Veličastno praznovanje stoletnice štajerskih lovcev

Lovska organizacija v Mariboru je od vsega začetka odgovorna članica krovne organizacije slovenskih lovcev – Neprecenljivo je njeno kulturno in narodno-politično poslanstvo v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni – Danes je v 45 lovskih družinah Lovske zveze Maribor združenih 2.100 lovcev, med njimi tudi nekaj lovk.

Gostje in udeleženci zborovanja v Narodnem domu. Foto: Čerič

V veliki Maistrovi dvorani Narodnega doma Maribor, v hiši, v kateri so se ob prevratu leta 1918 odigrali za slovenstvo v mestu ob Dravi in na slovenskem Štajerskem številni prelomni dogodki, je bila 7. oktobra slavnostna akademija ob stoletnici Lovske zveze Maribor. Dogodek pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, je pritegnil veliko pozornosti in je vnovič potrdil veljavo in pomen lovske organizacije na Štajerskem.

Program je  povezoval zgodovinar in radijski urednik Stanislav Stane Kocutar, sicer član LD Kamnica. V kulturnem programu  so nastopili mariborski lovski rogisti pod dirigentsko palico maestra Marjana Goloba in vokalna skupina Cantare. Neverjetno svečano ozadje in sceno so oblikovali praporščaki vseh lovskih družin iz mariborske zveze in iz sosednjih lovskih zvez ter iz Kluba prijateljev lova Celovec. Skupaj se jih je po arhaičnem stopnišču Narodnega doma do veličastne Maistrove dvorane sprehodilo kar 55.

Slavnostne akademije se je poleg množice lovcev udeležilo tudi veliko gostov, med katerimi so bili predsednik državnega zbora Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor direktorata za lovstvo in ribištvo mag. Robert Režonja, mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, predsednik KPL iz Celovca Janez Kaiser, predstavniki številnih območnih ZLD in LZ iz vse Slovenije, župani štajerskih občin, predstavniki LPN in lovske inšpekcije. 

Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Med drugim je dejal: »Vesel sem, da lahko danes z vami delim ta izjemen jubilej – stoletnico organiziranega lovstva na Štajerskem. Visoka obletnica Lovske zveze Maribor dovolj zgovorno priča o vaši veliki vztrajnosti, ki je omogočila nastanek in dolgoletno delovanje vaše zveze, ter izjemni ljubezni do narave, s čimer si zveza zagotavlja prepoznavno delovanje in družbeni ugled. Štajerci ste še posebej znani po vaši ljubezni do lova, pri čemer ste svoje poslanstvo – ohranjanje naravnega ravnovesja – še nadgradili z bogatimi družbenimi dejavnostmi vaših lovski družin in zveze. Lovski kulturi ter negovanju lovske tradicije in običajev ste dodali bogato kulturno življenje s prireditvami, razstavami in druženji. Vselej izkažete solidarnost s sočlani in drugimi člani vaših skupnosti, prispevate pa tudi k razvijanju in promociji sodobne pridobitvene dejavnosti, kot je lovski turizem in »foto« lov na velike zveri. Prepogosto se lov enači zgolj s poseganjem po orožju in streljanjem, vendar je lov danes veliko več. Je šport in rekreacija, je gospodarska dejavnost, je vrhunska kulinarika, je okoljevarstvo. Ko danes govorimo o lovskih družinah in zvezah, imamo v mislih veliko število zagnanih entuziastov, ki skrbijo za obstoj različnih živalskih vrst, za ohranjanje naravnega ravnovesja in bogastva. Lovci sodelujete tudi pri ozaveščanju družbe o pomenu trajnostnega razvoja in razširjate glas, da si vsa živa bitja delimo isti planet in se moramo zato naučiti sobivati, divjim živalim pa dopustiti življenje v njihovih naravnih okoljih. Vaše lovske družine in zveze so tudi odličen primer dobre organiziranosti in solidarnosti družbe. Nenazadnje pa naj izpostavim tudi zgodovinski pomen lovske zveze za Maribor in za Slovence. Lovska zveza Maribor oziroma takratna podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila ustanovljena v turbulentnih časih po prvi svetovni vojni, po boju za severno mejo in v časih ponemčevanja  Maribora, ki se je kasneje z dvigom nacizma samo še stopnjevalo. Organiziranje društva je imelo tako ob vseh njegovih kulturnih dejavnosti pomemben prispevek za ohranjanje slovenstva na Štajerskem. V Sloveniji smo upravičeno ponosni na našo bogato kulturno dediščino, v katero nedvomno sodi tudi zgodba o organiziranem lovstvu«.

Slavnostno akademijo so sklenili s premiero monokomedije Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Z njo se je doživeto in igralsko prepričljivo predstavil dramski Igralec Bojan Maroševič s statisti iz KUD Pekre. Pred akademijo  je bil na balkonu Narodnega doma kljub deževnemu vremenu krajši koncert lovskih rogistov. Pred družabnim srečanjem v preddverju Maistrove dvorane so mariborski lovski zvezi čestitali za stoletnico in ji podarili spominska darila in plakete predstavniki ZLD Gorica, ZLD Kočevje, SK ZLD Celje, Koroške lovske zveze,  ZLD Ptuj – Ormož, ZLD Prekmurje, Lovačkog saveza osiječko-baranjske županije v sosednji Hrvaški in KPL iz Celovca.

dr. Marjan Toš

Stoletnica Lovske zveze Maribor

Letos mineva okroglih sto let od ustanovitve Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru.

Vodstvo LZ Maribor ob stoletnici napoveduje nadaljevanje bogate tradicije štajerskega lovstva. Foto: arhiv LZ Maribor

Ustanovljena je bila na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Klobučar je tudi prevzel funkcijo prvega predsednika mariborske podružnice SLD, ki je začela delovati z majhnim številom članov. Mariborska podružnica je ustanovila svoje odseke v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.

Imela je pomembno narodno-politično vlogo, saj so štajerski lovci že pred prevratom pomagali krepiti slovenski značaj pokrajine in Maribora. Osnovno poslanstvo mariborske podružnice SLD je bila seveda skrb za obnovo nekdanjih bogatih staležev divjadi v naravno bogatih revirjih Pohorja, Kozjaka, Dravskega polja in Slovenskih goric. Za Dragotinom Klobučarjem je funkcijo predsednika podružnice prevzel primarij dr. Hugon Robič, ki ga je nasledil primarij dr. Mirko Černič, njega pa dr. Bogdan Pogačnik, ki je bil hkrati podpredsednik Zveze lovskih društev Dravske banovine  v Ljubljani.

Naslednica podružnice je zdajšnja Lovska zveza Maribor, ki združuje 45 lovskih družin s preko 2.100 člani. Ob jubileju bo 7. oktobra, ob 17. uri, v Maistrovi dvorani v Narodnem domu slavnostna akademija, ki se je bodo poleg lovcev udeležili še predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, direktor Direktorata za lovstvo in ribištvo mag. Robert Režonja, mariborski župan Saša Arsenovič in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. 

Slavnostni govornik bo Igor Zorčič, lovce in njihove goste pa bo nagovoril in pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. V kulturnem programu bodo nastopili mariborski lovski rogisti, vokalna skupina Cantare in dramski igralec Bojan Maroševič. Premierno bo predstavil  monokomedijo Naj ostane med nami avtorja Toneta Partljiča. Pred akademijo bo ob 16.30 na balkonu ND krajši koncert lovskih rogistov in na ulici kneza Koclja svečana povorka lovskih praporščakov. Dogodek, ki bo zagotovo pritegnil tudi številne meščane Maribora.

dr. Marjan Toš

Podelitev spričeval lovcem LZ Maribor generacije 2021

Lovska zveza Maribor je 10. julija izvedla svečano podelitev spričeval 44 mladim lovcem, ki so v prvem izpitnem roku uspešno opravili lovski izpit. Ob podelitvi spričeval so mladi lovci in lovke slavnostno zaprisegli in podpisali etični kodeks slovenskih lovcev.

Skupinska fotografija mladih lovcev in lovk. Foto: Božidar Kunej

Rogisti Lovske zveze Maribor so z zvoki rogov naznanili slavnostni pričetek podelitve. Zaradi priporočil, povezanih z epidemijo covid-19, se je tudi v tem letu podelitev izvedla le za mlade lovce brez spremstva mentorjev in starešin oziroma predstavnikov lovišč s posebnim namenom.

Vse navzoče je v uvodu pozdravil predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman, kot je povedal, je bilo to izobraževanje generacije 2021 posebno zaradi epidemije. »Bodite lovci s ponosom, ne sramujte se lovskega kroja in zelenega klobuka. Predvsem pa pozabite na lov zaradi  trofej, pač pa vedno in povsod delajte v dobro in za korist divjadi,« jim je dejal pred svečano zaprisego ter jim zaželel veliko uspešnih lovskih poti.

Prisotne sta v imenu Lovske zveze Maribor pozdravila predsednik Marjan Gselman (levo) in vodja izobraževanja Ivan Žižek. Foto: Božidar Kunej

Predsednik komisije za izobraževanje pri LZM Ivan Žižek je podal poročilo o izvedbi letošnjega tečaja za lovski izpit. Ob razpisu teoretičnega usposabljanja kandidatov za lovski izpit v letu 2021 je bilo prijavljenih 53 kandidatov, od tega šest lovskih pripravnic. Izobraževanje je bilo posebno. Urnik izobraževanja je bilo potrebno prilagoditi izobraževanju na daljavo v skladu z Navodili. Strokovni tajnik LZM je poskrbel, da so predavatelji vsa predavanja izvedli na daljavo v programski aplikaciji Microsoft Teams. Preverjanje znanja po posameznih izpitnih temah pa se je izvajalo pisno. Lovska zveza Maribor je zaradi več predavalnic, ki jih ima zagotovila, da so bili kandidati razporejeni na pisno preverjanje znanja po skupinah v skladu z navodili NIJZ in sprejetimi odloki Vlade RS.

Boštjan Pogorevc, najboljši v generaciji 2021. Foto: Božidar Kunej

Pripravniki so na Lovski zvezi Maribor pred izpitno komisijo v skladu z novimi Navodili prvič letos opravljali zaključni pisni in ustni del lovskega izpita. Tega je uspešno opravilo 40 kandidatov – mladih lovcev. Štirje kandidati so imeli delno priznan lovski izpit, izdajo katerega je presojala državna Komisija za izdajo spričevala o opravljenem lovskem izpitu. Ostali kandidati bodo zaključni del lovskega izpita opravljali v jesenskem roku. Povprečna starost pripravnikov je bila 36 let in povprečna ocena teoretičnega dela izobraževanja 3,79.  Od tega so teoretično izobraževanje trije opravili z odličnim uspehom, osemnajst s prav dobrim in petindvajset z dobrim uspehom.

Med njimi je po uspehu izstopal Boštjan Pogorevc iz LD Slovenska Bistrica, ki je na podelitvi prejel posebno knjižno darilo. Po podelitvi spričeval in podpisu etičnega kodeksa slovenskih lovcev je sledilo fotografije pred vhodom v prostore lovske zveze. Po koncu podelitve so nazdravili s kozarcem v levi roki na primerni medsebojni oddaljenosti.

Vsem še enkrat čestitamo in jim želimo dober pogled!

Božidar Kunej

Vodstvo Lovske zveze Maribor na obisku pri županu Arsenoviču

Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič je na delovnem srečanju gostil vodstvo Lovske zveze Maribor, ki ga je seznanilo s pripravami na praznovanje stoletnice organiziranega slovenskega lovstva na Štajerskem.

Mariborski župan je sprejel delegacijo LZ Maribor ob stoletnici ustanovitve podružnice SLD v Mariboru (od leve): sekretar LZ Božidar Kunej, župan Saša  Arsenovič, predsednik LZ Marjan Gselman in dr. Marjan Toš, vodja organizacijskega odbora praznovanja (arhiv Mestne občine Maribor)

Delegacija Lovske zveze Maribor, ki jo je vodil njen predsednik Marjan Gselman, je na delovnem srečanju z mariborskim županom Arsenovičem predstavila projekt praznovanja stoletnice organiziranega lovstva na Štajerskem. Župan je z velikim zanimanjem prisluhnil predstavitvi in izrekel javno zahvalo vsem generacijam lovcev na mariborskem območju za opravljeno delo v preteklosti.

Lovska organizacija v Mariboru je bila trdna slovenska postojanka in njena ustanovitev je bila del širokih prizadevanj mestnih oblasti in politike po prvi svetovni vojni za slovenizacijo Maribora in vse slovenske Štajerske. Zato je župan Aresenovič s posebnim zanimanjem prisluhnil razlagi, da so bili med ustanovitelji podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru tudi mnogi Mastrovi sodelavci in podporniki iz prevratnega leta 1918. Med njimi je bil tudi dr. Franjo Rosina, generalova desna roka in podpredsednik Narodnega sveta za Štajersko. Ta podatek je prišel v javnost šele med letošnjimi raziskavami zgodovine in je izredno zanimiv, saj je bil odvetnik dr. Rosina ugledni bančnik in politik ter sokolski funkcionar in mecen. Bil je celo član osrednjega odbora Slovenskega lovskega društva.

Odborniki podružnice SLD Maribor 1932 (arhiv revije Lovec)

Podružnica Slovenskega lovskega društva v Mariboru je bila leta 1921 ustanovljena na pobudo Dragotina Klobučarja, enega od soustanoviteljev Slovenske lovske organizacije leta 1907. Mariborska podružnica je začela delovati z majhnim številom članov; v ohranjenem imeniku jih je naštetih 80, večinoma Slovencev. Svoje odseke je imela v sodnih okrajih Maribor, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec. Imela je tudi izjemno pomembno narodnopolitično poslanstvo, ki ga je uresničevala na različne načine.

Osrednja slavnostna akademija ob stoletnici bo 7. oktobra. Goste in lovce bo nagovoril in pozdravil mariborski župan Arsenovič, pričakujejo pa tudi predsednika republike in častega pokrovitelja praznovanja Boruta Pahorja. Župan Arsenovič je ob koncu delovnega srečanja predstavnikom LZ Maribor predlagal, da bi bila akademija v prenovljenem Sodnem stolpu ob Dravi, kar bi dalo dogodku posebno veljavo, saj gre za eno od izjemno dragocenih zgodovinskih stavb v starem mestnem jedru ob obrežju Drave. Župan je namreč ocenil, da je poslanstvo zelene bratovščine na Štajerskem in v mestu ob Dravi spoštovanja vredno, in zato si lovci zaslužijo dostojno praznovanje stoletnice.

Na akademiji bo premierno predstavljena izvirna lovska monokomedija, ki jo je posebej za Lovsko zvezo Maribor napisal pisatelj in dramatik Tone Partljič. Izvedel jo bo dramski igralec Bojan Maroševič, v kulturnem programu pa bodo nastopili tudi rogisti Lovske zveze Maribor pod vodstvom maestra Marjana Goloba, ki so lani praznovali 10.obletnico delovanja.

dr. Marjan Toš

Priložnost za redko trofejo ali lovska zmota?

Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.

Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.

Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor

V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.

Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.

Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka

Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.

Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.

O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!

dr. Marjan Toš

Žive meje, mejice in grmišča (spet) v plamenih

Tudi to pomlad so mnoga grmišča in žive meje v Slovenskih goricah pogoltnili ognjeni zublji. Še več, posekane so bile tako rekoč zadnje remize za malo divjad, ki dobesedno izgublja tla pod nogami.

Nekoč je bila remiza pri Poliču. Foto: Marjan Toš

Zgodba se ponavlja iz pomladi v pomlad, lovci skupaj z naravovarstveniki zgolj nejevoljno opozarjajo na posledice škodljivega ravnanja. Očitno zaman, saj vedno znova poslušajo le prazne obljube in spremljajo, kako se vse spreminja v golo, pusto kmetijsko pokrajino.

Tudi ob vodotokih na veliko sekajo vodno rastje in grmičevje, na udaru so gozdni robovi, kar še poslabšuje pogoje za življenje prostoživečih živali. Dodatni problem je vznemirjanje divjadi, v Slovenskih goricah predvsem srnjadi; v gozdovih je vedno več sprehajalcev in rekreativcev, ki ne ostajajo na utečenih poteh, vedno več je divjih voženj s štirikolesniki in drugimi motornimi vozili.

Prav vožnja z motornimi vozili v naravi je izrazito moteč dejavnik, saj zaradi hrupa in uničevanja tal povzroča velik stres prostoživečim živalim, uničuje gozdno podrastje in vegetacijo ter ogroža varnost sprehajalcev in rekreativcev. Lovska zveza Maribor je zato v zadnjih letih pripravila več delovnih posvetov z mnogimi deležniki, predlagala ukrepe, dobila podporo pristojnih ustanov, a to je bilo tudi vse.

Fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več

Čas bi že bil, da prevladala spoznanje, da so sestavni del žive narave tudi prostoživeče živali, med njimi divjad, s katero upravljajo lovske družine. Za nekoč priljubljeno malo poljsko divjad se bliža konec, fazanov in poljskih jerebic v osrednjih Slovenskih goricah skorajda ni več.

Poljska jerebica, na primer, je bila v preteklosti največji naravni zaveznik kmetov. Bila je tudi priljubljena lovna vrsta in so jo lovci v nižinski loviščih skrbno varovali. Poljska jerebica je bila divjad žitnih polj, prepelica se je najraje oglašala iz cvetočih in dišečih travnikov. Njenih »ped pedi-ped pedi« skoraj ni več slišati, kljub nekaterim poskusom vlaganja iz umetne vzreje. Zato so tudi letošnja opozorila lovcev, da naj ostane vsaj kakšno zatočišče za ptice, ne le dobrodošla, pač pa zadnji »krik vpijočega v puščavi«. Kako dolgo še, se sprašujejo v lovskih krogih in ocenjujejo, da bi se z dobro voljo in razumevanjem nekaj življenjskega prostora za divjad še dalo rešiti.

Mejice predstavljajo zakladnico življenja v kmetijski krajini

Mnogi ugledni kmetijski strokovnjaki in ekologi opozarjajo, da predstavljajo mejice zakladnico življenja v kmetijski krajini in so njeni gradniki. Številne vrste prostoživečih živali so močno odvisne od mejic, na primer sesalci, ptice, metulji, vešče in druge žuželke, travniške kače, polži, hrošči, pajki, drugi nevretenčarji, lišaji, glive. Ker predstavljajo habitat za ptice in žuželke, imajo pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, prav tako nudijo biološko varstvo pred škodljivci. Pomembno vlogo imajo tudi pri regulaciji preskrbe posevkov z vodo in ščitijo tla pred vetrno in vodno erozijo.

V mejicah najdemo tudi redke rastlinske vrste, veliko plodonosnih rastlin, kot so kostanj, leska, robide, gozdne jagode in zdravilnih zeli, kot so glog, bezeg, šipek, dobra misel, črni trn. Ker mejice prispevajo k biotski raznovrstnosti in krajinski pestrosti, ter pozitivno vplivajo na kmetovanje, jih je vredno ohranjati. V kmetijski pokrajini ne bi smeli zmanjševati gozdnatosti, površin živih mej, obmejkov in dreves, pripominjajo ekologi in gozdarski strokovnjaki.

Žal je vse zapisano le na papirju, v praksi pa se dogajajo ravno nasprotne zgodbe. In kar je najhuje, ponavljajo se iz leta v leto. Naravna okolja zaradi naših posegov počasi, a nezadržno izginjajo; med njimi še zadnje remize.

Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki jih ustvarja človek, takimi, ki nadomeščajo naravne, in ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste. Bomo to končno zmogli storiti?

Marjan Toš