Projekt LIFE Lynx je osvojil kar dve prestižni nagradi LIFE 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji varstvo narave in biodiverzitete, javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva.
Ris Blisk. Foto: Vedran Slijepčević
Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx je ob podelitvi nagrad, ki je potekala 3. junija v Bruslju, na odprtju evropskega Zelenega tedna, poudaril, da »projekt ne bi bil mogoč brez zgodovinskega prizadevanja lovcev in gozdarjev, ki so leta 1973 ponovno naselili risa, potem ko je bila ta vrsta pri nas iztrebljena. Zgodba o ohranjanju se je začela že takrat, zato je nagrada priznanje vsem, ki so kakor koli prispevali k temu pomembnemu naravovarstvenemu uspehu.«
Strokovno komisijo je projekt LIFE Lynx prepričal predvsem z aktivnim vključevanjem deležnikov, še posebej lovcev, pri reševanju risov pred ponovnim izumrtjem. V sedmih letih projekta so v Slovenijo in na Hrvaško doselili 18 risov in do konca lanskega leta zabeležili več kot 50 njihovih potomcev. V slovenskih Alpah pa so z doseljenimi risi vzpostavili povezovalno populacijo, ki je prvi korak k dolgoročni ohranitvi risov v tem delu Evrope.
Nagrada prihaja ob pravem času, saj 11. junija praznujemo mednarodni dan risov. Prizadevanja projekta LIFE Lynx so predstavljena v kratkem dokumentarnem filmu Skupaj za rise, več informacij o projektu je objavljenih na www.lifelynx.eu.
Evropska komisija je objavila seznam nominirancev za Nagrado LIFE 2025, s katerim prepoznava najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa LIFE. Med devetimi nominiranimi projekti je tudi projekt LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike, iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah.
Foto: arhiv projekta LIFE Lynx
LIFE bo podelil nagrade v treh kategorijah, in sicer varstvo narave in biodiverziteta, kjer je nominiran LIFE Lynx, krožna ekonomija in kvaliteta življenja ter podnebni ukrepi. Za posebno nagrado občinstva LIFE »Citizens Award« lahko projektu LIFE Lynx namenite svoj glas tudi vsi prebivalci Evropske unije.
Glavni dosežki projekta LIFE Lynx, ki so prepričali komisijo za nominacijo: • Doselitev 18 risov v Slovenijo in na Hrvaško. • Zabeleženih več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. • Vzpostavitev t. i. »povezovalne populacije« v jugovzhodnih Alpah, preko katere bo omogočena dolgoročna ohranitev risov na tem območju. • Aktivno sodelovanje deležnikov, še posebej lovcev, pri reševanju risov pred ponovnim izumrtjem.
Vodilni partner projekta LIFE Lynx je bil Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so bili še Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno je v projektu sodelovalo 11 partnerjev iz petih evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija). V večinskem deležu je projekt financirala Evropska unija, v okviru programa LIFE, ki je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom varstva okolja in narave. V Sloveniji so projekt sofinancirali še Ministrstvo za naravne vire in prostor in partnerji projekta.
Zmagovalci Nagrade LIFE bodo razglašeni 3. junija, na podelitvi v okviru Zelenega tedna, največjega evropskega okoljskega dogodka.
Prizadevanja projekta LIFE Lynx si lahko ogledate v dokumentarnem filmu Skupaj za rise https://youtu.be/mEtSekXFpAA.
Več informacij o projektu je objavljenih tudi na www.lifelynx.eu.
Na mednarodni dan risov, 11. junija je v francoskem Remiremontu v bližini gorovja Vogezi potekala mednarodna konferenca o varstvu in ohranjanju risa.
Po predstavitvah je sledila okrogla miza z vsemi govorci. Foto: Corinne Barnet
Konferenca je nastala v okviru francoskega nacionalnega strateškega načrta upravljanja risa, ki ga je organizirala francoska zveza lovcev (Fédération Nationale des Chasseurs) v sodelovanju z regionalno zvezo lovcev na področju Vogezov (Fédération Départementale des Chasseurs des Vosges). Dogodka se je udeležil tudi predstavnik Lovske zveze Slovenije, ki je kot primer dobre prakse prikazal uspešen projekt LIFE Lynx in vključevanja lovcev kot ključnih deležnikov.
Populacija risa v tem predelu Francije je majhna in izolirana od drugih, večjih populacij, kot je na primer najbližja populacija risa v Pfalškem gozdu v Nemčiji. S ciljem vzpostavitve ugodnejšega stanja populacije, je konferenca bila namenjena lovcem in povečanju zavesti o pomembnosti ohranjanja tega plenilca v naravnih ekosistemih ter zagotavljanja višje ravni sprejemanja te vrste, ki jo lovci lahko dojemajo kot konkurenta za plen.
Foto: Corinne Barnet
Predstavnik LZS Tilen Hvala je predstavil izkušnje naše organizacije pri vključevanju v projekt LIFE Lynx ter vključevanju lovcev ter lovskih družin v različne aktivnosti projekta (izpusti risov, monitoring z avtomatskimi kamerami, sodelovanje na seminarjih, predavanjih itd.). Predstavljeni so bili tudi rezultati analiz plenjenja risa iz Dinaridov (število, spolna in starostna struktura plena) ter nove smernice v lovsko upravljavskih načrtih, ki upoštevajo vpliv risa (tudi volka in šakala) na populacije parkljarjev, ki so nastale v okviru projekta.
Udeleženci so si lahko ogledali različne interaktivne vsebine, ki so prikazovale različne težave, s katerimi se risi v Evropi srečujejo. Foto: Tilen HvalaRazstavljene fotografije risa avtorja Laurenta Geslina, ki je med drugim posnel tudi dokumentarni film »Luchs« (slo. »ris«). Foto: Tilen Hvala
Izpostavljena je bila pomembnost vključevanja lovskih organizacij k naravovarstvenim projektom za dvig prepoznavnosti delovanja lovcev na področju varstva narave ter za dvig ugleda lovstva v očeh širše javnosti. Odziv francoskih lovcev je bil pozitiven, saj je predstavitvi sledilo veliko vprašanj.
Projekt LIFE Lynx je bil prvi, ki je naslavljal reševanje populacije risa (ali drugih velikih zveri) pred izumrtjem in pri tem prepoznal ključno vlogo lovcev ter z njihovim sodelovanjem dvignil kakovost končnih rezultatov. Na to dejstvo smo slovenski lovci ponosni, na LZS pa si prizadevamo, da bodo naše znanje in izkušnje prevzele tudi druge lovske organizacije po Evropi.
Konec marca se zaključi mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah.
Izpust risa v Triglavskem narodne parku leta 2021. Foto: Polona Bartol
Za preprečitev izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V sklopu tega mednarodnega projekta so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih lahko potrdijo, da se jih je 14 vključilo v populacijo, to pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja). Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in najprimernejša vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.
Zabeležili so že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2.
Risji mladiči iz slovenskih Alp. Foto: LIFE Lynx
Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je povedal: »Uspeh projekta se lahko meri tudi s tem, koliko risov imamo pri nas. Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili iz roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov.« Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.
Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Univerze Ljubljani pojasnjuje: “že zdaj se vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja.”
Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bomo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov. Če se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.
»S projektom LIFE Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risa v tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je LIFE Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni,” pravi Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije.
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija).
Danes, 20. marca obeležujemo tudi Svetovni dan vračanja divjine (World Rewilding Day), ki letos poteka pod sloganom “Upanje v dejanja” in ozavešča o prednostih ohranjene narave za prostoživeče živali, ljudi in planet. Projekt LIFE Lynx je združil strokovnjake, znanstvenike, naravovarstvenike, lovce in ostale lokalne prebivalce iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Njihova prizadevanja so predstavljena v dokumentarnem filmu Skupaj za rise https://youtu.be/mEtSekXFpAA Skupaj bomo ohranili evrazijskega risa, največjo mačko, ki živi v evropskih gozdovih.
Sedemletni projekt LIFE Lynx se s koncem marca zaključuje. V tem času smo z doselitvami in ponovnimi naselitvami risov iz zdrave populacije v Karpatih uspeli Dinarsko – vzhodnoalpsko populacijo risa rešiti pred izumrtjem ter obrnili trend parjenja v sorodstvu.
LIFE Lynx. Foto: Janez Papež
Projekt se je osredotočil tudi na druge pomembne vidike upravljanja z velikimi zvermi, kot je spremljanje razvoja populacije, vključevanje deležnikov preko različnih dogodkov, prilagoditvami za upravljanje s populacijami parkljarjev …, ki so pomembno vplivali na uspešnost projekta, med drugim zaradi velike podpore in vključenosti lovcev.
Vse projektne dosežke želimo pred zaključkom projekta predstaviti lovcem iz projektnega območja preko predavanj in predvajanj dokumentarnega filma ‘Skupaj za rise’. Predavanja bodo organizirana na regijski ravni, za prve dogodke pa imamo tudi že definiran čas in kraj. Prvi dve predavanji bosta potekali že v tem tednu. in sicer v:
sredo, 13. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v OŠ Dušana Muniha Most na Soči (Most na Soči 18a, 5216 Most na Soči
četrtek, 14. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v prostorih ZLD Idrija (Slovenska cesta 13, 5281 Spodnja Idrija)
V ljubljanskem Kinodvoru so včeraj premierno prikazali nov dokumentarni film Skupaj za rise, ki govori o prizadevanjih projekta LIFE Lynx za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem. Skupaj s filmom so predstavili tudi novi knjigi o risih za otroke, Huda risinja in Pogumni Maks, avtorjev Boštjana Gorenca Pižame in Dese Muck.
Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko smo v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. V njem so skozi zgodbe risov prikazane vse ključne aktivnosti projekta, ki so prispevale k reševanju te vrste pred ponovnim izumrtjem. Tako kot že leta 1973, ko so lovci in gozdarji rise ponovno pripeljali v naše gozdove, imajo tudi tokrat ključno vlogo prav lovci, ki s svojim doprinosom in terenskimi aktivnostmi prispevajo k uspešnosti projekta.
S pomočjo lovcev, znanstvenikov in naravovarstvenikov iz petih različnih držav smo na območje Slovenije in Hrvaške uspeli pripeljati 18 risov, ki bodo osvežili kri našim domačim risom ter pomagali vzpostaviti povezovalno populacijo z Alpami. »Film prikazuje le del truda, ki je potreben za revitalizacijo nekoč iztrebljene vrste, zato si želim, da v prihodnje taki projekti, kot je LIFE Lynx, ne bi bili več potrebni,« je poudaril koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.
Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma Timotej Vrtnik in Gregor Šubic, ki sta prav tako zaslužna za nastanek filma Risova pot (2018), ki v ospredje postavlja protagoniste ponovne naselitve risov v Sloveniji iz leta 1973. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.
V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo.
Na premieri smo gostili tudi dva pisatelja, Deso Muck ter Boštjana Gorenca – Pižamo, ki sta v sodelovanju s projektno skupino LIFE Lynx napisala knjigi o prigodah in pustolovščinah risov v gozdu, ki temeljita na resničnih zgodbah risov in prikazujeta življenje teh skrivnostnih živali. Knjiga Huda risinja je namenjena bralkam in bralcem prve triade, knjiga Pogumni Maks pa otrokom druge triade.
Lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše so v okviru projekta LIFE Lynx v gorenjske gozdove kot zadnjega na območju slovenskih Alp izpustili risa Lukaša. Ris, ki prihaja s Slovaške, bo z do zdaj skupno 17 izpuščenimi risi pomagal reševati Dinarsko-JV alpsko populacijo pred izumrtjem. Zaradi te pomembne naloge je eden od doseljenih risov tudi dobil svojo knjigo; pisateljica Desa Muck je risje dogodivščine zapisala v novi knjigi Pogumni Maks.
Foto: Izpust risa Lukaša. Foto: Simon M. Pintar
Doselitev risov na Gorenjsko je za projekt LIFE Lynx predstavljala velik izziv, saj na tem območju pred tem niso beležili reprodukcije risov. Izjemen uspeh projekta je bil, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tam tudi ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele po vsaj eno leglo mladičev. Ker od aprila lani ne beležijo več prisotnosti risa Zoisa, ga bodo nadomestili z novo doseljenim samcem Lukašem.
»Z doseljenim risom bomo omogočili teritorialni samici Aidi, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem in s tem povečali genetsko pestrost risov na tem območju,« je pojasnil koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe. Na območju Gorenjske trenutno s pomočjo avtomatskih kamer spremljajo štiri doseljene rise; samice Aido, Lenko in Julijo ter Trisa, ki je trenutno edini samec, s katerim se preseljene samice lahko parijo. Spremljajo tudi nekatere potomce doseljenih risov. Mladič iz prvega legla Aide in Zoisa se je na pot osamosvojitve odpravil proti Posočju.
Na območju Triglavskega narodnega parka in LD Bled s pomočjo telemetričnih ovratnic spremljajo vse tri risje mladiče iz istega legla. Trenutno je čas osamosvajanja mladih risov, zato bomo prek telemetrije lahko natančno spremljali njihovo pot do osamosvojitve. Obstaja možnost, da bodo risi svoje območje razširili tudi v Italijo in Avstrijo ter pripomogli k povezovanju s populacijami tamkajšnjih risov, zato bo spremljanje teh treh mladičev še posebej zanimivo.
»Območje slovenskih Alp je pomembna povezava med risi v Dinaridih in italijanskih in švicarskih Alpah, zato je vzpostavitev povezovalne populacije na tem območju strateškega pomena za dolgoročno varovanje in ohranjanje risov pri nas,« je dodal Černe. Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, pa je poudaril: »Spremljanje reševanja risov jepomembno na dolgi rok, zato upamo, da bo pristojno ministrstvo zagotovilo sredstva za spremljanje risov tudi po zaključku projekta LIFE Lynx«.
Izpusta so se udeležili tudi predstavniki avstrijske štajerske lovske zveze – Steirische Landesjägerschaft, s katero sta Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije podpisala dogovor o sodelovanju na področju varovanja in ohranjanja risov. Mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije je povedal: »Prihod avstrijske delegacije na izpust risa je pomemben korak pri skupnem dolgoročnem ohranjanju risa in predstavlja dober primer čezmejnega sodelovanja med lovci in drugimi institucijami. S tovrstnimi povezovanji se izkazuje tudi zavezanost Lovske zveze Slovenije k ohranjanju vseh vrst v gozdnem ekosistemu in dokazuje, da želimo delovati čezmejno tudi pri ohranjanju risa.«
mag. Lado Bradač. Foto: Sašo Švigelj
Zgodbe doseljenih risov so navdihnile tudi pisateljico in ambasadorko risov Deso Muck, ki je napisala knjigo Pogumni Maks, v kateri mladim bralcem predstavi izzive in radosti iz življenja risov. Glavni junak je ris Maks, ki je na poti iskanja prostega teritorija in samic prehodil pot z Notranjske do slovenskih Alp in nazaj ter s tem pokazal, kakšne razdalje lahko prehodi ris. »Resnično me zanima, kako deluje narava. Bolj kot se poglabljam v živali, bolj sem osupla. V njihovem načinu bivanja je velika modrost in izjemna jasnost. Rada bi pisala samo še take knjige, ki bi mlade bralce naučile ljubiti in spoštovati naravo. Zelo sem uživala pri proučevanju risov in vživela sem se v njihov način dojemanja življenja na podlagi neverjetne, a resnične zgodbe risa Maksa. Upam, da mi je uspelo,« je povzela pisateljica.
V okviru projekta LIFE Lynx so v naravo izpustili 17 risov; šest na Hrvaškem in enajst v Sloveniji. V Sloveniji je bilo od tega šest risov izpuščenih na območju slovenskih Alp, pet pa na območju Dinaridov. Vsi doseljeni risi imajo ob izpustu nameščene GPS telemetrične ovratnice, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Cilj projekta je v populacijo vključiti štirinajst živali.
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Učenje iz različnih projektov, izmenjava znanja in širitev mreže ustreznih interesnih skupin so bili glavni cilji konference z naslovom “Lovci in varstvo risa v Evropi”, ki je bila organizirana v sklopu Celjskega sejma 17. marca 2023.
Udeleženci mednarodne konference “Lovci in varstvo risa v Evropi. Foto: Teja Kovačič
Ob poslušanju strokovnjakov iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Slovenije, Italije in Švice so se udeleženci lahko seznanili s projekti ponovne naselitve v Evropi. Skupno so se konferenci pridružili člani Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) iz 10 različnih držav in prispevali svoje izkušnje. Med konferenco in po njej so se spodbujale plodne razprave tako predavateljev kot slušateljev. Izmenjanih je bilo veliko vizitk, člani FACE in raziskovalci pa so aktivno načrtovali prihodnja srečanja za nadaljnjo podporo vključevanju zainteresiranih strani, kar bo koristilo ohranjanju in upravljanju risov v Evropi.
Z novimi premestitvami risov v okviru projekta LIFE Lynx lahko predvidevamo širjenje populacije risov v Avstrijo. Za dolgoročno ohranitev te populacije risov je pomembno, da se v okviru projekta LIFE Lynx redno izvaja čezmejna izmenjava informacij o prisotnosti, gibanju in številčnosti risov. Zato so predsednik Štajerske lovske zveze Franz Mayr-Melnhof Saurau, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev podpisali sporazum o mreženju. Podpis dokumenta predstavlja dober primer večinstitucionalnega sodelovanja in čezmejnega usklajevanja skupnih ukrepov za ohranjanje risa.
Foto: arhiv LIFE Lynx
Osnovni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje dinarsko-vzhodnoalpske populacije risa pred izumrtjem in njena dolgoročna ohranitev. Pred začetkom projekta je bila populacija majhna, izolirana in na robu izumrtja. Nujno je potrebovala okrepitev z vnosom dodatnih, zdravih živali iz druge populacije. Projekt krepi dinarsko-vzhodnoalpsko populacijo z risi iz vitalne izvorne populacije v Karpatih, hkrati pa ohranja visoko podporo javnosti. Projektna ekipa sodeluje v vseh državah EU, ki si delijo to populacijo, da bi razvila in izvedla sistematičen pristop za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja okrepljene populacije. Projekt je dober primer skupnih prizadevanj za dolgoročno ohranitev risa med lovci, gozdarji in znanstveniki.
Danes praznujemo 50-letnico prve naselitve risov v Slovenijo, ko so lovci in gozdarji v naše gozdove ponovno pripeljali rise. Uspešni naselitvi, ki se je kazala v večanju in širitvi populacije preko slovenskih meja, je zaradi nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu. Slednje bi lahko ponovno privedlo do izumrtja risa v Sloveniji, zato se danes v sklopu projekta LIFE Lynx ponovno doseljuje risa v Slovenijo in na Hrvaško.
Risji mladiči iz slovenskih Alp. Foto: LIFE Lynx
V preteklosti je bil ris prisoten na območju celotne Slovenije, nato je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl. V želji po vrnitvi risov v Slovenijo so pred pol stoletja s Slovaške pripeljali šest risov. Po 46-dnevni karanteni so jim v večernih urah 2. marca 1973 odprli vrata obore in risi so se po dobrih sto letih vrnili v kočevske gozdove. Ta velik naravovarstven podvig se je izkazal za enega najuspešnejših v Evropi, saj se je populacija številčno okrepila in risi so se razširili tudi v sosednje države, v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Obdobju širitve populacije je zaradi premajhnega števila izvornih živali in nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu in število risov je začelo spet upadati.
Risi pred izpustom v kočevske gozdove leta 1973. Foto: Janez Gregori
Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja velik naravovarstven projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta LIFE Lynx se v letih 2017–2024 doseljuje rise na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije iz območja slovaških in romunskih Karpatov. Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili deset risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, en na Slovaškem in drugi v Romuniji.
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, je zelo zadovoljen s potekom projekta.
“Zadovoljen sem predvsem z vključevanjem risov v alpskem delu populacije, kjer pred tem dalj časa nismo zabeležili njihove stalne prisotnosti. Potrdili smo tudi že tri legla mladičev priseljenih risinj, kar kaže, da smo na dobri poti, da se bo v jugovzhodnih Alpah vzpostavila povezovalna populacija, ki bo dolgoročno omogočila povezavo naše populacije risa s sosednjimi populacijami v Alpah,” je ob tej priložnosti povedal Černe.
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx. Foto: Primož Pičulin
Pomembno vlogo pri današnji doselitvi imajo ponovno lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti; poleg skrbi za doseljene rise pred izpustitvijo v naravo, so aktivno vključeni v spremljanje populacije z avtomatskimi kamerami, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje pregona nezakonitega lova živali.
mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. Foto: Sašo Švigelj
“Slovenski lovci s svojim volonterskim delom že desetletja skrbimo za naravno okolje vseh živali in jih ohranjamo za naše zanamce. Ponosen sem, da gre Slovenija in slovensko lovstvo v smeri naravovarstva.
Kot predstavnik več kot 20.000 lovcev v Sloveniji zagovarjam ničelno toleranco Lovske zveze Slovenije do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali,” pravi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Za vse, ki vas zanima več o prvi naselitvi risov v Slovenijo, so v Tehniškem muzeju Bistra pripravili razstavo z naslovom »Rod Štefe in Arpada«, ki je na ogled v gradu Žužemberk. https://www.zuzemberk.si/grad-zuzemberk/
Prizadevanja za ohranjanje narave praznujemo v okviru Svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga prav tako od leta 1973 praznujemo 3. marca in je najpomembnejši letni dogodek posvečen prostoživečim živalim in rastlinam. Letošnje praznovanje poteka pod sloganom »Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst«. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: “Ponosni smo, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim na Zavodu za gozdove Slovenije, projektnim partnerjem in prostovoljcem.“
Projekt LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.
Projekt LIFE Lynx vstopa v zadnje leto in še je čas, da se pridružite projektu kot sodelavec v ekipi Zavoda za gozdove Slovenije. Na voljo je delovno mesto za določen čas (do 31. 3. 2024) s 3-mesečnim poskusnim delom, za izvedbo nalog na projektu »LIFE Lynx« – Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem.
Foto: LIFE Lynx
Izobrazba: specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba ali visokošolska univerzitetna izobrazba.
Delovne izkušnje: ne
Vozniško dovoljenje: B
Drugi pogoji: znanja iz projektnega vodenja
Posebne psihofizične zahteve: organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, natančnost, kreativnost in komunikativnost.
Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim lovskim izpitom in kandidati z izobrazbo s področja gozdarstva, veterine, biologije, agronomije, zootehnike in podobno.
Prijave do: 17. 1. 2023
Kontakt: Martina Močnik, telefon: 01/ 470 00 65, e-naslov: prijave@zgs.si
Občina Bohinj je dobro seznanjena z varstvom narave, saj približno 66 % njenega ozemlja leži v Triglavskem narodnem parku, 82 % pa je vključenega v omrežje Natura 2000. Delo lokalne lovske družine Nomenj – Gorjuše in njihova prizadevanja na področju varstva narave so prepoznali z občinskim priznanjem za ponovno naselitev risa v Alpe.
Bohinjski župan Jože Sodja je podelil priznanje za posebne dosežke Petru Benediku, predsedniku LD Nomenj-Gorjuše. Foto: Maja Sever
Priznanje občine Bohinj za posebne dosežke je Lovski družini Nomenj – Gorjuše predal bohinjski župan Jože Sodja, prireditve pa se je udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.
Obrazložitev za podelitev priznanja: »Lovska družina Nomenj – Gorjuše deluje že 77 let v Bohinju in je edina LD na Gorenjskem, ki je pristopila k projektu ohranitve risa v Alpah. Člani lovske družine so v sodelovanju s projektom LIFE Lynx na Jelovici zgradili prilagoditveno oboro za karanteno doselitve ene samice in enega samca. Risi so naša avtohtona vrsta ki je v 19 stoletju izginila iz Dinaridov in Alp. Leta 1973 so v Kočevju naselili 6 osebkov s Slovaških Karpatov. Zaradi parjenja v sorodstvu je populacija začela izumirati in potrebna je bila človeška pomoč za ohranitev. Tako so iz Romunije v aprilu 2021 dobili prvi par risov, ki so ju člani LD Nomenj Gorjuše poimenovali Aida in Zois. Zanju so skrbeli do izpusta. Člani lovske družine Nomenj Gorjuše so ponosni, da so pripomogli k ponovni doselitvi risov, s tem pa ohranitvi populacije v Alpah in varstvu narave. Z njimi pa tudi soobčani, saj ima doselitev risa na naše območje pozitiven vpliv na lokalni in turistični ravni v Bohinju.«
povzeto po LIFE Lynx
Vsi občinski nagrajenci z bohinjskim županom in predsednikom Republike Slovenije. Foto: Maja SeverNagrada za posebne dosežke. Foto: Maja SeverPeter Benedik s predstavnicama projekta LIFE Lynx na podelitvi nagrad. Foto: Pavel Korošec
Lovska zveza Slovenije je 8. septembra v sklopu projekta LIFE Lynx v sodelovanju s Policijo v Tacnu organizirala enodnevni delovni sestanek na temo nezakonitega ubijanja prostoživečih živali s ciljem uspešnejšega in učinkovitejšega zaznavanja, pregona in sankcioniranja tovrstnih kaznivih dejanj.
Foto: Tilen Hvala
Sestanka so se udeležile organizacije, ki so pristojne pri postopkih ugotavljanja nezakonitih dejanj na področju prostoživečih živali; tako divjadi kot zavarovanih prostoživečih živalskih vrst. Na dogodku je bilo 46 udeležencev iz policije, lovske inšpekcije in državnega tožilstva, prav tako pa sta se sestanka udeležili dve predstavnici iz naravovarstvenih organizacij BIOM in WWF Adria iz sosednje Hrvaške.
Vsi sodelujoči so prepoznali potrebo po sinergističnemu delovanju vseh institucij ter nadaljnjem sodelovanju in izkazali željo za izvedbo takšnih sestankov tudi v prihodnosti za pridobivanje poglobljenega znanja in izmenjavo izkušenj na področju nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalmi. Sestanek je bil uspešen, saj so bili podani dobri predlogi za učinkovitejše ugotavljanje in sankcioniranje storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.
Foto: Nera FabijanićFoto: Nera FabijanićFoto: Tilen HvalaLovska zveza Slovenije je v sklopu projekta LIFE Lynx organizirala delovni sestanek pristojnih institucij o nezakonitem ubijanju prostoživečih živali.
Na podlagi zbranih predlogov za izboljšave bo revidiran in prenovljen tudi leta 2020 izdelani protokol z navodili za ukrepanje v primeru nezakonite usmrtitve prostoživeče živali. Lovska zveza Slovenije bo tudi v prihodnosti sodelovala pri takšnih sestankih, saj smo lovci kot izvajalci odvzema odgovorni za legitimen odvzem divjadi v skladu z upravljavskimi smernicami in načrti, hkrati pa smo kot naravovarstveniki odgovorni za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper zavarovanih vrst prostoživečih živali za zagotavljanje biotske raznovrstnosti in dolgoročnega obstoja populacij teh vrst.
Na območju lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen je 17. maja potekal izpust Bliska; risa, preseljenega iz Romunije za pomoč pri reševanju Dinarsko – JV Alpske populacije risa pred izumrtjem.
Ris Blisk. Foto: Vedran Slijepčević, VUKA, LIFE Lynx
Pred izpustom je v Gradu Snežnik potekala novinarska konferenca, ki se jo je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je spregovoril o pomembnosti vključenosti lovcev v projekt in pomembnosti ohranjanja risa za prihodnje generacije z besedami: “naša dolžnost je, da to, kar smo dobili od naših prednikov, ohranimo tudi za naše vnuke, če je le mogoče še v boljšem stanju”.
Video: Lado Bradač
Ris je ime dobil s pomočjo učencev osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica s pomočjo Centra o velikih zvereh DINA Pivka, ki so tudi del programa Mladi varuhi risa.
Risjega samca so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in JV-Alp.
Projektna skupina LIFE Lynx je med 4. in 6. majem v vadbenem centru Gotenica organizirala drugo tridnevno usposabljanje za pripadnike policije za preprečevanje, zmanjšanje, poostren nadzor, sankcioniranje in obravnavanje sumov nezakonitega lova prostoživečih živali.
Udeleženci usposabljanja. Foto: Tilen Hvala
V sredo, 4. maja, so udeleženci usposabljanja pridobili poglobljen vpogled v varstveno problematiko velikih zveri in nekaterih vrst divjadi, ki jo je predstavil dr. Ivan Kos (Biotehniška fakulteta UL), ter potencial uporabe genetskih metod za preiskovanje nezakonitega lova s strani dr. Tomaža Skrbinška (Biotehniška fakulteta UL). Prav tako so bili seznanjeni s projektom LIFE Lynx in aktivnostmi znotraj projekta. Policist Jože Grajš s Policijske postaje Cerknica je predstavil praktičen primer odkrivanja nezakonitega lova volka, za zaključek pa je vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina predstavil nekaj primerov nezakonitega lova v Sloveniji in težave, s katerimi se srečujejo pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj.
V četrtek, 5. maja, je mag. Uršula Belaj iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi v dopoldanskem času predstavila nezakonit lov ter nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, v popoldanskem času pa so slušatelji najprej prisluhnili predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču, ki je predstavil organizacijo slovenskega lovstva. Kasneje je Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS, predstavil lovsko orožje, kalibre, izstrelke ter ciljno balistiko, dan pa je bil zaključen s predavanjem o krvosledništvu in njegovi potencialni uporabi pri odkrivanju nezakonitega lova, ki ga je predstavil veterinar mag. Marko Mali.
Pristop k najdenemu kadavru, za katerega sumimo, da je posledica ilegalne usmrtitve. Foto: Tilen Hvala
V petek, 6. maja, se je dan pričel s predavanjem dr. Diane Žele Vengušt (Veterinarska fakulteta UL), ki je udeležence seznanila s patomorfološko preiskavo trupla prostoživeče živali s sumom na ilegalni odvzem iz narave, sledilo je predavanje Roberta Pračka iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija o pristopu k najdenemu kadavru živali, za katerega se sumi, da je posledica ilegalne usmrtitve. Dan se je zaključil z delom na terenu, kjer so udeleženci na dveh kadavrih lahko korektno pristopili k najdenemu kadavru živali in določili optimalen potek obveščanja in ukrepanja od obvestila o najdbi do patološke preiskave.
Lovska zveza Slovenije ima ničelno toleranco do nezakonitega lova, zato si tudi v prihodnosti želimo veči takšnih usposabljanj in dviganja ozaveščenosti o pomembnosti odkrivanja nezakonitega lova.
V Gornji Radgoni sta v soboto, 9. aprila 2022, v okviru 12. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije (LZS) in Projektna skupina LIFE Lynx pripravila strokovni posvet na temo Ris v Sloveniji: uspeh slovenskega lovstva?.
Foto: Andrej Miklavčič
Predavatelji so govorili o vplivu risa na upravljanje z divjadjo, o tem, koliko risov lahko pričakujemo v Sloveniji v prihodnosti, kako spremljamo rise in kako ohraniti ustrezno genetsko pestrost med risi.
Dogodek je bil v celoti namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja risa in vključenosti lovcev v aktivnosti za preprečitev ponovnega izumrtja risa v Sloveniji. Strokovnjaki so predstavili biologijo in ekologijo risa, pomen doselitev novih risov za izboljšanje genetskega stanja populacije in preiskovanje nezakonitega lova. Lovci, ki sodelujejo in pomembno prispevajo k uspešnosti projekta, so delili svoje izkušnje iz spremljanja (monitoringa) risa in doselitev risov iz Karpatov.
Udeležence posveta so pozdravili predsednik LZS mag. Lado Bradač in izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec in mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Polega predsednika LZS mag. Bradača so predavali še Vedran Slijepčević, Rok Černe, dr. Ivan Kos, dr. Tomaž Skrbinšek, Jernej Javornik, Miha Marolt, Peter Benedik, Stanko Anzeljc, dr. Hubert Potočnik, dr. Matija Stergar, Tomaž Berce in mag. Uršula Belaj. Predavanjem je sledila razprava.
Lovska zveza Slovenije in LIFE Lynx organizirata 13. Slovenski lovski dan, ki bo tokrat posvečen risu. Dogodek bo potekal v soboto, 9. aprila, v okviru 12. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva v Gornji Radgoni.
Podrobnejše informacije o dogodku (program, urnik, seznam predavateljev in navodila za prijavo) bodo objavljene naknadno.
V okviru lovskih taborov za otroke so v Brkinsko-Kraški Zvezi lovskih družin (ZLD) in v Savinjsko-Kozjanski ZLD predstavili risa, našo največjo divjo mačko.
Udeleženci predstavitve o risih v Savinjsko-Kozjanski ZLD. Foto: Stane Ivanšek
Sodelavci projekta LIFE Lynx so otroke seznanili z biologijo, ekologijo in ogroženostjo risa ter s projektom LIFE Lynx ter jih spoznali s premikanjem risov po slovenskem prostoru glede na podatke, pridobljene s telemetričnimi ovratnicami. Predvajali so jim posnetke in fotografije iz foto-pasti ter pokazali pripomočke, ki jih uporabljajo pri monitoringu risov. Otroci so z zanimanjem poslušali o risih, najbolj so jim bili všeč odlitki stopinj velikih zveri in ovratnice za spremljanje gibanja risov.
Predstavitev v Brkinsko-Kraški ZLD. Foto: Danimir Rebec
Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.
Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman
Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice.
Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar
Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.”
Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.
Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici
Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice.
Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“
Aida na prostosti Foto: Janez Tarman
Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da jeris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.
Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.”
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najustreznejšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Sprejmi” soglašate z uporabo VSEH piškotkov.
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Piškotek
Trajanje
Opis
YSC
session
This cookies is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Piškotek
Trajanje
Opis
IDE
1 year 24 days
Used by Google DoubleClick and stores information about how the user uses the website and any other advertisement before visiting the website. This is used to present users with ads that are relevant to them according to the user profile.
test_cookie
15 minutes
This cookie is set by doubleclick.net. The purpose of the cookie is to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
This cookie is set by Youtube. Used to track the information of the embedded YouTube videos on a website.
