovskih družin ima dovoljenje za odstrel volka preverite TUKAJ!

Kako ukrepati, če najdemo poškodovano ali poginulo žival

Če najdemo poškodovano ali vidno bolno prostoživečo žival, pokličemo Regijski center za obveščanje na številko 112 in povemo, kaj smo našli in kje.

Foto: Pixabay

Regijski center za obveščanje (ReCO) bo glede na lokacijo, kjer smo našli poškodovano žival, poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad oziroma azil, če gre za zavarovano vrsto živali. 

Predstavniki azila bodo žival, ki spada med zavarovane vrste, prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja. Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodovanosti pa lovski inšpektor odredi izredni odvzem. Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država. 

Poginulo divjad prevzame higienska služba. Poginulo žival, ki spada med zavarovane vrste, pa prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.

Strelski ekipi posebno priznanje za zgodovinski dosežek

Absolutnim evropskim prvakom v kombinacijskem streljanju, strelski ekipi LZS je predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač na slovesnem sprejemu 19. junija v Zlatorogovi galeriji podelil spominske listine LZS za izjemne dosežke.

Zmaga na 12. Evropskem prvenstvu v Estoniji je zgodovinski dosežek, saj Lovska zveza Slovenije še nikoli v svoji več kot 110-letni zgodovini ni imela evropskih prvakov v kombinacijskem streljanju. “Ponosen sem na svoje “evropske poslance”, ki so v priprave vložili ogromno truda, prostega časa in tudi lastnih sredstev. To je uspeh, ki ga je potrebno v zgodovino zapisati z zlatimi črkami,” je povedal selektor strelske ekipe LZS Matija Janc in se ob tem zahvalil tudi sponzorjem.

“Takšnih uspehov ni mogoče doseči brez trdega treninga, ne da se počivati na lovorikah starih uspehov,” je poudaril absolutni evropski prvak v kombinacijskem streljanju Miha Finkšt, ki se je na trening odpravil že dan po vrnitvi z evropskega prvenstva. 

Ekipa LZS do naslova absolutnih evropskih prvakov v kombinacijskem streljanju

Foto: Urša Kmetec

Vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale Interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

Po sprejetju Interventnega zakona (ZIOMVN) se je nas obrnilo več upravljavk z vprašanji glede njegovega izvajanja in v njem napisanih določil.

Obrnili smo se na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je včeraj sklicalo sestanek predstavnikov lovske inšpekcije, Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin in Lovske zveze Slovenije.

Foto: Štefan Vesel

Glede predvidenih kazni ob morebitni prekoračitvi dovoljene teže uplenjenega medveda je bilo oblikovano tolmačenje:

»V skladu z ZIOMVN je predvidena kazenska sankcija le v primeru, kadar izvajalec odvzema ne upošteva obsega in prostorske razporeditve odvzema iz narave (4. člen ZIOMVN) in načrta podrobnejše prostorske razporeditve odstrela živali po posameznih loviščih (10. člen ZIOMVN).

V praksi glede težnostne kategorije to pomeni, da je možnost sankcioniranja le kršitve razdelilnika, ki ga izdela Zavod za varstvo narave Slovenije (ZGS) v sodelovanju z Območnimi združenji upravljavcev lovišč (OZUL). Torej, če je v določeni lovski družini odvzet medved težje kategorije, kot je bila določena z razdelilnikom, naj ta lovska družina javi ZGS in OZUL, da pripravita nov razdelilnik v skladu z nastalo situacijo. Če ZGS v sodelovanju z OZUL pripravi nov razdelilnik po loviščih, izvajalec odvzema ne bo kršil razdelilnika.

Takšna fleksibilnost znotraj lovsko upravljavskega območja (LUO )je seveda mogoča do zaključne faze izvajanja ZIOMVN, ko prerazporeditve zaradi omejenega števila dovoljenih osebkov za odvzem niso več izvedljive. Takrat je pri odstrelu potrebna posebna previdnost, saj je v primeru kršenja težnostne kategorije in s tem veljavnega razdelilnika lahko sankcioniran lovec z globo v višini od 1.000 do 3.000 EUR. Pravna oseba ali odgovorna oseba pravne osebe za takšen prekršek ne mora biti odgovorna, razen v primeru krivdne odgovornosti, ko le-ta lovcu preko razdelilnika in prilog ZIOMVN dovoli ali naloži odstrel medveda.«

Glede ravnanja s kadavrom medveda, ki ni primeren za ljudsko prehrano, stroški odvoza in njegovega uničenja pa je bilo sprejeto sledeče stališče:

»V primeru najdenega poginulega medveda, lahko kadaver le-tega ostane v gozdu. Lovec naj o najdbi obvesti ZGS zaradi opravljanja predpisane izmere. V primeru povoza naj lovec kontaktira 112 oziroma NVI, ki na stroške Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin opravi odvoz in uničenje kadavra. V primeru zastreljenega medveda lahko v skladu z veterinarsko zakonodajo trup ostane v lovišču ali pa se lovec odloči in ga pripelje v zbiralnico uplenjene divjadi. Enako naredi lovec tudi v primerih ustreljenega medveda (torej medved gre v zbiralnico uplenjene divjadi). Ko je medved enkrat v zbiralnici uplenjene divjadi, usposobljena oseba – lovski preglednik ali veterinar odloči ,ali je meso primerno za prehrano ljudi. Če je meso primerno za prehrano ljudi, gre lahko v prodajo,  nastali živalski stranski proizvodi (ŽSP)pa se lahko odstranijo kot ŽSP kategorije 3, v nasprotnem primeru pa se trup in deli trupa kategorizirajo kot ŽSP kategorije 2, ki ga odpelje koncesionar KOTO ali Nacionalni veterinarski inštitut. Stroške odvoza ŽSP iz zbiralnic uplenjene divjadi plača lovska družina.«

Ta pojasnila smo pridobili predvsem z namenom, da ne bi pri izvajanju zakona prišlo do različnih tolmačenj določil zakona.

LZS je preko svojih predstavnikov ob pripravi in sprejemanju Interventnega zakona na pristojnih odborih Državnega zbora preko svojih predstavnikov nasprotovala uvedbi nesorazmernih kazni v zakon in si bo še naprej prizadevala za odpravo nesmiselnih omejitev.

Lovska zveza Slovenije

dopis Vsem lovskim družinam

ZIOMVN

MOP naj plača stroške dela, ki jih lovcem nalaga zakon

V Sloveniji smo dosegli visoko raven sobivanja s prostoživečimi živalskim vrstami (zvermi). Zaradi zadnjih dogodkov se je javno mnenje spremenilo in zlasti na podeželju postavljajo prebivalci upravičene zahteve po odvzemu osebkov rjavega medveda in volka. Varnost ljudi mora biti zagotovljena že po Ustavi Republike Slovenije.

Nujno je zagotoviti uravnoteženje med populacijami prostoživečih živalskih vrst in prehranskimi zmožnostmi okolja

Z neaktivnim upravljanem populacij prostoživečih živalskih vrst (zveri), torej z neizvajanjem odstrela delamo zverem medvedjo uslugo, ker zaradi njihovega hitrega povečevanja številčnosti prihaja do vse pogostejših pritiskov v urbana okolja in na domače živali.

Lovska zveza Slovenije podpira interventni zakon iz razloga, ker je v okolju nujno potrebno zagotoviti uravnoteženje med populacijami prostoživečih živalskih vrst in prehranskimi možnostmi okolja. V preteklosti je Zavod za gozdove Slovenije močno povečal odstrel jelenjadi, temu smo lovci nasprotovali, vendar je minister, pristojen za lovstvo potrdil povečanje plana. Prostoživeče živalske vrste (zveri) potrebujejo hrano in večje, kot je njihovo število, več hrane rabijo. Če želimo ohraniti risa, za katerega poteka mednarodni projekt revitalizacije, mora nekaj hrane ostati tudi za to vrsto.

Lovske družine izvajajo javno funkcijo brez plačila, grozijo pa jim visoke kazni

Lovske družine, članice Lovske zveze Slovenije, izvajajo javno funkcijo v okviru podeljene koncesije, za kar ne prejemajo nobenega plačila za pokrivanje stroškov izvajanja javne funkcije. Visoke kazni za morebitni prekršek so določene že v Zakonu o divjadi in lovstvu, v sklopu intervencijskega zakona so te kazni še dodatno zvišane. Lovske družine lov izvajajo izključno na bazi prostovoljstva, država pa naloži 3.000 evrov kazni, če se lovec ponoči, pri oceni na daljavo zmoti za več kot 20 kg pri več kot 100 kg težkem medvedu. Kdo od teh, ki je sprejel ta zakon, zna sam ponoči narediti pravo oceno? Večino medvedov bodo v lovskih družinah odstrelili domači lovci brez kakršnega koli plačila. Trditve o minimalni ceni 2.500 EUR za medveda pa so nerealne in zavajajo javnost.

Lovska zveza Slovenije išče pravne poti, da bo Ministrstvo za okolje in prostor plačalo stroške dela, ki jih je lovcem naložil zakon (izvajane lova v obvezni prisotnosti dveh lovcev, stroški krmljenja, zakonsko obvezna ustrezna preparacija kože …). Ni razloga, da bi ob vseh kritikah o zaslužkarstvu, to še naprej opravljali volontersko in brezplačno.

LZS nima pristojnosti za določanje cen, kontrolo in vodenje evidenc na področju lovnega turizma

Lovska zveza Slovenije nima pristojnosti za določanje cen, kontroliranje in vodenje evidenc na področju lovnega turizma. O lovnem turizmu odloča vsaka lovska družina oziroma upravljavka lovišča, ki ga izvaja v skladu z veljavno zakonodajo. Sicer pa lovni turizem večinoma poteka v Loviščih s posebnim namenom v okviru Zavoda za gozdove Slovenije (www.lpn.si).

Slovenija je ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma številom lovskih gostov ni pregleda. Lovska zveza Slovenije je večkrat, ob spremembi Pravilnika o lovski izkaznici, predlagala, da se uvede tudi lovska izkaznica za tujce oziroma lovce-goste in tako zagotovi pregled nad lovom.

Lovska zveza Slovenije

Foto: Urša Kmetec

Zlati šakal kmalu nič več zavarovana vrsta

Ministrstvo za okolje in prostor do petka, 12. julija 2019 sprejema mnenja in pripombe o predlogu sprememb Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, po kateri zlati šakal ne bi več bil zavarovana vrsta.

Šakal nič več ogrožena vrsta

Odločitev ministrstva temelji na rezultatih projekta z naslovom »Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal v Sloveniji«, ki potrjujejo, da je šakal v ugodnem stanju ohranjenosti.

»V zadnjem desetletju se je vrsta razširila po Sloveniji in je v ugodnem stanju ohranjenosti ter je zaradi večanja populacije in območja razširjenosti potrebno redno upravljanje s populacijo, ki je za zavarovano vrsto predvideno le v izjemnih primerih. Sistem strogega varstva zato ni primeren za upravljanje z vrsto, ki ni ogrožena in je v ugodnem stanju ohranjenosti,« piše v predlogu spremenjene uredbe.

Foto: Janez Tarman

Lovska zveza Slovenije (LZS) je leta 2014 dosegla, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) šakala uvrstilo med divjad (to je med lovne vrste). Hkrati se šakal še vedno nahaja tudi na seznamu zavarovanih avtohtonih živalskih vrst, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

MOP je kot pogoj za dialog glede pričetka lova na šakala postavil podatke o njegovi geografski razširjenosti in številčnosti populacije. Tako smo leta 2016 uspeli prepričati MKGP, da je razpisal CRP – Ciljni raziskovalni program »Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus) v Sloveniji«. V okviru CRP projekta se je preko naše spletne strani izvajal tudi monitoring. Tako pridobljeni podatki so bili bistveni za nadaljnje razgovore o pričetku aktivnega upravljanja s to vrsto.

Projekt zaključen, monitoring šakala ŠE vedno poteka

CRP projekt se je zaključil lani, aprila 2018 pa so se LZS, Zavod za gozdove Slovenije, MKGP in MOP dogovorili, da Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) prav na podlagi z monitoringom pridobljenih podatkov pripravi predlog MOP-u, da se šakala izbriše iz seznama zavarovanih živalskih vrst. Prav rezultati monitoringa, ki je potekal v okviru CRP, so osnova za določitev števila osebkov za odvzem. Na omenjenem sestanku pa je bilo dogovorjeno tudi, da LZS še naprej, tudi po spremembi zakonodaje, vodi monitoring šakala, saj se bo na tej podlagi določal načrt odstrela v prihodnjih letih. Zato je izredno pomembno, da še naprej vpisujemo podatke o njegovih opažanjih in številčnosti.

Ker se je populacija šakala v Sloveniji od leta 2014 do danes bistveno povečala, je LZS ob njegovem izbrisu iz seznama zavarovanih vrst zahtevala 5-letno prehodno obdobje, v katerem bo MOP plačeval vso škodo, ki jo povzroči šakal; na sestanku z ministrom Simonom Zajcem pa je bilo nato dogovorjeno 3-letno prehodno obdobje.

Lovska zveza Slovenije

Osnutek Uredbe o spremembi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

Ne dotikaj se me, moja mama ni daleč!

Ne dotikaj se me, moja mama ni daleč!

Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju.

Nekateri zato mislijo, da gre izgubljene oziroma osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. S tem povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Čeprav morda mladič v ujetništvu (kar po naši zakonodaji ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno.

Previdno pri košnji!

Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, je košnja. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in ustrezno izvedbo košnje. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila. Pri košnji se ob kosilnici priporoča uporabo svetlobnih ali zvočnih odvračal, obstajajo pa tudi naprave za odkrivanje mladičev. Košnjo praviloma začnemo v sredini travnika in nadaljujemo proti robu, tako se lahko prostoživeče živali umaknejo na varno. Pri košnji zadnjih pasov pa je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje.

Foto: Štefan Gorenčič

Pse na vrvice!

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdu. Pse moramo imeti vedno na povodcu, ne le zato, ker tako predpisuje zakon, ampak ker lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. Ob morebitnem srečanju z medvedom pa bo pes, ki ni na povodcu, zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k njemu.

“Na pomoč, vrane napadajo!”

“Sive vrane so nas napadle, kaj naj storimo, pomagajte, …” v zadnjih dneh prejemamo klice zaskrbljenih meščanov.

Lovska zveza Slovenije v takšnih primerih ne more storiti ničesar, saj gre za napade vran na nelovnih površinah. Če gre za ponavljajoče napade, lahko pokličete na številko 113, čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti. V primeru, da je nastala škoda, jo lahko prijavite na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije. 

“Večina napadov vran je lažnih”

Izr. prof. dr. Boštjan Pokorny (Visoka šola za varstvo okolja) pojasnjuje, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo. “Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd,” svetuje. 

Foto: Pixabay

Izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci. Možen ukrep, ki ima tudi največjo podporo med prebivalci, je plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, pogojno pa tudi sokolarjenje. Vendar pa ta ukrepa nista uporabna v času, ko so vrane agresivne oziroma po izvalitvi mladičev.

Značilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju

Foto: Katarina Flajšman

LZS: Ničelna toleranca do nezakonitega ubijanja risov!

“Imamo ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali. Zato je Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve že usposobila 25 specializiranih policistov iz vse Slovenije,” je poudaril direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav na današnji novinarski konferenci o preprečevanju nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali.

Usposobili 25 specializiranih policistov iz vse Slovenije

Za uspešno izvedbo projekta LIFE Lynx, katerega partner je tudi Lovska zveza Slovenije, ter ohranitev ogrožene populacije risa na območju Slovenije in Hrvaške je namreč poleg doselitve novih osebkov risa iz Karpatov izrednega pomena preprečevanje, poostren nadzor in sankcioniranje nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali. V okviru izobraževanja policistov je pripravljen tudi protokol obveščanja in ukrepanja, ki ga bodo uporabljali tako pripadniki policije kot tudi lovci, lovski čuvaji, gozdarji in biologi. 

50 do 60 prijav suma nezakonitega lova na leto

Po besedah Uršule Belaj iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi policija letno prejme od 50 do 60 prijav suma nezakonitega lova; večinoma gre za srnjad, medtem ko je nezakoniti odstrel zveri precej redkejši: “Lani smo tako na podlagi analize krvi na mestu krivolova in mesa živali, odkritem v hišni preiskavi, našli storilca, ki je nezakonito lovil srnjad.”  

Za kaznivo dejanje nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, ki med drugim vključuje usmrtitev, odvzem, poškodovanje, izvoz ali trgovanje s temi živalmi ali rastlinami oziroma njihovimi deli, je predpisana zaporna kazen od treh let. Če gre za živali ali rastline izjemnega naravovarstvenega pomena oziroma gre za dejanje, storjeno v hudodelski združbi, pa lahko storilca doleti do pet let zapora.

Peter Prevc ambasador projekta

Podporo projektni akciji je izkazal tudi smučarski skakalec Peter Prevc: “Kot ambasador projekta LIFE Lynx nasprotujem kakršnim koli nezakonitim posegom v naravno okolje ter nezakonitemu ubijanju risov in drugih prostoživečih živali. Podpiram projekt LIFE Lynx, s katerim bodo strokovnjaki rise v Sloveniji rešili pred izumrtjem.”

Goru na obisk v Hrvaško in nazaj v Slovenijo

In kako se je Slovenije navadil Goru, prvi ris, ki so ga v okviru projekta LIFE Lynx pripeljali iz Romunije in ga pred tednom dni izpustili v Loškem Potoku? “Najprej je odšel na Hrvaško, kjer je uplenil srno, nato pa se je hitro vrnil v Slovenijo. Trenutno se zadržuje na območju Slivnice nad Cerkniškim jezerom,” pa je pojasnil Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije.

V okviru izobraževanja so izvedli tudi terensko delo. Pripadniki Policije so izvedeli, kako pristopiti h kadavru prostoživeče živali. Foto: Tadeja Smolej

Strokovno usposabljanje za pripadnike Policije v Gotenici med 9. in 11. 4. 2019 Foto: Tadeja Smolej

VIDEO in FOTO: Risa Goruja DANES izpustili v naravo

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, direktor Strokovne službe LZS Srečko Žerjav in svetovalka za projektno delo LZS Tadeja Smolej so se danes v Loškem Potoku udeležili izpusta risa Goruja iz prilagoditvene obore v naravno okolje in novinarske konference na to temo.

Lovska puška ni iztrebila nobene zavarovane vrste

“Lovska zveza Slovenije je naravovarstvena organizacija, ki zna upravljati s populacijo divjadi. Lovska puška ni iztrebila nobene zavarovane vrste,” je poudaril mag. Bradač in risu Goruju izrekel dobrodošlico. “Želim si, da si bodo imeli zanamci možnost videti risa v naravnem okolju. To so neprecenljivi, nepozabni trenutki,” je še poudaril Bradač.

Risa so imeli čast v naravo izpustiti pripadniki lovske organizacije Stanko Anzeljc in Janez Sterle iz Lovske družine Loški Potok ter Maks Konečnik, ki je že leta 1973 sodeloval pri zgodovinsko pomembnem dogodku, izpustu šestih osebkov risa v Gojitveno lovišče Medved na Kočevskem.

Izjemen uspeh projekta LIFE Lynx

Preselitev prvega risa na območje Slovenije je izjemno pomemben korak k ohranitvi biodiverzitete dinarskega območja. Cilj projekta LIFE Lynx, katerega projektna partnerica je tudi Lovska zveza Slovenije, je nadaljevanje poslanstva lovcev in strokovnjakov za velike zveri, začetega leta 1973, in sicer reševanja Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter prizadevanja za njeno dolgoročno ohranitev. Izpust risa Goruja v naravo pomeni izjemen uspeh projektne skupine LIFE Lynx.

VIDEO IZPUSTITVE RISA

Tekst, fotografije in video: Tadeja Smolej

11. Slovenski lovski dan: Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi

Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi je bila tema 11. Slovenskega lovskega dne, ki je potekal 13. aprila, v okviru sejma Lov v Gornji Radgoni.

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je udeležencem posveta zaželel, da izkoristijo ta dan za pametne rešitve in obljubil, da bo Lovska zveza poskušala podpreti vsako pametno rešitev, podprto z znanstvenimi dognanji.

»Takšne razprave moramo izkoristiti, da širši slovenski javnosti sporočimo ključno sporočilo: lov ni prioriteta, lovstvo veliko prispeva in si prizadeva za ohranitev divjadi in življenjskega prostora divjadi. V socialnem smislu pa je lov tudi druženje v naravi in s prijatelji, in upam, da bomo tudi ta dan preživeli tako,« pa je v svojem uvodnem nagovoru poudaril v. d. direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Robert Režonja.

Kako delovati v prid varovanja okolja divjadi

»Sodobni lovec ni več “uporabnik narave”, ampak njen skrbnik, upravljalec in zaščitnik in tudi načrtovalec,« ugotavlja dr. Jernej Zupančič (Filozofska fakulteta UL). Življenjski prostor divjadi se krči. V perifernih podeželskih območjih je glavni problem zaraščanje kmetijskih zemljišč, marsikje pa tudi občuten pritisk občasnih uporabnikov prostora, kot so lastniki vikendov, in ograjevanje najbolj atraktivnih površin.

Kako torej delovati v prid varovanja okolja divjadi? V lovišču je to skrb za grmovne robove, njive, pasišča in obnavljanje vodnih virov ter iskanje skupnih točk z lastniki zemljišč in skupinami, ki se v lokalnem okolju zavzemajo za varovanje okolja. Večina ukrepov, ki koristi mali divjadi, že srednjeročno koristi tudi kmetijstvu, razloži Zupančič.

Kako z divjadjo upravljajo na Danskem

Kako z divjadjo in okoljem v luči kmetijstva upravljajo na Danskem je predstavil dr. Jorgen Korning (Research Institutes of Sweden): Danska se od Slovenije precej razlikuje, saj je skoraj vsak kvadratni meter površin v uporabi človeka. Lovske pravice na Danskem pripadajo lastniku, ki ima vsaj 5 hektarov zemljišč, prav tako še vedno velja nočni lov. Danska lovska tradicija pozna predvsem lov na malo divjad, zato so lastniki zemljišč v zadnjih letih ustanovili posebna društva, ki se ukvarjajo samo z upravljanjem velike divjadi. Ta društva imajo pravico, da do določene mere načrtujejo odstrel divjadi, vendar ne krijejo škode, nastale po njej.

»Smo v procesu učenja, kako upravljati z veliko divjadjo. Danci se lahko na tem področju veliko naučimo od Slovencev,« meni Korning. Pojasnil je, da ima v danskem lovstvu posebno vlogo divji prašič, ki je bil v deželi iztrebljen že pred stoletji. Danes je v državi, ki je največji proizvajalec svinjine v Evropi, zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge vsak divji prašič, ki pride čez nemško mejo, odsteljen.

Remize –  rešitev za poljsko divjad

Slovensko ozemlje izstopa po veliki gozdnatosti, izjemni biološki pestrosti in ohranjenih populacijah divjih zveri. Vendar povprečni statistični podatki ne prikažejo dejanske neenakomerne obremenjenosti in ranljivosti našega okolja. »Tri četrtine prebivalcev živi v ravninskih predelih, ki zajemajo le 18 % površine države. Ta območja so bila tradicionalno najbolj bogata z malo (poljsko) divjadjo, zdaj število poljske divjadi in drugih vrst protostoživečih živali drastično upada, saj se v Sloveniji stopnjuje tekma za prostor, namenjen poseljevanju, industriji, cestam, železnicam in kmetijstvu,« je povedal dr. Boris Kolar. Najbolj uporabljan ukrep za izboljšanje okolja poljske divjadi je vzpostavljanje in vzdrževanje remiz, ki nudijo pribežališče, prostor za poleganje mladičev, kritje pred plenilci ter vir hrane v vseh letnih časih. A remize lahko vlogo nadomestnega življenjskega prostora opravljajo le, če so pravilno umeščene v prostor, opozarja Kolar.

»Oblikovalci kmetijske politike vedno pogosteje zastavljajo vprašanje o legalnosti remiz v kulturni krajini, hkrati pa lovski napori niso deležni podpore institucij s področja ohranjanja narave. Zato je potrebno končno doreči pomen nadomestnega življenjskega prostora kot ukrepa ohranjanja divjadi in biotske pestrosti v slovenski kulturni krajini,« zaključi Kolar.

Nova zelena arhitektura kmetijske politike po letu 2020

Jure Čuš (Direktorat za kmetijstvo, MKGP) je na posvetu predstavil novo zeleno arhitekture Skupne kmetijske politike po letu 2020: »Neposredna plačila bodo pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami, države pa bodo morale v podporo kmetom, ki presegajo obvezne zahteve, ponuditi ekosheme, financirane z deležem nacionalnih sredstev za neposredna plačila. Vsaj 30 % nacionalnih sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja, bo namenjenih okoljskim in podnebnim ukrepom. Države bodo lahko dodatnih 15 % prenesle iz I. v II. steber za financiranje podnebnih in okoljskih ukrepov, brez nacionalnega financiranja.«

Vsak poseg v prostor ima posledice

Posegi v kmetijski prostor, kot so izgradnja infrastrukture in urbanizacija, predstavljajo nepovratno, trajno izgubo kmetijskega prostora in drobijo obseg zelenih površin. Katere spremembe v slovenskem kmetijskem okolju so sprejemljive? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos začelo s postopkom določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Dr. Vesna Zupanc (Biotehniška fakulteta UL) meni, da imajo lahko lovci in lovska organizacija vidno vlogo pri dialogu s kmetijskim sektorjem za uspešno vpeljavo ukrepov kmetijsko-okoljskega programa, pri ohranjanju celovitosti kmetijskega prostora in tako pozitivno vplivajo na rabo prostora ter obnašanje uporabnikov v njem.

Krmne njive med večjimi površinami enakih rastlinskih kultur

Kako korenito se je spremenil kmetijski prostor, ki je življenjski prostor za mnoge prostoživeči živali, je s nazornim primerom predstavil dr. Rajko Bernik (Biotehniška fakulteta UL): »Pred stoletjem je kmet lahko zoral s parom konj v 10 urah največ 0,56 ha površin. Zdaj lahko traktor in plug v eni uri preorjeta okoli 3 ha njive, kosilnica pa pokosi 10 ha travnikov v eni uri. Kmet je bil tako prisiljen v spremembo oblike obdelovalnih površin. Celotna družba od kmeta zahteva najcenejše in enostavnejše postopke obdelave njivskih površin, ki imajo porazne rezultate za življenjski prostor prostoživečih živali.« Možne rešitve Bernik vidi v krmnih njivah med večjimi površinami enakih rastlinskih kultur, finančni nadomestek kmetu zaradi izgube pridelka in več opravil na kmetijskih površinah, denarni nadomestek za izgubo pridelka naj prispevajo drugi uporabniki kmetijskega prostora, časovno pa naj se omeji tiste dejavnosti, ki niso povezane s kmetijstvom.

Večja intenzivnost kmetijske pridelave, manj male divjadi

 Na Madžarskem je bil poljski zajec najpomembnejša vrsta male divjadi do nekaj desetletij nazaj, ko se je populacija začela konstantno zmanjševati, je v svojem predavanju izpostavil prof. dr. Sándor Csányi (Szent István University, Institute for Wildlife Conservation). Spremembe so povezane z naraščanjem površine gozdov in številčnosti parkljaste divjadi, še posebej divjega prašiča, ter posledičnega zmanjšanja interesa za sistematično upravljanje populacij poljskega zajca. Naraščanje številčnosti divjega prašiča lahko ima tudi neposreden vpliv na zmanjšanje populacij poljskega zajca, seveda v kombinaciji z okoljskimi dejavniki oziroma mnogimi spremembami v kmetijski krajini.

Zmanjševanje številčnosti vrst male divjadi tudi na Hrvaškem in v Srbiji

V lovišču s posebnim namenom (LPN) Fazan Beltinci, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije, že več let spremljajo številčnost poljskega zajca in jerebice. Zaradi večje intenzivnosti kmetijske pridelave upada kakovost življenjskega prostora male divjadi in posledično zmanjšanje njene številčnosti. »Zgodnja predpriprava njiv na setev pomeni izgubo vseh pomladanskih legel zajcev na tako obdelanih površinah. Zaradi finančnih podpor, ki jih kmetje dobijo za obdelavo zemlje, se v zadnjih letih krčijo grmišča v kmetijski krajini, nastale površine brez zarasti pa se spreminjajo v njive. To pomeni izgubo ustreznih habitatov za poljskega zajca in jerebico, neuspešno reprodukcijo z majhnimi prirastki in povečanje vpliva plenilcev na obe vrsti,« je pojasnil Dragan Zemljič (Zavod za gozdove Slovenije).

Kot ugotavlja dr. Krunoslav Pintur (Veleučilište v Karlovcu) se kakovost habitatov znatno zmanjšuje tudi za malo divjad na Hrvaškem. V nižinskih celinskih habitatih se kakovost zmanjšuje zaradi intenzifikacije kmetijske proizvodnje, v hribovitih, gorskih in sredozemskih habitatih pa kakovost zmanjšuje sukcesija vegetacije na zapuščenih kmetijskih zemljiščih. Na Hrvaškem je neobdelanih več kot 750.000 ha kmetijskih zemljišč, ki so v procesu sekundarne sukcesije. Tak proces preoblikovanja povzroči na dolgi rok izgubo raznolikosti habitatov. Z lovskoupravljalskega vidika se zmanjšuje številčnost vrst male divjadi, kot sta poljski zajec in jerebica, ter povečuje številčnost nekaterih vrst velike divjadi, kot sta srnjad in divji prašič.

Dr. Dragan Gačić (Gozdarska fakulteta, Univerza v Beogradu) je udeležencem posveta predstavil vpliv poplav na populacije divjadi in njihov življenjski prostor v Srbiji. »Poplave lahko povzročijo pogin divjadi zaradi samega dviga vode ali zaradi izčrpanosti in pojava nalezljivih ter parazitskih bolezni. Poplave povzročajo migracije in motnje v razmnoževanju divjadi, spremembe/ poslabšanje življenjskega okolja divjadi zaradi zmanjšanja prehrane in zavetja, uničenje lovskih objetkov ter poškodbe na višjih terenih in na kmetijskih pridelkih.«

Foto: Jasna Kovačič Siuka

Nujna krepitev nadzora nad vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju

Nadzor nad vožnjo v naravnem okolju je neustrezno urejen in zaradi tega neučinkovit je poudaril dr. Srečko Felix Krope (Strokovno-znanstveni svet LZS). Krepitev nadzora na tem področju je nujna. Varuh priporoča, da Ministrstvo za okolje in prostor čim prej pripravi analizo obravnavanega področja in na tej podlagi tudi predloge spremembe ureditve, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu nadzoru vožnje v naravnem okolju.

Dr. Elena Bužan (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, UP) je predstavila podatke o genetski strukturi srnjadi v Sloveniji. Slovenijo naseljuje centralno-severna genetska linija evropske srne. Rezultati raziskave so pokazali, da je genetska struktura srnjadi povezana z značilnostmi okolja oziroma ekološkimi potrebami vrste. Kot posledico prilagoditve na specifične ekološke razmere v različnih okoljih prepoznavamo dva ekotipa srnjadi: gozdnega in poljskega.

Številne živalske vrste v naseljih – vir konfliktov

Posledice intenzivne urbanizacije so, pravi Ajša Alagić (Gozdarski inštitut Slovenije), zmanjševanje ter drobljenje tradicionalnih habitatov prostoživečih živali. Zaradi sočasnega zaraščanja kmetijske krajine se povečuje kontaktna cona med urbanimi območji in naravnimi habitati prostoživečih živali. Posledično številne živalske vrste vedno pogosteje živijo v naseljih, zato so vedno pogostejše interakcije z ljudmi, kar pogosto povzroča različne konfliktne situacije.

V Sloveniji so po besedah Alagićeve v preteklem letu začeli izvajati projekt »Divjad v naseljih, na cestah in drugih nelovnih površinah: težave, izzivi, rešitve«, tako bodo pridobili informacije za lažje aktivno upravljanje populacij različnih vrst divjadi v urbanem okolju: »Na število konfliktov zagotovo vpliva tudi na razpoložljivost hrane v naravnem življenjskem okolju divjadi, predvsem količina gozdnega obroda, in vreme. Pomemben vpliv imajo tudi antropogene motnje v gozdu, saj se je zaradi njih divjad prisiljena umikati drugam, tudi na kmetijske površine, kjer povzroča škodo«.

Foto: Jasna Kovačič Siuka

Zbornik izvlečkov 11. Slovenskega lovskega dne je dostopen TUKAJ.

Na sejmu lovstva in ribištva tudi Lovska zveza Slovenije

Na 11. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva, ki je potekal med 12. in 14. aprilom v Gornji Radgoni, je sodelovala tudi Lovska zveza Slovenije.

Lovska zveza Slovenije aktivna v projektu LIFE Lynx

Lovska zveza Slovenije je kot ena največjih naravovarstvenih nevladnih organizacij v javnem interesu naredila nekaj velikih korakov pri varovanju narave in okolja, v prizadevanjih za ohranitev sonaravnega okolja in izboljšanje življenjskega prostora živalskih in rastlinskih vrst. Tako je na sejmu predstavila svoje aktivno sodelovanje v projektu LIFE Lynx. Že leta 1973 smo lovci zagotovili pomoč pri ponovni in uspešni naselitvi risa v Slovenji. Zdaj je stanje populacije spet kritično. V Sloveniji se je v zadnjih 15-ih letih število risov ponovno drastično zmanjšalo, iz mnogih predelov pa so risi že izginili. Po nekaterih ocenah je pri nas le še okoli 15-20 odraslih risov.

V Sloveniji zato izvajamo evropski projekt LIFE Lynx »Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem«. V okviru projekta, v katerem pri monitoringu s fotopastmi aktivno sodeluje 33 slovenskih lovskih družin, bomo z mednarodnim sodelovanjem doselili rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter tako preprečili izumrtje populacije. Prvi ris, samec, poimenovan Goru, ki so ga 12. februarja odlovili v Romuniji, bo kmalu preseljen v Slovenijo, v okolico Loškega potoka. V naslednjih letih, projekt se zaključi leta 2024, naj bi v slovenske gozdove naselili še 9 risov.

Na mladih svet stoji

Čut za odgovornost do narave se trudimo privzgojiti tudi mladim. Zavedamo se, da so mladi naša prihodnost, zato v okviru LZS deluje Komisija Mladi in lovstvo. Lovci mladino obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore, razpisujemo literarne razpise in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu smo predstavili različne projekte in zanimive publikacije, namenjene mladim.

Lovec, eno najstarejših lovskih glasil na svetu

Slovenski lovci se lahko pohvalimo tudi z enim najstarejših lovskih glasil na svetu, prihodnje leto bomo namreč obeležili že 110 let izhajanja glasila Lovec. Poleg arhivskih izdaj Lovca smo na sejmu predstavili tudi izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice. Pri tem je potrebno poudariti, da je zbirka Zlatorogova knjižnica prava posebnost, kajti v svetu ni podobnih knjižnih zbirk, ki bi med lovce tako vztrajno, že 45 let prinašale gradivo za izpopolnjevanje članov.

Slovenski lovski dan: »Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi«

Vrhunec sejemskega dogajanja je bil za nas prav gotovo 11. Slovenski lovski dan, strokovno srečanje Lovske zveze Slovenije in Strokovno-znanstvenega sveta. Namenjeno je ozaveščanju strokovne in splošne javnosti o pomenu lova in lovstva ter trajnostne rabe naravnih virov. Tema posveta je bila »Spreminjanje in izgubljanje življenjskega prostora divjadi«.

Zavidljivi rezultati strelcev na tekmovanjih

Na sejmu smo predstavili tudi lovsko strelstvo, ki obsega usposabljanje članov za varno ravnanje z orožjem in usposabljanje sodnikov, pristrelitev lovskega orožja oziroma preizkus strelskih sposobnosti z lovskim orožjem in lovska strelska tekmovanja, ki obsegajo streljanje z lovsko risanico na tarčo oziroma streljanje na premične tarče, na glinaste golobe in kombinacijo različnih lovskih strelskih disciplin. Naši strelci na državnih in evropskih tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate, mnogi so se uspešno potegovali in tudi pridobili naziv “mojster strelec”.

Rogisti, pevci, rukači … gurmanski užitki …

Med lovci je veliko umetnikov, ki svojo ljubezen do narave izražajo na različne načine – tudi s petjem in igranjem na inštrumente. Slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov so obiskovalci prisluhnili vse tri dni sejma.

V okviru sejma je bilo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke: v nedeljo je potekalo tekmovanje v kuhanju lovskega golaža in ribje čorbe, za medalje so se potegovale tudi najboljše divjačinske salame.

Zadnji dan sejma je bilo na sporedu 12. državno in 5. mednarodno prvenstvo v jelenjem rukanju. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali čim bolje oponašati ter priklicati divjad in naši, slovenski “rukači” v tej disciplini nizajo lepe uspehe.

Fotografije: U. Kmetec, S. Komlanc, Pomurski sejem

5. Dobrodelni ples Lovske zveze Slovenije z rekordnim izkupičkom

Udeleženci 5. Dobrodelnega plesa Lovske zveze Slovenije, ki je potekal v petek, 1. februarja, v Moravskih Toplicah, so se izkazali z izjemno dobrodelnostjo in rekordnim dosežkom.

S sodelovanjem na dobrodelni dražbi so namreč skupaj prispevali kar 6.701 € sredstev za solidarnostni Zeleni sklad LZS, s katerim so priskočili na pomoč lovskemu tovarišu v izredni življenjski situaciji, ki je se je huje poškodoval pri kolesarjenju.

Že tradicionalni dobrodelni ples, ki se ga je udeležilo 250 ljudi, je tokrat gostila Zveza lovskih družin Prekmurje. Gostiteljev si ne bi mogli bolje izbrati, kajti letošnje leto je prekmursko leto; 6. avgusta bo namreč minilo 100 let odkar je bilo Prekmurje v skladu s sklepom pariške mirovne konference priključeno tedanji Kraljevini SHS. Prekmurski Slovenci so takrat prvič v zgodovini lahko zaživeli skupaj z matičnim narodom.

Začetek 5. Dobrodelnega plesa so slavnostno naznanili Prekmurski rogisti. Za plesno glasbo in dobro razpoloženje je na ta posebni večer skrbel Narodno-zabavni ansambel Horizont, na cimbale pa je igral Andi Sobočan.

Udeležence so nagovorili predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, direktor Term 3000 Igor Majdič in predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje Ludvik Rituper. Podpredsednik Lovske zveze Slovenije in predsednik organizacijskega odbora Dobrodelnega plesa Ivan Malešič je predstavil Zeleni sklad in se zahvalil vsem, ki so v dober namen prispevali umetniška dela, lovska doživetja in različne dražbene predmete. Rekordni znesek, zbran z dobrodelno dražbo, bo skupaj z donacijami številnih podjetij in posameznikov še višji.

Reportaža z dogodka bo objavljena v marčevski številki Lovca.

Foto: Jasna Kovačič Siuka

Pristojne institucije naj končno sprejmejo potrebne ukrepe

»Slovenski lovci opravljamo svoje poslanstvo, da v Sloveniji ohranimo vse živalske vrste za naše zanamce, a na podlagi znanstvenih metod,« je na današnji skupni novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije, mag. Lado Bradač.

Zato lovci in strokovnjaki pozivajo pristojne institucije, da končno sprejmejo ustrezne ukrepe, uredijo zakonodajo in pričnejo z aktivnim upravljanjem. »Težko sprejmem klic nekoga, ki mu je volk na domačem dvorišču požrl psa, kot se je to nedolgo nazaj zgodilo v Ribnici,« pravi Bradač. »Če je znano, da je populacija volkov v porastu, je potrebno ukrepati. Podobno je s šakalom, vrsto prišlekom, ki se v Sloveniji, sploh na Koprskem, izjemno hitro širi. Duhove v javnosti buri tudi načrtovani odstrel medveda, zato Lovska zveza Slovenije podpira stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice, naj nosi odgovornost in tudi plača nastalo škodo tisti, ki preprečuje odvzem.«

Lovci in strokovnjaki za trajnostno upravljanje s šakalom

Bradač meni, da bi načrtovana ukinitev oddelka za lovstvo na Zavodu za gozdove Slovenije zmanjšala preglednost načrtovanja in tudi ugled, ki ga ima slovensko upravljanje z divjadjo v evropskem prostoru. Lovska zveza Slovenije namreč veliko časa in sredstev vlaga v izobraževanje svojih članov, letos se je različnih izobraževanj, vključno s problematiko afriške prašičje kuge, udeležilo kar 4.000 lovcev. Prav tako slovenski lovci sodelujejo s strokovnjaki v številnih projektih, kot sta denimo Life Lynx, ki se ukvarja z ohranitvijo risa, in nacionalnim monitoringom šakala.

Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v večjem delu nižin v osrednji, severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, vzdolž meje s Hrvaško in Madžarsko.

»Z monitoringom šakala skušamo spremljati njegovo številčnost in širjenje v Sloveniji, pridobiti strokovne podlage ter zadostiti zakonskim zahtevam za trajnostno upravljanje s šakalom,« je povedal dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete UL. V Sloveniji namreč šakala obravnavata dva vzporedna predpisa, njuna kolizija pa onemogoča ustrezno trajnostno upravljanje s šakalom in druge domorodne vrste, kot so kuna zlatica, divja mačka in lisica, postavlja v podrejen položaj.

Ali Sloveniji grozi izbruh epidemije afriške prašičje kuge in bolezni Aujeszkega?

Pomembno je tudi, da država čim prej vzpostavi sistem ugotavljanja pogina v naravi, je v primeru afriške prašičje kuge, ki se bliža Sloveniji, že nekaj let pa velike probleme povzroča v Evropski uniji, izpostavil dr. Gorazd Vengušt z Nacionalnega veterinarskega inštituta. V letošnjem letu beležijo 1.400 izbruhov bolezni pri domačem prašiču v skupno 9 evropskih državah in okoli 5.000 primerov pri divjem prašiču. APK po Venguštovih besedah sicer ni močno nalezljiva bolezen, vendar se širi v primeru slabih biovarnostnih ukrepov, tudi preko obutve, opreme, obleke in vozil. »Prvi primer v Sloveniji bo verjetno izhajal iz poginjenega divjega prašiča, na katerega bodo naleteli lovci ali sprehajalci,« napoveduje Vengušt in dodaja, da gre predvsem za eno izmed ekonomsko pomembnih virusnih bolezni domačih prašičev.

Precej skrbi v javnosti je povzročila tudi nedolgo nazaj potrjena bolezen Aujeszkega pri dveh lovskih psih, ki sta bila v stiku z divjim prašičem. »Bolezen, ki jo spremljamo že nekaj časa, za divjega prašiča običajno ni nevarna, usodna pa je za druge živali. Bolezen je nekakšna slepa ulica, ker živali poginejo tako hitro, da se bolezen ne more širiti naprej. Podobnih primerov v Sloveniji zato ne pričakujemo veliko. Omejitve lova niso potrebne,« je pojasnila dr. Diana Žele z Nacionalnega veterinarskega inštituta. Bolezen, ki je zaradi značilnih znakov, poimenovana tudi lažna steklina, za človeka ni nevarna.

Ribiči zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb in posegov v vodotoke

Ribiška zveza Slovenije večjih težav ne beleži. V lanskem letu so rešili problem kormorana, tako s plašenjem kot odvzemom osebkov iz narave. Večjih onesnaženj ali zastrupitev slovenskih voda letos ni bilo, je pa narava pokazala zobe, zaradi posledic vodne ujme so vode v Tržiški Bistrici prazne. Po besedah predsednika Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslava Žaberla jih skrbi skupni vpliv podnebnih sprememb in posledice nesonaravnih posegov v vodotoke na ribji živelj.

Zaradi pomanjkanja padavin ima znaten delež rek in potokov majhen pretok, pogosto na delih, kjer so postavljene male hidroelektrarne. »Deli rek se pregrevajo, zato določene vrste rib, kot sta lipan in sulec ne morejo več preživeti. Zaradi male hidroelektrarne se je potok Krumpah v Ribnem pri Savinji, označen s strani Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani kot rezervat genetsko čiste donavske potočne postrvi, presušil. Le ena izmed dvajsetih velikih hidroelektrarn v Sloveniji ima urejeno učinkovito ribjo stezo,« opozarja Žaberl.

Ribičem se ne zdi smiselna popolna prepoved vlaganja tujerodne postrvi (šarenke), saj ravno ta lahko prenese višje temperature vode, poleg tega pa se ne strinjajo z oceno strokovnjakov o njeni neavtohtonosti, saj je v slovenskih vodotokih prisotna že skoraj 130 let. Opozorili so tudi nerešen problem kaljenja reke Drave zaradi odstranjevanja nanosov mulja v akumulacijskih jezerih avstrijskih hidroelektrarn. Mulj namreč odnese na slovensko stran in zasipa maloštevilna drstišča in zaduši ribje mladice.

Ribiške družine ne bodo dvakratno plačevale dajatev

Opozorili so tudi na problematiko napačnega obračunavanja vodnih povračil. »Vztrajamo, da v primeru izvajanja ribolova na celinskih vodah, ki sodijo v ribji okoliš, ko gre za ribolov, ko je vodno telo opredeljeno kot ribolovni revir, in ko za slednjega že plačujemo koncesijsko dajatev kmetijskemu ministrstvu, ribiške družine ne bodo plačevale še druge dajatve za isto vodno telo,« pravi Peter Solar, predsednik Komisije za pravna vprašanja Ribiške zveze Slovenije.

Sekretar Ribiške zveze Slovenije mag. Igor Miličić je predstavil Ribiški slovar priznanega slavista in ribiča dr. Toma Korošca, ki predstavlja pravo redkost med ribiško publicistiko in se z njim lahko pohvalijo le redki narodi na svetu: »Gre za dragocen pripomoček za rabo pravilnih slovenskih izrazov, vezanih na ribe in športni ribolov; delo obsega kar 1131 gesel na 300 straneh. S tem delom RZS kot edini izdajatelj slovarja izpolnjuje svoje poslanstvo – ohranjanje ribiške tradicije in kulturne dediščine s področja sladkovodnega ribolova.«

DODATNE INFORMACIJE IN POUDARKE NAJDETE V PRILOŽENEM GRADIVU TUKAJ.

Foto: Jasna Kovačič Siuka