Poziv upravljavkam lovišč za sporočanje prisotnosti divjega petelina v loviščih

Zgodovina kaže, da so se lovci že v preteklosti zavedali pomembnosti ohranitve divjega petelina in njegove zaščite. Leta 1980 je Lovska zveza Slovenije s smernicami napovedala popolno zavarovanje te vrste, kasneje pa ga je leta 1986 s smernicami popolnoma zaščitila. Sedem let kasneje je vrsta postala del Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Divji petelin. Foto: Marjan Artnak

Izkušnje s terena kažejo, da je populacija divjega petelina v slabem stanju, situacija pa se iz leta v leto poslabšuje. Zaradi navedenih razlogov, bo Lovska zveza Slovenije v letošnjem letu skupaj z drugimi partnerji prijavljala projekt za izboljšanje razmer v prostoru za to karizmatično vrsto. Namen projekta je ugotoviti splošno stanje populacije divjega petelina v Dinaridih in priprava skupnega strateškega dokumenta za upravljanje s to vrsto s sosednjo Hrvaško, z namenom izboljšanja življenjskih pogojev in uspešnejše reprodukcije divjega petelina.

Načrtujemo celosten pristop k reševanju problema; s pomočjo stroke ugotoviti dejansko stanje populacije na terenu, razviti usklajene čezmejne pristope za implementacijo smernic ter izvedbo ukrepov v naravi. Izvedene bodo tudi izobraževalne akcije za lovce, gozdarje in naravovarstvenike ter akcije ozaveščanja širše javnosti.

Ker je trenuten in prihajajoči čas najboljši za zaznavo znakov prisotnosti divjega petelina (parjenje) in želimo že pred morebitnim pričetkom projekta imeti ažurne informacije o potencialni prisotnosti te vrste v loviščih na področju Slovenije, se obračamo na lovce s prošnjo, da nam ob morebitnem zaznavanju prisotnosti divjega petelina v vaših loviščih (direktno opažanje, sledi, perje, iztrebki ipd.), to sporočite na e-poštni naslov tilen.hvala@lovska-zveza.si.

Ti podatki bodo uvrščeni v skupno bazo o prisotnosti divjega petelina. Vaše informacije bodo kot preliminarni podatki o prisotnosti te vrste neprecenljivega pomena za nadaljnje načrtovanje aktivnosti za izvedbo monitoringa te vrste.

VIDEO: Ko se oglaša divji petelin

Razmnoževanje divjega petelina se začne konec marca in traja približno do sredine maja. Tedaj se petelini in kokoši zberejo na mestih, ki jih imenujemo rastišča. Med samci nastajajo medsebojni boji. V času rastitve se petelin značilno oglaša, s čimer označuje svoj teritorij in vabi kokoši. Petje lahko razdelimo v štiri faze: klepanje, drobljenje, glavni udarec in brušenje.

Foto: Marjan Artnak

V srednji Evropi in tudi pri nas spada divji petelin med ogrožene živalske vrste, saj se njegova številčnost neprestano zmanjšuje, medtem ko se številčnost divjih petelinov v osrednjem življenjskem prostoru (Skandinavija, Rusija) ne manjša, temveč niha v naravnih ciklih. Kljub popolnemu varstvu divjega petelina v Sloveniji, ki traja že skoraj 20 let, se je samo v zadnjih 15 letih delež aktivnih rastišč divjega petelina v Sloveniji zmanjšal še za 31 %.

Video: Aleksander Reberšek

Vzroki za tako stanje so obsežni, od zmanjševanja deleža starih ohranjenih raznodobnih gozdov prek vsesplošne vznemirjenosti v naših gozdovih zaradi turizma, rekreacije in drugih aktivnosti, večanja številčnosti malih plenilcev (lisica, kuna belica) do globalnega segrevanja ozračja in kislega dežja.

Foto: Aleksander Reberšek