Izvajanje skupnih lovov in ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19

Prejeli smo več vprašanj v zvezi z izvajanjem skupnih lovov in ukrepov, ki jih moramo upoštevati lovci med lovom in po lovu.

Foto: Urša Kmetec

Ukrepi, ki jih je v zvezi s preprečevanjem širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 sprejela Vlada Republike Slovenije, posebej ne določajo pogojev, pod katerimi se izvajajo naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, med njimi tudi izvajanje skupnih lovov, ki jih lovci izvajamo na podlagi koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

Ne glede na to moramo tudi lovci delovati preventivno in odgovorno za omejitev širjenja bolezni covid-19, zato pri izvajanju nalog trajnostnega gospodarjenje z divjadjo, kot tudi vseh ostalih aktivnosti, povezanih z lovom, upoštevajmo vse splošno sprejete ukrepe in priporočila NIJZ.

Eden izmed pogojev, pod katerimi je dovoljeno zbiranje ljudi, je na podlagi Odloka o začasni omejitvi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21, 140/21, 146/21, 149/21) in Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 157/21 – skl. US) tudi pogoj PCT.

Za zdravje vseh udeležencev skupnega lova je priporočljivo, da se ta pogoj preveri na zboru lovcev pred skupnim lovom. V primeru, da kateri izmed prisotnih na zboru lovcev tega pogoja ne izpolnjuje, pa lahko pred pričetkom skupnega lova opravi presejalno testiranje s testom HAG za samotestiranje.

Prav tako je po koncu skupnega lova priporočljiva uporaba zaščitne maske pri gibanju in zadrževanju v zaprtih prostorih, če ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Tudi v prihodnje naj pri pregledu uplenjene divjadi usposobljene osebe ravnajo v skladu s higienskimi priporočili NIJZ in priporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Lovska zveza Slovenije

Državni zbor sprejel novelo zakona o orožju

Državni zbor je 16. julija s 53 glasovi za in 22 proti sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1c), ki bo začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu. Ustavil bi ga lahko le še veto Državnega sveta, česar pa ni pričakovati, saj je bila za zakon zagotovljena široka podpora.

Foto: Marjan Toš

Sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju je bilo pozno, ker se je s prenosom Direktive (EU) 2017/853 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja v nacionalni pravni red ustavilo. Rok za prenos orožne direktive je bil 14. 9. 2018. Slovenija je prejela tudi opomine Evropske komisije. Predlog zakona je bil v zakonodajnem postopku že od konca leta 2019, že od samega začetka je Lovska zveza Slovenija kot zainteresirana javnost sodelovala in podajala predloge.

Zakon je dalj časa nastajal zaradi implementacije dveh evropskih Orožnih direktiv, ki mu je istočasno sledila še posodobitev naše orožne zakonodaje z ostalo zakonodajo (interventni zakon APK) in prenos nekaterih uveljavljenih rešitev na področju orožja v EU državah.

Kaj novela zakona o orožju prinaša lovcem

  • Ureja novo kategorizacijo orožja oz. spremembe pri kategorizaciji orožja.
  • Na novo se določa posebna oprema za orožje vseh kategorij (cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugi nastavki, strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del).
  • Naprave za dušitev zvoka (poka) in nastavki, ki se lahko namestijo na orožje, ne sodijo več v posebno prepovedano opremo za orožje (dosedanja kategorija A), posledično je promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom dovoljena brez pridobitve posebnih dovoljenj.
  • Konkretneje se določa pravna podlaga za izdajo in odvzem dovoljenja izvajalcem usposabljanja o ravnanju z orožjem.
  • Konkretneje so določeni pogoji, kdaj nastanejo zadržki zaradi javnega reda in miru oziroma zadržki zaradi »nezanesljivosti«.
  • Upravna enota za imetnike orožnih listin po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje določenih pogojev (zadržek javnega reda in zanesljivost) vsakih 5 let.
  • Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev (pogoji se preverijo le ob prvi izdaji orožnega lista).
  • Na novo se opredeljujejo pravice, ki se nanašajo na prenašanje, nošenje in posest orožja, dajanje orožja v uporabo ter posojanje orožja, kar omogoča dajanje v uporabo orožja pod neposrednim nadzorom lastnika tega orožja, za čas, dokler trajajo lov ali tekmovanje na strelišču. Omogoča torej uporabo orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije. Lovske organizacije, ki upravljajo lovišče, lahko dajo posameznikom v uporabo lovsko orožje za čas trajanja lova na območju tega lovišča in pod njenim nadzorom. Lovska organizacija izda posamezniku posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
  • Pod podobnimi pogoji lahko da lovskemu pripravniku v uporabo lovsko orožje tudi njegov mentor.
  • Lovska organizacija izda posamezniku iz prejšnjega odstavka posebno potrdilo, ki ga mora imeti pri sebi za čas trajanja lova.
  • Prenaša ali omogoči se možnost uporabe lovskega orožja na nelovnih površinah. Vendar minister, pristojen za lovstvo, določi, v katerih primerih se sme lovsko orožje nositi in uporabljati na nelovni površini lovišča, zakon pa mu daje to pravno podlago.
  • V roku 5 let morajo imetniki veljavnih orožnih listin podati vlogo za razvrstitev orožja v ustrezne kategorije ali zaprositi za izdajo dovoljenja za zbiranje, orožje odsvojiti ali pridobiti potrdilo o onesposobitvi orožja.
  • Ponovno se omogoča legalizacija orožja.