Izobraževanje lovskih pripravnikov v Mariboru

V Lovski zvezi (LZ) Maribor so začeli letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov za teoretični del lovskega izpita.

Pripravniki se med praktičnim delom lovskega izpita naučijo izdelovati tudi visoke preže. Foto: Marjan Toš

Izobraževanje poteka v skladu z učnim načrtom in programom teoretičnega strokovnega usposabljanja lovskih pripravnikov, ki velja v Lovski zvezi Slovenije. Med predavatelji so ugledni strokovnjaki različnih strok, od lovstva, biologije, ekologije, gozdarstva, zgodovine, kinologije, upravljanja z orožjem in lovske zakonodaje.

LZ Maribor je bila pred tremi desetletji prva v Sloveniji, ki je preizkusila zdajšnji model izobraževanja v slovenskem lovstvu. Zaradi bogatih izkušenj se nenehno zavzemajo za kakovostne učne načrte in za sodobno učno tehnologijo, brez katere si danes ni mogoče predstavljati kakovostnega pouka. Še posebej o biologiji in ekologiji divjadi, pa tudi o lovski kinologiji, šegah in navadah. Pred začetkom tečaja so morali lovski pripravniki opraviti praktični del lovskega izpita v svojih matičnih lovskih družinah in  preizkus varnega ravnanja z orožjem.

Marjan Toš

59. koroški lovski pozdrav na Polskavskem polju

V okviru dolgoletnega uspešnega sodelovanja štajerskih lovcev Lovske zveze (LZ) Maribor z zamejskimi slovenskimi lovci iz Kluba prijateljev lova (KPL) v Celovcu na avstrijskem Koroškem, je na Martinovo soboto v lovišču Lovske družine Polskava potekalo tradicionalno jesensko srečanje.

Zadovoljni predsednik LZ Maribor Marjan Gselman (levo), Milivoj Matič, gospodar LD Polskava (v sredini) in izkušeni lovovodja Mirko Draškovič (desno) po uspešnem lovu. Foto: Marjan Toš

Goste iz Koroške, ki jih je vodil predsednik Kluba prijateljev lova iz Celovca Janez Kaiser, sta pozdravila in sprejela predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina Lovske družine (LD) Polskava Franc Ravnjak. Krajši skupni lov na fazane je vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič s pomočnikoma Francem Ravnjakom in Milivojem Matičem. Lovcem je posijalo celo sonce in za nameček jim je bila vnovič naklonjena tudi boginja Diana.

Trdne in žive vezi med zamejskimi in štajerskimi lovci se le še utrjujejo

Sicer so jesenski lovi bolj oblika druženja, prijateljevanja in obujanja spominov. Po lovu so priredili še tradicionalni  »zadnji pogon« z martinovo pojedino  in s slovenskogoriškimi gibanicami, nazdravili pa so tudi predsedniku LZ Maribor Gselmanu za njegov rojstni dan. Kljub obilici dobre volje in lovske »latovščine« so namenili precej časa delovnemu razgovoru in izmenjavi izkušenj o varstvu narave in ohranitvi divjadi. Na obeh straneh meje so namreč težave podobne, saj zlasti mala divjad (zajci, jerebice, fazani) zaradi občutnih sprememb v naravnem okolju dobesedno izgublja tla pod nogami.

Klub prijateljev lova (KPL) Celovec je bil ustanovljen leta 1964 na pobudo Karla Prušnika-Gašperja. Vse od ustanovitve dalje predstavlja ta lovska organizacija slovenskih zamejskih lovcev na avstrijskem Koroškem tudi živo vez med lovci v alpsko-jadranskem prostoru in aktivnega ter tvornega sooblikovalca stikov med njihovimi uradnimi združenji, predvsem med Koroškim lovstvom (Kärn­tner Jägerschaft), Lovsko zvezo Slovenije in tudi Društvom »Doberdob«, ki združuje slovenske lovke in lovce v Furlaniji-Julijski krajini. KPL Celovec je kot lovska organizacija  koroških  zamejskih  lovcev  polnopravni član Lovske zveze Slovenije.

KPL Celovec po smrti dolgoletnega in legendarnega predsednika Mirka Kumra Frica zdaj uspešno vodi predsednik Janez Kaiser, ki je za prihodnje leto napovedal praznovanje 60-letnice kluba v Celovcu. Priložnostno slovesnost bodo pripravili tudi v Mariboru, je ob koncu srečanja dodal predsednik LZ Maribor Gselman. Med zamejskimi lovskimi tovariši je bil tudi Valentin Božič Folti, najstarejši, 83-letni član KPL Celovec iz Globasnice, ki je poln optimizma in dobre volje obujal spomine na mnoga doživetja z lovskimi prijatelji z obeh strani meje.

Razveseljivo je, da je tudi med zamejskimi lovci že več mlajših, ki bodo zagotovo nadaljevali to lepo tradicijo in kot člani zelene bratovščine prenašali dragocene izkušnje s področja varovanja narave in ohranitve divjadi onstran Karavank na Štajersko. Oboji bodo imeli skrbi v izobilju, saj se posegi v naravo okolje v škodi divjadi povsod nadaljujejo.

dr. Marjan Toš

Vetrne elektrarne ne sodijo na Pohorje

Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji kritično pretresel stališča o umeščanju gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju.

Kozjak v jesenskih barvah. Foto: Marjan Toš

Že na začetku razprave so člani poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in prostoživeče živali nasploh. Izgradnja takšnih energetskih objektov bi le še poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali, zato so soglasno ocenili, da ti ne sodijo na Pohorje.

Upravni odbor LZ Maribor je ob tem pritrdil mnenju lovskih družin (LD) na prizadetem območju Pohorja, da bi zaradi ljudi in narave morali elektrarne na veter umeščati drugam, ne v območje NATURE 2000 in tudi na drugačen način. Umeščanje energetskih objektov, vključno z vetrnimi elektrarnami v naravno okolje je izredno odgovorno strokovno delo, ki terja konsenz z lokalnim prebivalstvom. Tega na Pohorju ni bilo in na žalost so bile postavljene na stranski tir tudi vse lovske družine na tem območju (LD Šmartno, LD Slovenska Bistrica, LD Fram, LD Hoče, LD Radvanje, LD Ruše, LPN Pohorje …).

Člani Upravnega odbora LZ Maribor so vnovič izpostavili negativne pojave na Pohorju, kjer se divje vožnje po naravnem okolju s štirikolesniki, motokros motorji, gorskimi kolesi in motornimi sanmi v zimskem času še kar nadaljujejo. Povzročajo hrup in velik nemir v okolju prostoživečih živali, ki se mora iz svojih stanišč nenehno umikati drugam. To pa je za divjad, zlasti jelenjad, srnjad in gamse zelo škodljivo zlasti pozimi, ko potrebujejo živali mir, da ne izgubljajo energije.

Flora in favna na Pohorju bi bili z vetrnimi elektrarnami le še dodatno prizadeti in osiromašeni, zato  je Upravni odbor LZ Maribor na zadnji seji  soglasno podprl stališča vseh prizadetih LD, da se vetrnih elektrarn ne umešča v pohorski prostor. Hkrati so izrazili upanje, da bodo v prihodnje, v nadaljevanju procesov umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.

Marjan Toš

42 novih štajerskih lovcev

Končalo se je letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov iz Lovske zveze (LZ) Maribor. Lovski izpit je uspešno opravilo 42 mladih lovcev od 47 prijavljenih na izobraževanje.

LZ Maribor je bogatejša za 42 mladih lovcev. Foto: arhiv LD Maribor

Strokovni tajnik LZ Maribor Božidar Kunej je povedal, da je bila najboljša pripravnica, zdaj mlada lovka Nina Turner iz Lovske družine (LD) Kapla. Odličen uspeh je dosegla tudi Ana Paulič iz LD Podvelka. To je bila najštevilčnejša generacija lovskih pripravnikov po letu 2016. Ob zaključku izobraževanja je bila svečana podelitev spričeval s podpisom zaprisege o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Mladi štajerski lovci so se skupaj z mentorji zbrali v Kulturnem domu Kulturno umetniškega društva Franc Ilec Loka-Rošnja pri Staršah.

Med letošnjimi tečajniki je bila najboljša pripravnica Nina Turner iz LD Kapla. Foto: arhiv LZ Maribor

Začetek slovesnosti je bil tudi tokrat v znamenju nastopa Rogistov  Lovske zveze Maribor pod vodstvom Slavka Štiberca. Zven lovskih rogov je mogočno odmeval po Dravskem polju in segel do src mladih in starih lovcev. Prireditev je  povezoval vodja izobraževanja Ivan Žižek, zbrane mlade lovce, pripravnike in predavatelje pa je nagovoril in pozdravil predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. Svečane podelitve spričeval so se udeležili tudi vsi člani državne izpitne komisije na čelu s predsednikom Brankom Reismanom.

Za lep konec slovesnosti, ki bo mladim štajerskim lovcev ostala v lepem spominu, jih je z melodijo na harmoniki razveselil mladi lovec te generacije in Guinnessov rekorder v igranju na harmoniko Anže Krevh iz LD Podvelka. Mladi lovci so se skupaj z gosti zadržali še na prijetnem tovariškem druženju.

Marjan Toš

Obisk na Lovski zvezi Maribor

Danes bi vam rad opisal čudovit dan, ki sem ga preživel s sošolci in prijatelji. Z našim šolskim planinskim krožkom Veseli koraki smo se odpravili na obisk Lovske zveze Maribor. Tega dne smo se vsi veselili.

Foto: arhiv LZ Maribor

Ko smo prispeli, so nas pričakali nasmejani in veseli lovci. Medtem, ko smo hodili do sejne sobe, smo se vsi čudili svetlikajočim pokalom. Lovci so nam povedali, da lov sega daleč v preteklost, in da brez njega ne bi preživeli. Nastal bi kaos, bilo bi veliko več bolezni, živali bi pojedle vse pridelke.

Spoznali smo veliko živali. Veliko smo zvedeli o srni, o kateri je bilo razstavljenih veliko zanimivosti. Spoznali smo tudi opremo lovca. Povedali so nam, da mora pravi lovec imeti klobuk, nahrbtnik, daljnogled, lovsko obleko, svetilko in najpomembneje: pravega lovskega psa. Nato smo odšli v drugo sobo, kjer smo videli nagačene živali. V naslednji sobi smo si ogledali tudi različne živalske kosti in zanimivosti. Pogovorili in ogledali smo si, kje vse živali živijo, npr. gams v območju Triglavskega narodnega parka. Na razstavi je bila tudi posebna žival – srna z rogovi. Narava je res polna presenečenj.

Zelo smo se nasmejali, ko so lovci začeli zbijati šale. Ko smo si ogledali zajca, so rekli da ima 20 nog (4 kosmate, 2 pristajalni, 2 skakalni, 2 sprednji, 2 zadnji, 2 desni, 2 levi, 2 daljši in 2 krajši). Nato pa drugi vic. Kako ločiš srake po spolu? Samec je črno-bel in samica je belo-črna.

Lovcem smo se zahvalili, da so si vzeli toliko časa, da so nam povedali, kdo je lovec, kaj je lov in kakšen pomen ima lovljenje. Podarili so nam še urnik, križanko in zgodbo. Povedali so nam tudi, da smo prva skupina v njihovih novih prostorih in da so zelo veseli našega obiska.

Majhni in veliki planinci smo preživeli čudovit in poučen popoldan.

Nikola Kolman, 5. a, Osnovna šola Pesnica

V mariborski ekološki učilnici že prvi šolarji

Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor se je na zadnji seji seznanil z začetkom delovanja ekološke učilnice, ki jo je LZ urejala dobri dve leti in pol. Pri tem so ji na pomoč priskočile tudi nekatere lokalne skupnosti, saj gre za projekt, ki je izredno uporaben za okoljsko vzgojo šolarjev in dijakov pa tudi predšolske mladine.

Radovedni šolarji so prisluhnili razlagi. Foto: Božidar Kunej

Prvi obiskovalci učilnice so bili učenci OŠ Pesnica pri Mariboru, ki so jih spremljale tri učiteljice. Mladim so nekaj aktualnih tem in odprtih vprašanj s področja biologije in ekologije divjih, prostoživečih živali predstavili predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, predsednik komisije za izobraževanje Ivan Žižek in sekretar LZ Maribor Božidar Kunej. Šolarji so z velikim zanimanjem spremljali razlage in si nato ogledali še razstavljene preparate nekaterih značilnih prostoživečih živali, ki živijo v loviščih na območju mariborske LZ.

Mlade seznanjajo  s poglavitnimi težavami pri ohranjanju prostoživečih živali

LZ Maribor učilnico dodatno opremlja s sodobno učno tehnologijo in pripomočki, da bi lahko mladim nazorno prikazali predvsem slabšanje naravnih razmer za prostoživeče živali v njihovem življenjskem okolju. Posebej skrbno bodo pripravili obiske za malčke iz vrtcev, za katere načrtujejo njihovi starosti primerne programe. Sodobno ekološko učilnico so poimenovali »Zelena eko točka Štajerske«.

Na voljo bo predvsem mladim obiskovalcem iz osnovnih in srednjih šol, ki jim bodo tudi s pomočjo sodobne tehnologije nazorno predstavili življenje prostoživečih živali in drastične spremembe v njihovem življenjskem prostoru, zaradi katerih so mnoge vrste že dalj časa resno ogrožene. Na primer fazani, poljske jerebice, prepelice, divji petelin, ruševec in gozdni jereb, ki so iz večine štajerskih lovišč že izginile. Mlade bodo seznanjali tudi z ukrepi lovske organizacije vsaj za preživetje in ohranitev omenjenih vrst.

Marjan Toš

V nižinskih loviščih LZ Maribor je vse bolj ogrožen tudi fazan. Foto: Marjan Toš

Na Pragerskem liga v lovskem strelstvu Lovske zveze Maribor

Komisija za lovsko strelstvo Lovske zveze (LZ) Maribor, ki jo že dolga leta uspešno vodi Bojan Urbančič iz Ruš, je sklenila že 16. ligo v lovskem strelstvu za lovce iz lovskih družin (LD) LZ Maribor.

Nagrajenci, sodniki in del udeležencev lige v lovskem strelstvu Lovske zveze Maribor. Foto: arhiv LZ Maribor

V treh kolih zanimivega in dobro organiziranega tekmovanja, ki se je odvijalo v strelskem centru Gaj pri Pragerskem, so se najboljši strelci pomerili v posamični in ekipni konkurenci in to v disciplinah glinasti golobi, malokalibrska puška in lovska kombinacija. Letos so prvič izvedli tudi tekmovanje v disciplini compak (to pomeni prelet glinastih golobov v različnih smereh), kar je bilo za strelce tekmovalno zelo izzivalno, za gledalce pa izjemno zanimivo.

Udeleženci strelske lige LZ Maribor so bili razporejeni v več skupin, in sicer so se pomerili člani do 55 leta starosti, veterani med 55 in 65 letom starosti in superveterani, starejši od 65 let. Skupaj je v ligi nastopilo 29 strelcev, žal med njimi ni bilo nobene lovke, ki se sicer na streliščih rade pomerijo z lovskimi izzivalci.

Kot sta povedala Bojan Urbančič in Darjan Vesenjak, ki sta organizacijsko bdela nad potekom tekmovanja, letošnje vreme strelcem ni bilo najbolj naklonjeno. Za nemoten potek tekmovanja so skrbeli strelski sodniki Alojz Gostenčnik, Dejan Vedlin in Marjan Gselman. Kot zanimivost naj omenimo izjemen uspeh Boštjana Sadeka, ki je zadel vseh 75 glinastih golobov, kar je redek dosežek. Rezultati veteranov in superveteranov so šteli za izbor za državno prvenstvo Lovske zveze Slovenije.

Ob zaključku lige so najboljšim podelili nagrade in sklenili, da bodo prihodnje leto v ligo pritegnili še več lovskih strelcev. V ekipni konkurenci so letos zmagali strelci iz LD Oplotnica pred LD Janžev Vrh in LD Podvelka. Med člani je slavil Boštjan Sadek pred Marijanom Sadekom in Jocom Hudernikom; med veterani Bojan Urbančič pred Darjanom Vesenjakom in Marjanom Krevhom; pri superveteranih Danijel Marhold pred Antonom Hudernikom in Slavkom Prahom, v disciplini compak pa je slavil Bojan Urbančič pred Boštjanom Sadekom in Maksimilijanom Garmutom.

Marjan Toš

Uspešno upravljanje z divjadjo v letu 2022 v Slovensko goriškem LUO

Na Lovski zvezi (LZ) Maribor so pred dnevi opravili pregled in oceno odstrela in izgub divjadi »kategorizacijo« za Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje (SOZUL).

Skrbni pregled trofej in čeljusti srnjadi. Foto: Jure Toš

SOZUL leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Pohorsko lovsko upravljavsko območje (LUO), na jugu in vzhodu na Ptujsko-Ormoško LUO, na severu pa deloma na Pomursko LUO, deloma pa na sosednjo Avstrijo. SOZUL ima v slovenskem merilu pomembno vlogo na področju upravljanja s srnjadjo in poljsko divjadjo, predvsem s fazanom in poljskim zajcem. S prisotnostjo ostalih vrst divjadi območje ne izstopa.

Celotno območje obsega 72.965 hektarov, od tega je lovnih površin 62.781 hektarov. V SOZUL upravlja z lovišči 23 lovskih družin, in sicer: Kungota, Šentilj, Paloma Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik-Košaki, Pesnica-Jarenina, Jakob, Velka, Sveta Ana, Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje-Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Pregleda sta se poleg članov strokovne komisije udeležila tudi lovski inšpektor Ian Martin Koštomaj in predsednik LZ Maribor Marjan Gselman. V vseh lovskih družinah so trofeje in čeljustnice uplenjene divjadi skrbno pripravili in podatke o odstrelu oziroma odvzemu (povoz, pogin) posameznih kategorij vnesli v statistične tabele.

Gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v tem območju je srnjad, v polovici lovišč pa je prisoten tudi divji prašič. Odvzemi divjih prašičev so bili lani na ravni leta 2021. Jelenjad je samo občasno prisotna vrsta. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik SOZUL Božidar Kunej, velja pri jelenjadi “temeljna usmeritev, da je ta vrsta divjadi na tem področju nezaželena in se zato regulira s popolnim odstrelom v skladu z veljavno zakonodajo, načeli lovsko pravičnega lova in lovske etike. Še posebej velja poudariti, da se mora odstrel jelenov v SOZUL prilagajati upravljavskim usmeritvam sosednjega Pohorskega LUO.” Povedal je še, da gre pri odvzemu oz. odstrelu damjakov za pobege teh živali iz slabo vzdrževanih obor za rejo divjadi.

Lanski skupni odvzem divjadi iz lovišč na območju SOZUL je 2.541 osebkov srnjadi, 3 navadni jeleni, 19 damjakov, 122 divjih prašičev, 950 lisic, 45 jazbecev, 551 fazanov, 83 poljskih zajcev, 197 rac mlakaric, 1429 sivih vran in 6 šakalov. Največ divjih prašičev so uplenili v LD Kamnica (37), LD Polskava (26), LD Kungota (23), LD Cigonca (10), je še povedal Kunej. Staleži male divjadi so skromni, sploh poljske jerebice, ki je v dobršnem delu lovišč  v SOZUL že povsem izginila.

Marjan Toš

Občni zbor LZ Maribor o aktualnih temah

Na rednem letnem občnem zboru Lovske zveze (LZ) Maribor so razpravljali o letošnjem delu in ocenili, da je bilo uspešno.

Delegati LD so bili zadovoljni z opravljenim delom LZ Maribor. Foto: Marjan Toš

Med največjimi zalogaji je bila organizacija in izvedba projekta Praznik lovske kulture in lovskega strelstva z 48. srečanjem slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov na Pragerskem. Kot je povedal predsednik štajerskih lovcev Marjan Gselman, so tudi letos  dobro sodelovali s šolami, saj so imeli več lovskih taborov za mlade. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, z Zavodom za gozdove Slovenije, z organi kmetijskega ministrstva, inšpekcijskimi službami, z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter z Lovsko zvezo Slovenije. Dobro so sodelovali tudi z občinami, ki  so jim pomagale pri urejanju ekološke učilnice s sodobno multivizijo za mladino. Večina ureditvenih del je že končanih, tako da bo učilnica v prvi polovici prihodnjega leta odprta za uporabo.

Delovno predsedstvo občnega zbora (od leve) Borut Mithans, Marjan Gselman in Dušan Ivičak. Foto: Marjan Toš

Kdaj bo konec divjih voženj v naravnem okolju?

Vnovič so izpostavili problematiko divjih voženj z motornimi vozili  v naravnem okolju, še posebej na Pohorju. Negativne posledice tega početja so iz leta v leto večje. O tem so pripravili več strokovnih posvetov vseh deležnikov, da bi skupaj oblikovali rešitve. Žal je ostalo bolj na ravni dogovorov, saj se divje in nenadzorovane vožnje z motorji, avtomobili, motornimi sanmi in drugimi vozili še naprej nadaljujejo, s tem pa se uničuje naravno okolje  in vznemirja divjad. Na tem  področju bo potrebna ostrejša zakonodaja in učinkovitejši nadzor, so poudarili udeleženci občnega zbora. Divjanju v naravi je treba narediti konec, so bili odločni lovci.

Podelili priznanja

Na zborovanju so sprejeli letošnji delovni program s finančnim načrtom in podelili več priznanj. Za sodelovanje na kulturnem področju sta prejela priznanji Lovske zveze Maribor pisatelj in dramatik Tone Partljič ter dramski igralec Bojan Maroševič. Priznanji LZ sta prejela še Mirko Draškovič z LD Polskava in Janez Golob iz LD Laporje, plaketo LZ pa Milan Dovnik iz LD Laporje. V krajšem kulturnem programu so  z izbranimi melodijami nastopili mariborski lovski rogisti.

Priznanje LZ Maribor je Bojanu Maroševiču predsednik zveze Marjan Gselman. Foto: Marjan Toš

Marjan Toš

Martinova sobota in koroški lovski pozdrav v Polskavi

Klub prijateljev lova (KPL) iz Celovca že od same ustanovitve leta 1964 dobro sodeluje z Lovsko zvezo (LZ) Maribor. V okvir odličnega sodelovanja in lovskega prijateljstva sodijo tudi vsakoletna srečanja štajerskih in zamejskih koroških lovcev s skupnim lovom na fazane.

Pozdrav lovini. Foto: Božidar Kunej

Po enoletnem premoru zaradi epidemije covid-19 so se koroški in štajerski lovci vnovič srečali na Martinovo soboto, 12. novembra, v Lovski družini (LD) Polskava. Tam sta jih pozdravila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina LD Polskava Franc Ravnjak. Izrekla sta jim iskreno dobrodošlico in prijetno počutje na Dravskem polju. Srečanja se je udeležilo 14 članov Kluba prijateljev lova pod vodstvom predsednika Janeza Kaiserja in tajnika Jurija Mandla.  

Po prijateljskem stisku rok in krajšem pomenku pred lovskim domom LD Polskava so se podali na skupni lov na fazane na zgornjem polskavskem polju. Lov je vzorno vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič. Letos je bila lovcem izredno naklonjena tudi boginja Diana, saj so uplenili kar nekaj fazanov. To je bilo skoraj več kot preveč, so menili koroški lovci, ki so bili z lovom izredno zadovoljni.

Janez Kaiser, predsednik KPL Celovec (levo) in Marjan Gselman, predsednik LZ Maribor (desno): »Naše sodelovanje bomo še okrepili in nadgradili.« Foto: Marjan Toš

Klub prijateljev lova iz Celovca in LZ Maribor napovedala še tesnejše sodelovanje

Po lovu so pripravili zadnji pogon v lovskem domu LD Polskava, kjer so izmenjali mnenja o gospodarjenju in upravljanju z divjadjo v štajerskih in koroških loviščih, v ospredju pa so bila vprašanja o krepitvi medsebojnega sodelovanja. Kot je poudaril Kaiser, sodelovanje ni bilo nikoli ogroženo in se počasi že približuje »Abrahamu«.

Zdajšnje vodstvo  kluba si prizadeva, da bi medsebojne stike še utrdili in poglobili, tako na družabnem kot na strokovnem področju. S tem se je strinjal tudi Gselman, ki se je gostom iskreno zahvalil za udeležbo in jih povabil na prihodnje srečanje, ki bo čez leto dni, prav tako na Martinovo soboto. Ta dan je namreč tudi ena od tradicij tega sodelovanja, ki jo nameravajo ohraniti, sta na koncu zadnjega pogona ob slovesu poudarila oba predsednika.

Izpostavila sta še, da so vsakoletna srečanja  s skupnim lovom tudi priložnost za spoznavanje sprememb v naravnem okolju, ki se dogajajo v loviščih na obeh straneh Karavank. Hkrati pa pomeni sodelovanje štajerskih in zamejskih koroških lovcev že od vsega začetka tudi uveljavljeno in hvalevredno obliko sodelovanja med matičnim narodom in slovensko manjšino na Koroškem.

Marjan Toš

Lov na fazane je bil zelo uspešen. Foto: Božidar Kunej

Upravni odbor LZ Maribor: večino programa  2022 že opravili

Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji ocenil, da so večino letošnjega obsežnega programa že izpolnili. Ostajajo jim še manjše obveznosti na področju izobraževanja in zaključna dela na projektu sodobne ekološke učilnice, ki jo urejajo v okviru obsežnega projekta “Zelena eko točka Štajerske“.

Predsednik Marjan Gselman (levo) podeljuje spominsko darilo strokovnemu tajniku Božidarju Kuneju. Foto: D. Muršec

Kot je povedal predsednik LZ Maribor Marjan Gselman, jo je finančno podprlo veliko lokalnih skupnosti, saj je namenjena ekološkemu osveščanju in okoljski vzgoji mladine, predšolskih in šolskih otrok. Z nekaterimi občinami se za podporo še dogovarjajo. Upravni odbor LZ Maribor se je zahvalil vsem sodelavcem projekta Praznik lovske kulture, ki je potekal sočasno z Dnevi lovskega strelstva na Pragerskem. 

Govora je bilo tudi o aktualnih temah, med drugim o spremembah in dopolnitvah Pravil Lovske zveze Slovenije in posledično tudi Pravil LZ Maribor. Dotaknili so se nekaterih odprtih vprašanj glede vodenja disciplinskih postopkov v lovskih družinah in se seznanili z novimi obveznostmi s področja veterinarsko-higienskih predpisov ravnanja z uplenjeno divjadjo v skladu z najnovejšimi navodili Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Upravni odbor je sklenil, da bo letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova Celovec potekalo 12. novembra v Lovski družini Polskava. Tam bodo za koroške zamejske lovce pripravili krajši skupni lov na fazane in prijateljsko lovsko srečanje.

Po seji Upravnega odbora pa je predsednik LZ Maribor podelil spominsko darilo strokovnemu tajniku zveze Božidarju Kuneju ob njegovem »malem Abrahamu«.

Marjan Toš

Praznik lovske kulture: 170 pevcev in 130 rogistov

Lovska zveza Maribor že več desetletij vlaga veliko truda in sredstev v popularizacijo in širjenje lovske kulture v slovenskem prostoru. Letos jim je bila že tretjič zaupana organizacija Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov. Srečanja, letošnje bo 48., potekajo vsako leto v drugem kraju že od leta 1973.

Rogisti LZ Maribor

Letošnji slovenski lovski kulturni dan se bo zgodil v Športnem centru strelišča Gaj pri Pragerskem 3. septembra ob 15. uri. Ob tej priložnosti  bodo štajerski lovci predstavili  lovsko kulturo  v širšem kontekstu, ne samo njenega pevskega oz. glasbenega izročila in tradicije. Zaradi tega so prireditev  poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE IN LOVSKEGA STRELSTVA«.

Na njej se bodo predstavili lovski ustvarjalci s področja rezbarstva, fotografije, preparatorstva … V kulturnem delu bo sodelovalo 19 skupin lovskih rogistov, 13 lovskih pevskih zborov, glasbena skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič z monokomedijo Toneta Partljiča »Naj ostane med nami«.

Zaradi velikega števila nastopajočih, so združili pevce v en zbor. V njem bo nastopilo več kot 170 pevcev in v skupnih nastopih bodo zadonele lovske melodije iz več kot 130 lovskih rogov. Prireditev je mednarodnega značaja, saj bodo sodelovali tudi pevski zbori in rogisti iz sosednjih držav.

Marjan Toš

Božidarju Kuneju odlikovanje Lovske zveze Slovenije

Upravni odbor Lovske zveze Maribor pod vodstvom predsednika Marjana Gselmana je na zadnji predpočitniški seji namenil največ pozornosti pripravam na izvedbo 48. srečanja Slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo 3. septembra na Pragerskem.

Božidar Kunej, sekretar LZ Maribor (v sredini) z odlikovanjem LZS. Foto: Bojan Urbančič

Gre za tradicionalni praznik slovenske lovske kulture, s katerim se zelena bratovščina vsako leto celovito predstavi javnosti z bogato kulturno dejavnostjo. Prireditev pripravljajo v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije in Komisijo za lovsko kulturo in odnose z javnostmi.

Kot je povedal predsednik komisije za lovsko kulturo pri LZ Maribor Slavko Štiberc, pričakujejo okoli 250 pevcev in rogistov iz vse Slovenije. Priprave potekajo brez zapletov, izdali bodo tudi elektronski bilten srečanja in poskrbeli za spominska darila vsem udeležencem.

Podpredsednik LZ Maribor Borut Mithans je člane Upravnega odbora seznanil s potekom urejanja ekološke multimedijske učilnice, ki naj bi jo odprli 1. septembra. Za prizadevno delo je predsednik LZ Maribor Gselman podelil odlikovanje Lovske zveze Slovenije, in sicer red za lovske zasluge III. stopnje sekretarju LZ Maribor Božidarju Kuneju.

Marjan Toš

Spričevala 30 mladim lovcem LZ Maribor

Lovska zveza Maribor je v soboto 4. junija izvedla svečano podelitev spričeval 30 mladim lovcem, ki so v prvem izpitnem roku uspešno opravili lovski izpit. Ob podelitvi spričeval so mlade lovke in lovci slavnostno zaprisegli in podpisali etični kodeks slovenskih lovcev.

Najboljši v generaciji 2022 Urška Repolusk /desno/ in Zoja Šprah /levo/ na sredini razrednik Dejan Rebernik. Foto: arhiv LZM

Vpisna knjiga opravljenih lovskih izpitov, ki jo vodimo na Lovski zvezi Maribor od leta 1955, je z zaključkom izobraževanja v tem letu dopolnjena z imeni 30 novih lovcev, od tega štirih lovk. Knjiga do zdaj šteje 4.977 zapisov o opravljenih lovskih izpitih na Lovski zvez Maribor, ki je usposobljena članica Lovske zveze Slovenije za opravljanje lovskih izpitov.

Po dveh letih omejitvenih ukrepov zaradi covid-19, ko je izobraževanje delno potekalo na daljavo, je bilo letošnje v celoti izvedeno v predavalnici. Teoretični del tečaja se je izvajal ob sobotah dopoldan med 12. februarjem in 7. majem. V skladu z novimi Navodili je pred državno izpitno komisijo zaključni pisni in ustni del lovskega izpita potekal 20. in  21. maja. Tega je uspešno opravilo 30 kandidatov – mladih lovcev. Ostali kandidati bodo zaključni del lovskega izpita opravljali v jesenskem roku.

Skupinska fotografija mladih lovcev/lovk z mentorji, starešinami in predavatelji LZM. Foto: arhiv LZM

Slavnostna podelitev lovskih spričeval s podpisom Zaprisege o spoštovanju Etičnega kodeksa slovenskih lovcev je bila 4. junija v Kulturnem domu Kulturno umetniškega društva Franc Ilec Loka-Rošnja.

Začetek prireditve so naznanili Rogisti Lovske zveze Maribor. V uvodu je vse prisotne pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. Vsem, ki so sodelovali pri izvedbi učnega programa, organizaciji tečaja in preverjanju znanja, se je iskreno zahvalil, novim lovcem pa čestital za opravljeni lovski izpit.

Vsebinski del podelitve je vodil predsednik Komisije za izobraževanje in vodja tečaja za pripravo na teoretični del lovskega izpita Ivan Žižek. Podal je poročilo o poteku izobraževalnega procesa. Povprečna starost pripravnikov je bila 33 let in povprečna ocena teoretičnega dela izobraževanja 3,72.  Od tega sta teoretično izobraževanje dve opravili z odličnim uspehom, trinajst s prav dobrim, petnajst z dobrim in eden z zadostnim uspehom.

Posebne knjižne nagrade za odličen uspeh sta prejeli Urška Repolusk iz LD Ruše in Zoja Šprah iz LD Starše. Razrednik generacije Dejan Rebernik iz LD Ruše se je v imenu mladih lovcev zahvalil za posredovano znanje in strpen odnos vsem predavateljem, vodji izobraževanja in vodstvu LZM. 

Sledilo je podeljevanje lovskih spričeval, lovskih izkaznic in podpis zaprisege, s katero so se mladi lovci zaobljubili, da bodo spoštovali etični kodeks slovenskih lovcev. Za zaključek podelitve so ponovno zaigrali Rogisti LZM in s tem naznanili družabni del opravljenih lovskih izpitov.

Vsem še enkrat čestitamo in jim želimo dober pogled!

Božidar Kunej, Lovska zveza Maribor

Štajerski lovci podprli gradnjo nacionalnega lovskega centra

Na delnem občnem zboru Lovske zveze Slovenje za območje Lovske zveze Maribor v Zg. Polskavi so podprli predlog začetka gradnje modernega nacionalnega lovskega centra Zlatorog v Lukovici.

Foto: Božidar Kunej

Kot je povedal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, so za bodoči center dokupili še nekaj dodatnih zemljišč, za naložbo pa bodo zagotovili sredstva tudi z naslova prodaje vile Zlatorog, na Župančičevi ulici 9, v Ljubljani, kjer je sedanji sedež Lovske zveze Slovenije.

Udeleženci občnega zbora so se zavzeli za čim hitrejši začetek izgradnje centra, v katerem mora biti na novo postavljen tudi moderni lovski muzej s sodobno muzeološko infrastrukturo in strokovno knjižnico. Prav tako morajo biti v novem centru sodobno opremljene učilnice za izvajanje vseh izobraževalnih programov Lovske zveze Slovenije.

Lovske organizacije opravljajo pomembno javno službo na področju varstva narave

Sicer je mag. Bradač štajerske lovce seznanil z uspešnim izvajajem ukrepov za zatiranje afriške prašičje kuge in opozoril na velik pomen lovske organizacije pri izvajanju nekaterih javnih nalog, ki jih je sposobna izvesti le izvesti lovska organizacija. Napovedal je pravilnik o uporabi lovskega orožja na nelovnih površinah in omenil prizadevanja za vrnitev odvzetih zemljišč lovskim družinam od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije.

Delni občni zbor LZS je postregel z zanimivimi vprašanji 2022. Foto: Božidar Kunej

Govorili so tudi o zavarovanju lovcev pri opravljanju javne službe in o nekaterih aktualnih vprašanjih glede lastništva divjadi. Lovska zveza Slovenije se zavzema za dolgoročno reševanje problematike upravljanja z velikimi zvermi, še zlasti z volkom in rjavim medvedom. Izpostavili so tudi prostovoljno delo lovcev pri upravljanju z lovišči in skrb lovske organizacije za nenehno strokovno izobraževanje in usposabljanje lovcev.

Marjan Toš

Male zelene celice – tekmovanje v znanju iz lovstva za srednješolce

Na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor je 19. maja potekalo državno lovsko tekmovanje v znanju iz lovstva – Male zelene celice. Na tokratnem tekmovanju sta sodelovali dve šoli, Srednja lesarska in gozdarska šola iz Maribora in Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne.

Foto: Mateja Kišek

Tekmovanje sta organizirala in vodila dr. Mateja Kišek in Renato Vovk, oba učitelja strokovnih gozdarskih predmetov na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor. Da je bilo tekmovanje izvedeno lovsko pravično, je skrbela strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, tajnik Lovske zveze Maribor Božidar Kunej in predsednik komisije za izobraževanje pri Lovski zvezi Maribor in Lovski zvezi Slovenije Ivan Žižek.

Tekmovanje je bilo sestavljeno iz petih različnih nalog, ki so obsegale poznavanje določenih lovskih in naravovarstvenih vsebin. Obe ekipi sta bili tekom tekmovanja zelo izenačeni. Strokovna komisija je bila mnenja, da je znanje dijakov na zavidljivo visokem nivoju. Zadnja naloga je bilo streljanje z zračno puško, kjer so imeli mariborski dijaki nekaj več lovske sreče in so ekipno dosegli večje število točk. To jim je v seštevku prineslo skupaj 32 točk, medtem, ko so jih postojnski dijaki zbrali 28,5. Mariborčani so ob koncu tekmovanja v svojo lovsko učilnico ponosno odnesli prehodni pokal – lovsko palico, kamor bodo zapisali ime Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor in leto, ko so postali državni lovski prvaki v znanju iz lovstva.

Za podporo pri izvedbi državnega lovskega tekmovanja se organizatorji zahvaljujemo Lovski zvezi Slovenije, Lovski zvezi Maribor in trgovini z lovsko opremo, Puškarstvu Vute d.o.o., ki je prispevalo del nagrad za tekmovalce.

dr. Mateja Kišek

Upravni odbor Lovske zveze Maribor o aktualnih temah

Na zadnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so namenili posebno skrb razpravi o poteku izobraževanja lovskih pripravnikov in strokovnem izobraževanju v lovstvu nasploh.

Marjan Gselman, predsednik LZ Maribor (levo) in podpredsednik LZ Maribor Borut Mithans, ki mu je v imenu štajerskih lovcev čestital ob osebnem jubileju. Foto: Božidar Kunej, arhiv LZ Maribor

Vnovič so poudarili, da brez znanja v lovstvu že dolgo ne gre več, in da je treba tudi v okviru pomlajevanja članstva v prvi vrsti skrbeti za kakovostne kadre, ki bodo lahko s strokovnim znanjem uresničevali vse bolj zahtevno poslanstvo varstva narave in divjadi.

Govorili so še o pripravah na letošnji Praznik slovenske lovske kulture, ki bo 3. septembra na Pragerskem. Tam bo tudi že 48. Srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Prisluhnili so poročilom članov Upravnega odbora iz letnih zborov lovskih družin. Če je le mogoče, se namreč predstavniki LZ Maribor udeležujejo vseh letnih občnih zborov lovskih družin in lovcem neposredno posredujejo vse aktualne informacije. Hkrati pa dobijo veliko povratnih informacij o težavah na terenu, s katerimi se soočajo lovci.

Še vedno so v ospredju težave zaradi posegov v okolje (spomladansko požiganje, sekanje remiz, mejic, grmišč …), zaradi katerih se iz leta v leto slabšajo naravni pogoji in razmere za divjad. Najbolj kritične so razmere za malo, poljsko divjad, v nekaterih predelih Pohorja in Kozjaka pa se nadaljuje vznemirjanje divjadi zaradi divjih voženj z motornimi vozili in gorskimi kolesi po gozdovih izven za to določenih prog. Posebno poglavje je ograjevanje površin, ki je najbolj v razmahu na območju Slovenskih goric.

Mariborska lovska zveza je največja območna lovska organizacija v Sloveniji, saj povezuje in združuje 45 lovskih družin z okoli 2100 člani. Že tretji mandat jo kot predsednik vodi Marjan Gselman, sicer član Lovske družine Pobrežje – Miklavž, lovec in kinolog, ki je aktiven tudi v Upravnem odboru Lovske zveze Slovenije in njegovih organih. Dolga leta je kot starešina uspešno vodil LD Pobrežje – Miklavž in je tudi predsednik slovenskogoriškega območnega združenja upravljalcev lovišč (SOZUL). Lovcem predava o varnem ravnanju z orožjem in je tudi strelski sodnik. Ob njegovi 60-letnici, ki jo je praznoval pred kratkim, so mu člani Upravnega odbora izročili spominsko sliko in se mu zahvalili za predano delo v lovski organizaciji in za uspešno vodenje LZ Maribor.

Marjan Toš

Marjan Gselman stari novi predsednik štajerskih lovcev

Na programsko volilnem zboru Lovske zveze (LZ) Maribor so za predsednika te največje območne lovske zveze v Sloveniji vnovič izvolili Marjana Gselmana iz Lovske družine (LD) Pobrežje – Miklavž, ki je to funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu.

Zborovanje so s kratkim nastopom popestrili lovski rogisti. Foto: Marjan Toš

Njegov protikandidat je bil Miran Daković iz LD Gaj nad Mariborom. Izvolili so tudi novi Nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Edvard Goričan, Boštjan Lavuger, Silvo Pinter, Boris Rožman in dr. Marjan Toš ter Disciplinsko razsodišče LZ Maribor, v katerem bodo naslednja štiri leta delovali Andrej Marhold, Robert Erhatič, Alojz Gostenčnik, Franc Kraner in Vlado Šteinfelser.

Na zboru so po obširni obrazložitvi predsednika gospodarsko-finančne komisije Tomislava Kovačiča soglasno sprejeli in potrdili finančni načrt za prihodnje leto in programska izhodišča za mandatno obdobje 2021 – 2025. Veliko pozornosti bodo namenjali strokovnemu delu, izobraževanju, pridobivanju novih članov in projektnemu delu z mladimi.

Med osrednjimi nalogami dokončanje multimedijske ekološke učilnice

Med osrednjimi nalogami bo dokončanje sodobne multimedijske ekološke učilnice, ki bo namenjena učencem in dijakom. LZ Maribor bo tudi v bodoče negovala stike in sodelovala z zamejskimi lovci na avstrijskem Koroškem in s slavonskimi lovci v sosednji Hrvaški.

Marjan Gselman

Delegati so soglasno potrdili novi Upravni odbor za obdobje 2021 – 2025, v katerem bodo poleg predsednika Marjana Gselmana sodelovali še Borut Mithans kot podpredsednik ter člani Ivan Žižek (komisija za izobraževanje), Danilo Muršec (pravno statutarna komisija), Tomislav Kovačič (finančno gospodarska komisija), Franc Krivec (komisija za odlikovanja in priznanja), Slavko Štiberc (komisija za lovsko kulturo), Tomaž Golob (komisija za lovni turizem), Damir Koblar (komisija za stike z javnostjo in prireditve), Bojan Urbančič (komisija za lovsko strelstvo), Zdravko Brezovšek (komisija za lovsko kinologijo), Marjan Vernik in Uroš Lepej.

Marjan Toš

VIDEO: Praktična vaja iskalcev tudi v Mariboru

Lovska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, higiensko službo (VHS) in Lovsko zvezo Maribor v četrtek, 4. novembra, izvedla praktični del usposabljanja za člane skupin za iskanje poginulih divjih prašičev za severnovzhodno Slovenijo.

Foto: Božidar Kunej

Prvi dan usposabljanja za skupine po 25 udeležencev je potekal pri lovskem domu in istoimenskem lovišču Pobrežje – Miklavž. Prva skupina je s prikazom praktične vaje pričela ob 9. uri, druga ob 11:30 in tretja, ob 14. uri.

Načrt terenskega dela je bil sledeč: 1 ura izvajanja biovarnostnih ukrepov pri vstopu in izstopu iz okuženega območja, 1 ura prikaza pristopa k najdenemu poginulemu divjemu prašiču in 2 uri izvedbe iskanja na terenu z uporabo aplikacije WBT. Drugi dan usposabljanja ob enakem časovnem terminu bo v soboto, 6. novembra.

Božidar Kunej

Potek vaje si lahko ogledate v spodnjem prispevku:

Vir: https://net-tv.si

Druženje štajerskih in zamejskih lovcev v Dobravi odpovedano

Iz Lovske zveze (LZ) Maribor so sporočili, da so zaradi novonastalih neugodnih epidemioloških razmer odpovedali letošnje srečanje s člani Kluba prijateljev lova (KPL) iz Celovca v Dobravi v Slovenskih goricah, načrtovano za 6. novembra.

Dva predsednika, Marjan Gselman (LZ Maribor) in Janez Kaiser (KPL) na praznovanju stoletnice LZ Maribor. Foto: arhiv LZ Maribor

Mariborska zveza že 57 let tvorno sodeluje z zamejskim lovskim klubom na avstrijskem Koroškem in s tem krepi stike in vezi med matičnim narodom in manjšino onstran Karavank. Vsako leto okoli Martinovega organizirajo srečanje s skupnim lovom na malo divjad. Letos je bila za gostitelja srečanja izbrana Lovska družina Dobrava v Slovenskih goricah, ki takšno sodelovanje podpira in je že leta 1989 prvič gostila zamejske koroške lovce.

Častni pokrovitelj letošnjega srečanja je bil trojiški župan David Klobasa, ki je ob prevzemu pokroviteljstva posebej izpostavil pomen tovrstnega sodelovanja med slovenskimi in zamejskimi lovci.

Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman je pojasnil, da niso želeli tvegati, a bodo letošnji in lanski odpovedani lov, nadoknadili prihodnje leto, ko bo srečanje lahko sproščeno in brez omejitev. S tem se je strinjal tudi predsednik KPL Celovec Janez Kaiser.

Marjan Toš

Veličastno praznovanje stoletnice štajerskih lovcev

Lovska organizacija v Mariboru je od vsega začetka odgovorna članica krovne organizacije slovenskih lovcev – Neprecenljivo je njeno kulturno in narodno-politično poslanstvo v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni – Danes je v 45 lovskih družinah Lovske zveze Maribor združenih 2.100 lovcev, med njimi tudi nekaj lovk.

Gostje in udeleženci zborovanja v Narodnem domu. Foto: Čerič

V veliki Maistrovi dvorani Narodnega doma Maribor, v hiši, v kateri so se ob prevratu leta 1918 odigrali za slovenstvo v mestu ob Dravi in na slovenskem Štajerskem številni prelomni dogodki, je bila 7. oktobra slavnostna akademija ob stoletnici Lovske zveze Maribor. Dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, je pritegnil veliko pozornosti in je vnovič potrdil veljavo in pomen lovske organizacije na Štajerskem.

Program je  povezoval zgodovinar in radijski urednik Stanislav Stane Kocutar, sicer član LD Kamnica. V kulturnem programu  so nastopili mariborski lovski rogisti pod dirigentsko palico maestra Marjana Goloba in vokalna skupina Cantare. Neverjetno svečano ozadje in sceno so oblikovali praporščaki vseh lovskih družin iz mariborske zveze in iz sosednjih lovskih zvez ter iz Kluba prijateljev lova Celovec. Skupaj se jih je po arhaičnem stopnišču Narodnega doma do veličastne Maistrove dvorane sprehodilo kar 55.

Slavnostne akademije se je poleg množice lovcev udeležilo tudi veliko gostov, med katerimi so bili predsednik državnega zbora Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor direktorata za lovstvo in ribištvo mag. Robert Režonja, mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, predsednik KPL iz Celovca Janez Kaiser, predstavniki številnih območnih ZLD in LZ iz vse Slovenije, župani štajerskih občin, predstavniki LPN in lovske inšpekcije. 

Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Med drugim je dejal: »Vesel sem, da lahko danes z vami delim ta izjemen jubilej – stoletnico organiziranega lovstva na Štajerskem. Visoka obletnica Lovske zveze Maribor dovolj zgovorno priča o vaši veliki vztrajnosti, ki je omogočila nastanek in dolgoletno delovanje vaše zveze, ter izjemni ljubezni do narave, s čimer si zveza zagotavlja prepoznavno delovanje in družbeni ugled. Štajerci ste še posebej znani po vaši ljubezni do lova, pri čemer ste svoje poslanstvo – ohranjanje naravnega ravnovesja – še nadgradili z bogatimi družbenimi dejavnostmi vaših lovski družin in zveze. Lovski kulturi ter negovanju lovske tradicije in običajev ste dodali bogato kulturno življenje s prireditvami, razstavami in druženji. Vselej izkažete solidarnost s sočlani in drugimi člani vaših skupnosti, prispevate pa tudi k razvijanju in promociji sodobne pridobitvene dejavnosti, kot je lovski turizem in »foto« lov na velike zveri. Prepogosto se lov enači zgolj s poseganjem po orožju in streljanjem, vendar je lov danes veliko več. Je šport in rekreacija, je gospodarska dejavnost, je vrhunska kulinarika, je okoljevarstvo. Ko danes govorimo o lovskih družinah in zvezah, imamo v mislih veliko število zagnanih entuziastov, ki skrbijo za obstoj različnih živalskih vrst, za ohranjanje naravnega ravnovesja in bogastva. Lovci sodelujete tudi pri ozaveščanju družbe o pomenu trajnostnega razvoja in razširjate glas, da si vsa živa bitja delimo isti planet in se moramo zato naučiti sobivati, divjim živalim pa dopustiti življenje v njihovih naravnih okoljih. Vaše lovske družine in zveze so tudi odličen primer dobre organiziranosti in solidarnosti družbe. Nenazadnje pa naj izpostavim tudi zgodovinski pomen lovske zveze za Maribor in za Slovence. Lovska zveza Maribor oziroma takratna podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila ustanovljena v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni, po boju za severno mejo in v časih ponemčevanja  Maribora, ki se je kasneje z dvigom nacizma samo še stopnjevalo. Organiziranje društva je imelo tako ob vseh njegovih kulturnih dejavnosti pomemben prispevek za ohranjanje slovenstva na Štajerskem. V Sloveniji smo upravičeno ponosni na našo bogato kulturno dediščino, v katero nedvomno sodi tudi zgodba o organiziranem lovstvu«.

Slavnostno akademijo so sklenili s premiero monokomedije Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Z njo se je doživeto in igralsko prepričljivo predstavil dramski Igralec Bojan Maroševič s statisti iz KUD Pekre. Pred akademijo  je bil na balkonu Narodnega doma kljub deževnemu vremenu krajši koncert lovskih rogistov. Pred družabnim srečanjem v preddverju Maistrove dvorane so mariborski lovski zvezi čestitali za stoletnico in ji podarili spominska darila in plakete predstavniki ZLD Gorica, ZLD Kočevje, SK ZLD Celje, Koroške lovske zveze,  ZLD Ptuj – Ormož, ZLD Prekmurje, Lovačkog saveza osiječko-baranjske županije v sosednji Hrvaški in KPL iz Celovca.

dr. Marjan Toš

Stoletnica Lovske zveze Maribor

Letos mineva okroglih sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru.

Vodstvo LZ Maribor ob stoletnici napoveduje nadaljevanje bogate tradicije štajerskega lovstva. Foto: arhiv LZ Maribor

Ustanovljena je bila na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Klobučar je tudi prevzel funkcijo prvega predsednika mariborske podružnice SLD, ki je začela delovati z majhnim številom članov. Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.

Imela je pomembno narodno-politično vlogo, saj so štajerski lovci že pred prevratom pomagali krepiti slovenski značaj pokrajine in Maribora. Osnovno poslanstvo mariborske podružnice SLD je bila seveda skrb za obnovo nekdanjih bogatih staležev divjadi v naravno bogatih revirjih Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric. Za Dragotinom Klobučarjem je funkcijo predsednika podružnice prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki ga je nasledil primarij dr. Mirko Černič, njega pa dr. Bogdan Pogačnik, ki je bil hkrati podpredsednik Zveze lovskih društev Dravske banovine  v Ljubljani.

Naslednica podružnice je zdajšnja Lovska zveza Maribor, ki združuje 45 lovskih družin s preko 2.100 člani. Ob jubileju bo 7. oktobra, ob 17. uri, v Maistrovi dvorani v Narodnem domu slavnostna akademija, ki se je bodo poleg lovcev udeležili še predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor Direktorata za lovstvo in ribištvo mag. Robert Režonja, mariborski župan Saša Arsenovič in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. 

Slavnostni govornik bo Igor Zorčič, lovce in njihove goste pa bo nagovoril in pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. V kulturnem programu bodo nastopili mariborski lovski rogisti, vokalna skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič. Premierno bo predstavil  monokomedijo Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Pred akademijo bo ob 16.30 na balkonu ND krajši koncert lovskih rogistov in na ulici kneza Koclja svečana povorka lovskih praporščakov. Dogodek, ki bo zagotovo pritegnil tudi številne meščane Maribora.

dr. Marjan Toš

Podelitev spričeval lovcem LZ Maribor generacije 2021

Lovska zveza Maribor je 10. julija izvedla svečano podelitev spričeval 44 mladim lovcem, ki so v prvem izpitnem roku uspešno opravili lovski izpit. Ob podelitvi spričeval so mladi lovci in lovke slavnostno zaprisegli in podpisali etični kodeks slovenskih lovcev.

Skupinska fotografija mladih lovcev in lovk. Foto: Božidar Kunej

Rogisti Lovske zveze Maribor so z zvoki rogov naznanili slavnostni pričetek podelitve. Zaradi priporočil, povezanih z epidemijo covid-19, se je tudi v tem letu podelitev izvedla le za mlade lovce brez spremstva mentorjev in starešin oziroma predstavnikov lovišč s posebnim namenom.

Vse navzoče je v uvodu pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, kot je povedal, je bilo to izobraževanje generacije 2021 posebno zaradi epidemije. »Bodite lovci s ponosom, ne sramujte se lovskega kroja in zelenega klobuka. Predvsem pa pozabite na lov zaradi  trofej, pač pa vedno in povsod delajte v dobro in za korist divjadi,« jim je dejal pred svečano zaprisego ter jim zaželel veliko uspešnih lovskih poti.

Prisotne sta v imenu Lovske zveze Maribor pozdravila predsednik Marjan Gselman (levo) in vodja izobraževanja Ivan Žižek. Foto: Božidar Kunej

Predsednik komisije za izobraževanje pri LZM Ivan Žižek je podal poročilo o izvedbi letošnjega tečaja za lovski izpit. Ob razpisu teoretičnega usposabljanja kandidatov za lovski izpit v letu 2021 je bilo prijavljenih 53 kandidatov, od tega šest lovskih pripravnic. Izobraževanje je bilo posebno. Urnik izobraževanja je bilo potrebno prilagoditi izobraževanju na daljavo v skladu z Navodili. Strokovni tajnik LZM je poskrbel, da so predavatelji vsa predavanja izvedli na daljavo v programski aplikaciji Microsoft Teams. Preverjanje znanja po posameznih izpitnih temah pa se je izvajalo pisno. Lovska zveza Maribor je zaradi več predavalnic, ki jih ima zagotovila, da so bili kandidati razporejeni na pisno preverjanje znanja po skupinah v skladu z navodili NIJZ in sprejetimi odloki Vlade RS.

Boštjan Pogorevc, najboljši v generaciji 2021. Foto: Božidar Kunej

Pripravniki so na Lovski zvezi Maribor pred izpitno komisijo v skladu z novimi Navodili prvič letos opravljali zaključni pisni in ustni del lovskega izpita. Tega je uspešno opravilo 40 kandidatov – mladih lovcev. Štirje kandidati so imeli delno priznan lovski izpit, izdajo katerega je presojala državna Komisija za izdajo spričevala o opravljenem lovskem izpitu. Ostali kandidati bodo zaključni del lovskega izpita opravljali v jesenskem roku. Povprečna starost pripravnikov je bila 36 let in povprečna ocena teoretičnega dela izobraževanja 3,79.  Od tega so teoretično izobraževanje trije opravili z odličnim uspehom, osemnajst s prav dobrim in petindvajset z dobrim uspehom.

Med njimi je po uspehu izstopal Boštjan Pogorevc iz LD Slovenska Bistrica, ki je na podelitvi prejel posebno knjižno darilo. Po podelitvi spričeval in podpisu etičnega kodeksa slovenskih lovcev je sledilo fotografije pred vhodom v prostore lovske zveze. Po koncu podelitve so nazdravili s kozarcem v levi roki na primerni medsebojni oddaljenosti.

Vsem še enkrat čestitamo in jim želimo dober pogled!

Božidar Kunej

Vodstvo Lovske zveze Maribor na obisku pri županu Arsenoviču

Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je na delovnem srečanju gostil vodstvo Lovske zveze Maribor, ki ga je seznanilo s pripravami na praznovanje stoletnice organiziranega slovenskega lovstva na Štajerskem.

Mariborski župan je sprejel delegacijo LZ Maribor ob stoletnici ustanovitve podružnice SLD v Mariboru (od leve): sekretar LZ Božidar Kunej, župan Saša  Arsenovič, predsednik LZ Marjan Gselman in dr. Marjan Toš, vodja organizacijskega odbora praznovanja (arhiv Mestne občine Maribor)

Delegacija Lovske zveze Maribor, ki jo je vodil njen predsednik Marjan Gselman, je na delovnem srečanju z mariborskim županom Arsenovičem predstavila projekt praznovanja stoletnice organiziranega lovstva na Štajerskem. Župan je z velikim zanimanjem prisluhnil predstavitvi in izrekel javno zahvalo vsem generacijam lovcev na mariborskem območju za opravljeno delo v preteklosti.

Lovska organizacija v Mariboru je bila trdna slovenska postojanka in njena ustanovitev je bila del širokih prizadevanj mestnih oblasti in politike po prvi svetovni vojni za slovenizacijo Maribora in vse slovenske Štajerske. Zato je župan Aresenovič s posebnim zanimanjem prisluhnil razlagi, da so bili med ustanovitelji podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru tudi mnogi Mastrovi sodelavci in podporniki iz prevratnega leta 1918. Med njimi je bil tudi dr. Franjo Rosina, generalova desna roka in podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko. Ta podatek je prišel v javnost šele med letošnjimi raziskavami zgodovine in je izredno zanimiv, saj je bil odvetnik dr. Rosina ugledni bančnik in politik ter sokolski funkcionar in mecen. Bil je celo član osrednjega odbora Slovenskega lovskega društva.

Odborniki podružnice SLD Maribor 1932 (arhiv revije Lovec)

Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila leta 1921 ustanovljena na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Mariborska podružnica je začela delovati z majhnim številom članov; v ohranjenem imeniku jih je naštetih 80, večinoma Slovencev. Svoje odseke je imela v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Imela je tudi izjemno pomembno narodnopolitično poslanstvo, ki ga je uresničevala na različne načine.

Osrednja slavnostna akademija ob stoletnici bo 7. oktobra. Goste in lovce bo nagovoril in pozdravil mariborski župan Arsenovič, pričakujejo pa tudi predsednika republike in častega pokrovitelja praznovanja Boruta Pahorja. Župan Arsenovič je ob koncu delovnega srečanja predstavnikom LZ Maribor predlagal, da bi bila akademija v prenovljenem Sodnem stolpu ob Dravi, kar bi dalo dogodku posebno veljavo, saj gre za eno od izjemno dragocenih zgodovinskih stavb v starem mestnem jedru ob obrežju Drave. Župan je namreč ocenil, da je poslanstvo zelene bratovščine na Štajerskem in v mestu ob Dravi spoštovanja vredno, in zato si lovci zaslužijo dostojno praznovanje stoletnice.

Na akademiji bo premierno predstavljena izvirna lovska monokomedija, ki jo je posebej za Lovsko zvezo Maribor napisal pisatelj in dramatik Tone Partljič. Izvedel jo bo dramski igralec Bojan Maroševič, v kulturnem programu pa bodo nastopili tudi rogisti Lovske zveze Maribor pod vodstvom maestra Marjana Goloba, ki so lani praznovali 10.obletnico delovanja.

dr. Marjan Toš

Priložnost za redko trofejo ali lovska zmota?

Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.

Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.

Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor

V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.

Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.

Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka

Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.

Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.

O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!

dr. Marjan Toš

Žive meje, mejice in grmišča (spet) v plamenih

Tudi to pomlad so mnoga grmišča in žive meje v Slovenskih goricah pogoltnili ognjeni zublji. Še več, posekane so bile tako rekoč zadnje remize za malo divjad, ki dobesedno izgublja tla pod nogami.

Nekoč je bila remiza pri Poliču. Foto: Marjan Toš

Zgodba se ponavlja iz pomladi v pomlad, lovci skupaj z naravovarstveniki zgolj nejevoljno opozarjajo na posledice škodljivega ravnanja. Očitno zaman, saj vedno znova poslušajo le prazne obljube in spremljajo, kako se vse spreminja v golo, pusto kmetijsko pokrajino.

Tudi ob vodotokih na veliko sekajo vodno rastje in grmičevje, na udaru so gozdni robovi, kar še poslabšuje pogoje za življenje prostoživečih živali. Dodatni problem je vznemirjanje divjadi, v Slovenskih goricah predvsem srnjadi; v gozdovih je vedno več sprehajalcev in rekreativcev, ki ne ostajajo na utečenih poteh, vedno več je divjih voženj s štirikolesniki in drugimi motornimi vozili.

Prav vožnja z motornimi vozili v naravi je izrazito moteč dejavnik, saj zaradi hrupa in uničevanja tal povzroča velik stres prostoživečim živalim, uničuje gozdno podrastje in vegetacijo ter ogroža varnost sprehajalcev in rekreativcev. Lovska zveza Maribor je zato v zadnjih letih pripravila več delovnih posvetov z mnogimi deležniki, predlagala ukrepe, dobila podporo pristojnih ustanov, a to je bilo tudi vse.

Fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več

Čas bi že bil, da prevladala spoznanje, da so sestavni del žive narave tudi prostoživeče živali, med njimi divjad, s katero upravljajo lovske družine. Za nekoč priljubljeno malo poljsko divjad se bliža konec, fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več.

Poljska jerebica, na primer, je bila v preteklosti največji naravni zaveznik kmetov. Bila je tudi priljubljena lovna vrsta in so jo lovci v nižinski loviščih skrbno varovali. Poljska jerebica je bila divjad žitnih polj, prepelica se je najraje oglašala iz cvetočih in dišečih travnikov. Njenih »ped pedi-ped pedi« skoraj ni več slišati, kljub nekaterim poskusom vlaganja iz umetne vzreje. Zato so tudi letošnja opozorila lovcev, da naj ostane vsaj kakšno zatočišče za ptice, ne le dobrodošla, pač pa zadnji »krik vpijočega v puščavi«. Kako dolgo še, se sprašujejo v lovskih krogih in ocenjujejo, da bi se z dobro voljo in razumevanjem nekaj življenjskega prostora za divjad še dalo rešiti.

Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini

Mnogi ugledni kmetijski strokovnjaki in ekologi opozarjajo, da predstavljajo mejice zakladnico življenja v kmetijski krajini in so njeni gradniki. Številne vrste prostoživečih živali so močno odvisne od mejic, na primer sesalci, ptice, metulji, vešče in druge žuželke, travniške kače, polži, hrošči, pajki, drugi nevretenčarji, lišaji, glive. Ker predstavljajo habitat za ptice in žuželke, imajo pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, prav tako nudijo biološko varstvo pred škodljivci. Pomembno vlogo imajo tudi pri regulaciji preskrbe posevkov z vodo in ščitijo tla pred vetrno in vodno erozijo.

V mejicah najdemo tudi redke rastlinske vrste, veliko plodonosnih rastlin, kot so kostanj, leska, robide, gozdne jagode in zdravilnih zeli, kot so glog, bezeg, šipek, dobra misel, črni trn. Ker mejice prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti, ter pozitivno vplivajo na kmetovanje, jih je vredno ohranjati. V kmetijski pokrajini ne bi smeli zmanjševati gozdnatosti, površin živih mej, obmejkov in dreves, pripominjajo ekologi in gozdarski strokovnjaki.

Žal je vse zapisano le na papirju, v praksi pa se dogajajo ravno nasprotne zgodbe. In kar je najhuje, ponavljajo se iz leta v leto. Naravna okolja zaradi naših posegov počasi, a nezadržno izginjajo; med njimi še zadnje remize.

Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki jih ustvarja človek, takimi, ki nadomeščajo naravne, in ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste. Bomo to končno zmogli storiti?

Marjan Toš