Občni zbor LZS: “Zelena luč” za začetek gradnje nacionalnega lovskega centra Zlatorog

Na Občnem zboru Lovske zveze Slovenije 21. junija, v Celju, so delegati sprejeli poročilo Nadzornega odbora LZS, poročilo o delu in rezultatu poslovanja LZS v letu 2021 in se seznanili z vsebinskim in finančnim načrtom LZS v tem letu ter z informacijami o izgradnji Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. 

Foto: Andrej Miklavčič

Predsednik Nadzornega odbora LZS Branko Zlobko je povedal, da pri opravljenih pregledih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti v poslovanju LZS, temveč so bili realizirani vsi predlogi in pobude, ki jih je Nadzorni odbor predlagal v preteklih letih. S prihodom novega direktorja Strokovne službe sta se organizacija in delo v Strokovni službi LZS zelo izboljšala, je na podlagi pregledov ugotovil Nadzorni odbor.

“V preteklem letu smo dokazali, da smo v Sloveniji lovci edini, ki zmoremo organizirati, usposabljati in izvajati aktivnosti po zakonu o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. To nam daje garancijo, da smo resni partnerji pri poslovanju z državo in verjamem, da se bo v naslednjih koncesijskih obdobjih to upoštevalo,” je delegatom povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Foto: Andrej Miklavčič

Po Bradačevih besedah imamo na področju škod po divjadi manjši delež nerešenih škodnih primerov kot zavarovalnica pri poslih s svojimi komitenti. Prejšnji minister je sicer želel, da lovske družine začnejo plačevati tudi škode zaradi popašenosti travinja in objedenosti mladja v gozdovih, a je bil nato sklenjen kompromis, da bodo pri več kot 20 odstotni tovrstni škodi kmetje lahko pridobili nadomestila iz kohezijskih skladov.

Prejšnje leto je bilo prelomno leto za lovce tudi pri spremembah zakona o orožju. Narejen je bil velik korak, naša odgovornost pa je, da zakon spoštujemo in da ne bo prihajalo do kršitev. Žal pa nismo zadovoljni z rešitvijo na področju problematike lastninjenja kmetijskih zemljišč. Lovske družine so zdaj pridobile možnost za brezplačni najem odvzetih zemljišč. S kmetijsko ministrico bomo na sestanku govorili tudi o vrnitvi odvzetih zemljišč tistim, ki imate pogodbo, da ste ta zemljišča kupili,” je pojasnil Bradač.

Pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo Nacionalnega lovskega centra

Foto: Andrej Miklavčič

“Dobra novica je, da je bilo 14. junija pridobljeno pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje na zemljiščih, ki so v lasti Lovske zveze Slovenije in imajo vse dodatke, skladno z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je pravnoformalno podana zelena luč za izgradnjo Nacionalnega lovskega centra v Lukovici. Lovska zveza se lahko začne pogajati in pridobivati ponudbe za izgradnjo. Gradnja se bo izvedla v dveh fazah, najprej nacionalni lovski center, v drugi fazi pa izgradnja muzeja,” je pojasnil vodja svetovalnega inženiringa Marko Ahlin in dodal, da je realno pričakovati, da bo gradnja izvedena v dveh letih.

Delegati so po podanih informacijah soglasno sprejeli vse sklepe v povezavi z izgradnjo nacionalnega lovskega centra. Sprejeli pa so tudi pobudo iz volilnega okoliša Maribor, ki jo je predstavil Marjan Toš, o poimenovanju novega objekta Nacionalni lovski center Zlatorog.

Predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Peter Belhar je ob zaključku občnega zbora Lovsko zvezo Slovenije odlikoval z najvišjim priznanjem Zveze lovskih družin Gorenjske – z zlato plaketo.

Lovska družina Malečnik – Košaki je kljub epidemiji dobro delala

V lovskem domu v Malečniku je bil redni letni zbor članov LD Malečnik – Košaki. Kot je povedal njen starešina Benjamin Metličar, so lovci kljub omejitvam zaradi epidemije covid 19 dobro delali in razen utečenih oblik druženja vse ostale naloge opravili z odliko.

Utrinek iz zborovanja lovcev v Malečnik. Foto: Marjan Toš

Medsebojni odnosi med lovci so zelo dobri in vedno tovariški. Tudi s kmeti in drugimi lastniki zemljišč nimajo težav. Največji problem je v njihovem lovišču novo in novo ograjevanje površin. Zaradi tega se lovišče nenehno krči, in če bo šlo tao naprej, bodo čez nekaj let ostali brez njega, je opozoril Metličar.

Povedal je, da LD Malečnik – Košaki dobro sodeluje tako z Lovsko zvezo Maribor kot s Krajevno skupnostjo Malečnik – Ruperče in s slovenskogoriškim območnim združenjem upravljalcev lovišč (OZUL). Vzdržujejo oba lovska domova, v Košakih in v Malečniku. Zaradi zakonskim predpisov je bila leta 2005 izvedena združitev LD Malečnik in LD Košaki v enotno LD Malečnik – Košaki. Združitev je bila več kot uspešna in zaradi nje nimajo težav, je še povedal Metličar in se zavzel za ustvarjalno sodelovanje vseh članov in strpno reševanje morebitnih težav.

Z loviščem so dobro upravljali, njihova edina pomembna divjad je le še srnjad. Skupni odvzem je znašal 113 živali obeh spolov, od tega čisti odstrel 102 živali in so ga zaključili že mesec pred iztekom lovne dobe. Male divjadi razen zveri skorajda ni več, uplenili so 38 lisic, tri jazbece, 69 sivih vran, tri poljske zajce in tri fazane. Ocenjujejo, da bodo slej ko prej ostali brez zajcev in fazanov, kot se je to že pred leti zgodilo s poljsko jerebico.

Lovski dom v Malečniku se je nevarno posedal. Foto: Marjan Toš

LD Malečnik – Košaki šteje 49 članov, od tega tri članice; povprečna starost znaša 62,4 leta, je izpostavil informator Kristjan Strgar. Najstarejša člana sta Peter Mravljak in Janez Krajnc, ki sta v zeleni bratovščini že od leta 1965. Na letnem zboru so za 50-letnico zvestobe lovski oranizaciji podelili priznanje LZS Antonu Brodnjaku.

V tej LD delujejo složno in ne dovolijo vdora politike v njihovo delovanje, ki je usmerjeno v varovanje narave in divjadi ter v nenehno krepitev lovskega tovarištva, je med drugim izpostavil predsednik delovnega predsedstva Anton Brodnjak. Povedal je tudi, da so imeli veliko dela s sanacijo lovskega doma v Malečniku, saj se je stavba začela nevarno posedati in je bila potrebna celovita sanacije. Pri tem so naleteli na pomoč številnih podpornikov, še posebej jim je pomagal Bojan Brus, ki so se mu so se na zboru javno zahvalili. V članstvo so sprejeli dva nova člana, enega izprašanega lovca in enega pripravnika. Kot je to v navadi, so zborovanje sklenili s krajšim družabnim srečanjem.

Marjan Toš

Izvedba občnih zborov lovskih družin

Lovske družine in lovci bomo morali tudi v letošnjem letu prilagoditi svoje delovanje.

Foto: Marjan Toš

V preteklih letih smo do konca marca izvedli redne občne zbore, na katerih smo obravnavali poslovanje lovske družine v preteklem letu (poročila o delu organov, realizacija načrta lovišča, letno poročilo za poslovno leto, ipd.); za tekoče koledarsko leto smo sprejeli načrt dela, finančni načrt, članarino, odločili smo o sprejemu novih članov ter sprejeli odločitve o drugih vprašanjih, pomembnih za delovanje lovske družine. Tudi v letu 2020 so nekatere lovske družine, še pred sprejetimi ukrepi zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19, izvedle redne občne zbore, druge so občne zbore izvedle kasneje, upoštevaje splošno sprejete ukrepe in priporočila.

Izvedba občnih zborov na običajen način ni mogoča

Epidemija je od 18. marca 2021 z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/21) podaljšana za 30 dni. Prav tako še veljajo ukrepi in priporočila glede preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Sklici občnih zborov lovskih družin ne spadajo med naloge javne službe, določene v prvem odstavku 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-ODL. Us. 17/08, 46/14-zon-c. 31/18. 65/20 in 97/20-popr.), za katere ne veljajo sprejeti ukrepi, ki začasno delno omejujejo gibanje ljudi in prepovedujejo zbiranje, zato izvedba občnih zborov na način, kot je bil običajen v preteklih letih, ni mogoča.

Rešitev za izvedbo občnega zbora, ki odloča o vprašanjih, določenih v Pravilih LD, je v času sprejetih ukrepov, ki začasno omejujejo zbiranje ljudi, predpisal Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP). Navedeni zakon namreč v 114. členu določa, da lahko društvo v tem času skliče in izvede zbor članov tudi korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov društva, četudi tovrstne izvedbe zbora članov društvo nima predpisano s temeljnim aktom.

Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s covid-19.

Občni zbori se lahko izvedejo korespondenčno

Ker je zbiranje večjega števila ljudi prepovedano (dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi), občni zbori v klasični obliki niso možni, lahko pa se izvedejo korespondenčno, bodisi v obliki dopisne seje, po e-pošti ali preko videokonference. Odločitev o izvedbi občnega zbora sprejme upravni odbor LD, ki mora pripraviti vse potrebno za sklic in izvedbo dopisne seje občnega zbora. Poleg vabila, mora biti pripravljeno pisno gradivo ter glasovnice s predlogi sklepov, o katerih se glasuje. Pomembno je, da se vsem članom omogoči sodelovanje na dopisni seji.

Vzorci vabila z glasovnico in obrazložitvijo zapisnika ter poslovnik o delu občnega zbora, ki se izvede na dopisni seji so dostopni tukaj:

V primeru, da se na dopisni seji občnega zbora izvedejo volitve, mora glasovnica vsebovati tudi predlog sklepa, da se izvoli volilna komisija (z navedbo članov volilne komisije), prav tako mora biti napisano jasno navodilo, koliko članov organa se voli, ipd. Poročilo volilne komisije mora biti priloženo tudi zapisniku dopisne seje občnega zbora.

Poleg vabila z gradivom, ki ga je upravni odbor običajno že do sedaj pripravil za občni zbor, je za nemoteno izvedbo dopisne seje občnega zbora potrebno pripraviti tudi Poslovnik o delu Občnega zbora LD na dopisni seji, s katerim se določi način dela občnega zbora:

  • da se občni zbor izvede na dopisni seji po e-pošti ali po navadni pošti oziroma na oba načina,
  • da tajnik pošlje vabilo z gradivom in glasovnicami članom na njihove e-naslove ali po pošti,
  • da po končani dopisni seji v določenem roku izdela tajnik osnutek zapisnika,
  • da sklepe, ki so bili sprejeti, potrdi verifikacijska komisija,
  • da se zapisnik pošlje vsem članom,
  • kdo podpiše zapisnik, ipd.

Dolžnosti do AJPES

Glede dolžnosti oddaje letnega poročila na AJPES Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 in 21/18-ZNOrg) v sedmem odstavku 26. člena sicer določa, da letno poročilo sprejme zbor članov društva, vendar pa v 29. členu izrecno ne zahteva, da bi društvo AJPES moralo oddati sprejeto letno poročilo. V primeru, če društvo pred zakonskim rokom za oddajo letnega poročila zaradi objektivnih razlogov ne more sklicati zbora članov, zadošča, da pristojni organ lovske družine (npr. starešina ali upravni odbor) pripravi letno poročilo, ki ga obravnava tudi nadzorni odbor, in ga v predpisanem roku (elektronsko) odda AJPES. Na prvem občnem zboru je nato članom potrebno predstaviti letno poročilo (že oddano AJPES), ki ga mora sprejeti občni zbor. Če bo občni zbor že oddano letno poročilo spremenil, bo morala lovska družina AJPES o tem obvestiti in mu predložiti letno poročilo, ki ga je sprejel zbor članov.