​Zakaj je na cestah zadnje čase opaziti več povožene divjadi?

​Če ste v zadnjih dneh med vožnjo opazili povečano število povoženih živali, med drugim tudi lisic, niste edini. V poletnih mesecih so prostoživeče živali na cestah bolj izpostavljene nevarnostim.

Foto: Andrej Miklavčič

​Povečano število nesreč z divjadjo v poletnem obdobju je povezano predvsem z njihovim življenjskim krogom in človekovimi navadami. V poletnih mesecih mladiči odraščajo in se osamosvajajo. Zapuščajo varne brloge in začenjajo raziskovati okolico. Ker so neizkušeni, radovedni in ne poznajo nevarnosti prometa, hitro zaidejo na cestišče. Za lisice, denimo so obcestni robovi privlačni predvsem zaradi hrane. Tam se zadržujejo manjši glodavci, poleg tega pa živali privabljajo organski odpadki in ostanki hrane, ki jih ljudje odmetavajo iz vozil.

​Kako pravilno ukrepati, če naletite na povoženo žival

​Ko opazite povoženo divjad, je pomembno, da reagirate pravilno in varno. ​Pokličite na telefonsko številko 112. Center za obveščanje (112) bo prejel vašo prijavo in obvestil pristojno veterinarsko higiensko službo ali lokalno lovsko družino, ki bo poskrbela za odvoz oziroma oskrbo, če je žival še živa.

Zaradi lastne varnosti in nevarnosti prenosa bolezni ali parazitov se poškodovane ali poginule divjadi nikoli ne dotikajte z golimi rokami. Če se ustavite, da bi prijavili dogodek, poskrbite, da s svojim vozilom ne ogrožate drugih udeležencev v prometu (vklopite štiri smerne utripalke, po potrebi oblecite odsevni brezrokavnik).

V poletnem času bodite med vožnjo ob svitu in mraku še posebej previdni. Na odsekih, ki peljejo skozi gozd ali med polji, preventivno zmanjšajte hitrost in pozorno opazujte robove cestišča. Kjer je ena žival, je velika verjetnost, da jih je v bližini še več.

​Kaj storiti, če najdete poginulo žival na vašem dvorišču ali vrtu? Tudi v primeru, da poginulo žival najdete na zasebnem zemljišču, postopek ostaja enak: pokličite na telefonsko številko 112. Center za obveščanje bo o tem obvestil pristojno veterinarsko higiensko službo, ki bo poskrbela za varen prevzem in odvoz živali.

Na naših cestah letos povoženih že več kot 2.250 živali

V Sloveniji je v povprečju vsak dan povoženih 15 do 20 osebkov srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobile. V letošnjem letu je bilo po podatkih iz Lovskega informacijskega sistema Lisjak povoženih že 2.252 prostoživečih živali, od tega kar 1.538 osebkov srnjadi.

Foto: Pixabay

Dejstvo je, da število trkov, zlasti s prostoživečimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih narašča povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega širjenja cestnega omrežja, povečanja gostote prometa, večjih hitrosti vožnje, večanja številčnosti in razširjenosti živalskih populacij ter vedno večjega nemira v naravnem okolju. Na slovenskih cestah je bilo v letu 2023 registrirano povoženih 6.383 osebkov divjadi, med njimi kar 4.208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 664 lisic, 364 kun belic, 133 divjih prašičev, sedem medvedov in trije volkovi.

Trki zmanjšujejo cestnoprometno varnost, povzročajo veliko gospodarsko škodo, so pomemben dejavnik smrtnosti živalskih populacij in grožnja za dolgoživost ogroženih vrst. Zato si slovenski upravljavci s cestami in lovišči ter raziskovalci prizadevajo, da bi se število povoženih živali zmanjšalo.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že vrsto let vlaga precejšnje napore za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah z nameščanjem zvočnih odvračalnih naprav in modrih svetlobnih odsevnikov na problematičnih odsekih državnih cest. Razvita je tudi aplikacija Povoz divjadi; namen aplikacije je, da lovec že na kraju samega povoza, poleg odvzema čeljusti za kategorizacijo, evidentira točno lokacijo povoza divjadi.

Na podlagi tako pridobljenih podatkov upravljavec ceste določa kritične odseke in izvaja ustrezne rešitve za zmanjšanje povozov divjadi (postavitev modrih odsevnikov, zvočnih odvračal, prometnih znakov, itd.).

K zmanjšanju števila povožene divjadi lahko največ prispevamo vozniki sami, ki smo dolžni upoštevati prometno signalizacijo, hkrati pa se moramo zavedati, da se lahko živali na cesti pojavijo kjerkoli, tudi tam, kjer znakov za nevarnost ni. Za razliko od živali je človek tisti udeleženec v prometnih nesrečah, ki je lahko na nevarnost pripravljen in lahko tudi razumsko reagira; živali tega ne znajo in ne zmorejo.

V primeru trka z divjadjo pokličemo Regijski center za obveščanje (ReCo) na številko 112 ali policijo na številko 113. Regijski center za obveščanje bo glede na lokacijo, poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad oziroma azil, če gre za zavarovano vrsto živali. Predstavniki azila bodo žival, ki spada med zavarovane vrste, prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. Če gre za divjad, pridejo na ogled lovci, ki o stanju živali obvestijo lovskega inšpektorja.

Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodovanosti pa lovski inšpektor odredi izredni odvzem. Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati lovskoupravljavske načrte, ki jih predpiše država. Poginulo divjad prevzame higienska služba. Poginulo žival, ki spada med zavarovane vrste, pa prevzame Prirodoslovni muzej Slovenije.