Za odstrel medveda v Halozah 200 evrov globe in disciplinski postopek

Vse kaže, da bo zgodba s haloškim medvedom, ustreljenim v Lovski družini Žetale, počasi dobila končni epilog.

Foto: osebni arhiv Marjana Toša

Kot nam je povedal lovski inšpektor Sebastijan Soršak, ki je vodil postopek zoper kršitelja iz Žetal, »sta globa in sodna taksa poravnani, trofeja odvzeta, denarna sredstva od prodanega mesa dodeljena v državni proračun in zoper kršitelja uveden disciplinski postopek v lovski družini«. Starešina Lovske družine Žetale Silvo Korez nam je potrdil, da je LD zoper kršitelja že uvedla disciplinski postopek.

V delu javnosti, tudi lovske, se kljub temu še vedno čudijo, kako je mogoče, da je za odstrel zavarovane vrste zagrožena tako nizka kazen. Za pojasnilo naj zapišemo, da je bil zoper kršitelja uveden postopek po Zakonu o varstvu narave in ne po Zakonu o divjadi in lovstvu. Ta določa vrste, ki spadajo med divjad, in sicer so to vsi prostoživeči sesalci in ptice, ki jih lahko lovimo. Med divjad pa se ne štejejo živali, ki so zaščitene in za katere se le občasno izvaja odstrel v manjših količinah. Med temi je tudi rjavi medved, ki velja za največjo zver na Slovenskem.

Prirodoslovni muzej Slovenije bo hranil medvedovo lobanjo, njegov kožuh pa LD Žetale

Kazni za nedovoljeni odstrel se glede na odstreljeno žival ne razlikujejo, razlikujejo se le na podlagi tega, ali je bila odstreljena žival divjad ali ne. Zakon o divjadi in lovstvu predpisuje najnižjo kazen za nedovoljen odstrel 420 evrov. A ker medved ni divjad, se kazen določa na podlagi zakona o naravi, kjer je predpisana kazen med dvesto in tisoč evri. S strani lovske inšpekcije je bila izrečena osnovna globa, ker lovski inšpektor na podlagi tega zakona nima pooblastil izrekati globe v razponu, je mogoče razbrati tudi iz mnenja strokovnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katero je pristojno tudi za področje lovstva. Lovski inšpektor Soršak nam je še pojasnil, »da bi bil nekdo na Kočevskem ali v drugih predelih Slovenije, kjer je medved “doma” obravnavan po merilih vsaj malomarnosti, če že ne naklepa, tam pa se seveda srečamo s kazensko ovadbo«.

Medtem je v javnosti zaokrožila novica, da se je Prirodoslovni muzej Slovenije odpovedal kožuhu medveda in bo obdržal samo medvedovo lobanjo. Lovski inšpektor je ponovil, da je bila trofeja medveda (lobanja in kožuh) z odločbo odvzeta lovski družini in kršitelj ne more postati njen lastnik, saj bi to pomenilo kršenje navodil iz odločbe o zasegu trofeje ter Zakona o prekrških. Lahko pa muzej deponira trofejo v skladu z dogovorom tudi v LD Žetale, ki  bo poskrbela za dermoplastični preparat uplenjenega medveda. Kot je povedal starešina LD Žetale Korez, so takšen dogovor z muzejem že dosegli.

Marjan Toš

Priložnost za redko trofejo ali lovska zmota?

Po nedavnem odstrelu 4-letnega medveda, ki ga je odstrelil član Lovske družine Žetale, je v javnosti završalo. Mnenja so bila zelo raznolika, največ je bilo stereotipnih kritičnih razmišljanj o lovcih, ki »pobijajo nedolžne živali«. Kritike so vse glasnejše tudi v lovski javnosti. O tem je razpravljal tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor in izoblikoval mnenje o dogodku.

Fotografija je simbolična. Foto: Barbara Ložar

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je povedal, da je v konkretnem primeru potrebno počakati, da se zaključijo vsi postopki pristojnih organov ter ponovno poudaril, da ima Lovska zveza Slovenije ničelno toleranco do nezakonitega ubijanja živali.

Sinoči je tudi Upravni odbor Lovske zveze Maribor na seji, na kateri je sodeloval predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor, sklenil, da se od dogodka ograjuje in pričakuje, da bodo zoper kršitelja podvzeti vsi ukrepi, ki jih predvideva zakonodaja – tako v upravnem prekrškovnem postopku kot tudi v pristojni lovski družini, katere član je kršitelj. Dejanje je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, zato je prav, da lovci takšno ravnanje javno obsodimo. dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora LZ Maribor

V lokalnem haloškem okolju in v lovski javnosti namreč še vedno krožijo različne govorice. Tisti, ki dajo lovcu prav, menijo, da je ljudi »rešil pred vsiljivim medvedom«, ki bodo spet lahko v miru hodili po gozdu in nabirali gozdne sadeže. Drugi opozarjajo, da bi lahko lovec namesto v medveda ustrelil v zrak in ga tako pregnal.

Strel je bil po lovskih standardih tako rekoč šolski, »za plečko«, kot pravijo lovci, zato je bilo kmalu po ogledu medveda jasno, da ni šlo za »silobran oz. skrajno uporabo sile« in se lovec nanj tudi ni skliceval. Lovski inšpektor Sebastijan Soršak tega niti ne bi priznal, kar je po ogledu medveda odločno zatrdil v izjavi za medije. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu je povedal, da sta bila o uplenitvi takoj seznanjena Zavod za gozdove Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije, ki mu pripada medvedja trofeja.

Prekrškovni postopek zoper lovca še poteka

Prekrškovni postopek zoper lovca je uveden po določilih Zakona o ohranjanju narave. Inšpektor Soršak je še povedal, da je po zaslišanju kršitelja jasno, »da je bil ta v noči iz 4. na 5. maj (medved je bil ustreljen ob 0.30) na nočnem lovu na divje prašiče. Ko se je spustil iz preže ter odšel proti privabljalnem krmišču za divje prašiče, mu je po grebenu naproti prišel 140 kilogramski medved, ki naj bi ga lovec po obrisih silhuete prepoznal kot prašiča .Razdalja do živali naj bi znašala med 20 in 30 metrov«.

Prekrškovni postopek je v teku, lovec-kršitelj čaka na globo in (morda) tudi na disciplinski postopek v lovski družini, ki naj bi se začel po pravnomočni odločbi lovske inšpekcije. Kljub temu je v kritični javnosti slišati ocene, da je dejanje sramota ne le za kršitelja, pač pa za vso lovsko organizacijo, ki tako izgublja ugled v javnosti. Mnogim se poraja dvom, ali ni šlo v tem primeru za priložnost, da si lovec z lovsko zmoto pridobi redko lovsko trofejo. Zato javnost pričakuje, da bo lovska inšpekcija objektivno opravila svoje delo.

O etičnih vidikih pa so si kritiki enotni – dogodek je bil daleč od lovske etike, zato naj se vodstva lovske organizacije na lokalni, regionalni in državni ravni vprašajo, zakaj lovci s takšnimi dejanji dodatno slabijo ugled lovstva in lovske organizacije v javnosti. Vsaka solidarnost s kršiteljem iz vrst zelene bratovščine bi lahko bila dolgoročno gledano za lovsko organizacijo in njen ugled strel v koleno!

dr. Marjan Toš