Izšla posebna izdaja Zlatorogovega zbornika

Izšla je posebna izdaja Zlatorogovega zbornika, namenjena varstvu in ohranjanju risa.

V 10. številki Zlatorogovega zbornika, ki je izšla v nakladi 400 izvodov, lahko preberete:

  • članek Odnos slovenskih lovcev do risa in upravljanja z njim v letu 2021,
  • članek Vplivi železniške infrastrukture na prostoživeče živali: opredelitev dejavnikov bariernega učinka,
  • članek Povozi na avtocestah in železniških progah: podcenjen vir umrljivosti prostoživečih živali v Sloveniji,
  • članek Telemetrija in njena uporaba pri proučevanju evrazijskega risa v sklopu projekta LIFE Lynx,
  • članek Uspešnost pridobivanja neinvazivnih genetskih vzorcev risov z vzmetnimi pastmi za dlake ter uporabnost metode za monitoring populacije ter
  • članek Prvi zanesljivi podatki o številčnosti risa v Sloveniji.

Zlatorogov zbornik v celoti je na voljo TUKAJ.

Zaključek projekta LIFE Lynx – kako kaže risom v prihodnje

Konec marca se zaključi mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah.

Izpust risa v Triglavskem narodne parku leta 2021. Foto: Polona Bartol

Za preprečitev izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V sklopu tega mednarodnega projekta so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih lahko potrdijo, da se jih je 14 vključilo v populacijo, to pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja). Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in najprimernejša vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.

Zabeležili so že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2. 

Risji mladiči iz slovenskih Alp. Foto: LIFE Lynx

Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je povedal: »Uspeh projekta se lahko meri tudi s tem, koliko risov imamo pri nas. Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili iz roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov.« Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.

Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Univerze Ljubljani pojasnjuje: “že zdaj se vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja.

Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bomo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov. Če se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.

»S projektom LIFE Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risa v tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je LIFE Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni,” pravi Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije.

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija).

Danes, 20. marca obeležujemo tudi Svetovni dan vračanja divjine  (World Rewilding Day), ki letos poteka pod sloganom “Upanje v dejanja” in ozavešča o prednostih ohranjene narave za prostoživeče živali, ljudi in planet. Projekt LIFE Lynx je združil strokovnjake, znanstvenike, naravovarstvenike, lovce in ostale lokalne prebivalce iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Njihova prizadevanja so predstavljena v dokumentarnem filmu Skupaj za rise https://youtu.be/mEtSekXFpAA Skupaj bomo ohranili evrazijskega risa, največjo mačko, ki živi v evropskih gozdovih.

Vir: LIFE Lynx

Predavanja za lovce ob zaključku projekta LIFE Lynx

Sedemletni projekt LIFE Lynx se s koncem marca zaključuje. V tem času smo z doselitvami in ponovnimi naselitvami risov iz zdrave populacije v Karpatih uspeli Dinarsko – vzhodnoalpsko populacijo risa rešiti pred izumrtjem ter obrnili trend parjenja v sorodstvu.

LIFE Lynx. Foto: Janez Papež

Projekt se je osredotočil tudi na druge pomembne vidike upravljanja z velikimi zvermi, kot je spremljanje razvoja populacije, vključevanje deležnikov preko različnih dogodkov, prilagoditvami za upravljanje s populacijami parkljarjev …, ki so pomembno vplivali na uspešnost projekta, med drugim zaradi velike podpore in vključenosti lovcev.

Vse projektne dosežke želimo pred zaključkom projekta predstaviti lovcem iz projektnega območja preko predavanj in predvajanj dokumentarnega filma ‘Skupaj za rise’. Predavanja bodo organizirana na regijski ravni, za prve dogodke pa imamo tudi že definiran čas in kraj. Prvi dve predavanji bosta potekali že v tem tednu. in sicer v:

  • sredo, 13. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v OŠ Dušana Muniha Most na Soči (Most na Soči 18a, 5216 Most na Soči
  • četrtek, 14. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v prostorih ZLD Idrija (Slovenska cesta 13, 5281 Spodnja Idrija)

Vsi zainteresirani se lahko na predavanje prijavite na e-poštni naslov tilen.hvala@lovska-zveza.si.

Vljudno vabljeni!

Premiera novega dokumentarnega filma ‘Skupaj za rise’

V ljubljanskem Kinodvoru so včeraj premierno prikazali nov dokumentarni film Skupaj za rise, ki govori o prizadevanjih projekta LIFE Lynx za rešitev risov pred ponovnim izumrtjem. Skupaj s filmom so predstavili tudi novi knjigi o risih za otroke, Huda risinja in Pogumni Maks, avtorjev Boštjana Gorenca Pižame in Dese Muck.

Film je nastajal pet let, od leta 2019 dalje, ko smo v okviru projekta LIFE Lynx v Slovenijo preselili prvega risa, Goruja. V njem so skozi zgodbe risov prikazane vse ključne aktivnosti projekta, ki so prispevale k reševanju te vrste pred ponovnim izumrtjem. Tako kot že leta 1973, ko so lovci in gozdarji rise ponovno pripeljali v naše gozdove, imajo tudi tokrat ključno vlogo prav lovci, ki s svojim doprinosom in terenskimi aktivnostmi prispevajo k uspešnosti projekta.

S pomočjo lovcev, znanstvenikov in naravovarstvenikov iz petih različnih držav smo na območje Slovenije in Hrvaške uspeli pripeljati 18 risov, ki bodo osvežili kri našim domačim risom ter pomagali vzpostaviti povezovalno populacijo z Alpami. »Film prikazuje le del truda, ki je potreben za revitalizacijo nekoč iztrebljene vrste, zato si želim, da v prihodnje taki projekti, kot je LIFE Lynx, ne bi bili več potrebni,« je poudaril koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije.

Aktivnosti projekta sta skrbno beležila snemalca in režiserja filma Timotej Vrtnik in Gregor Šubic, ki sta prav tako zaslužna za nastanek filma Risova pot (2018), ki v ospredje postavlja protagoniste ponovne naselitve risov v Sloveniji iz leta 1973. Vsak pomembnejši dogodek projekta sta posnela in za številne od njih pripravila tudi kratke videe, ki so dostopni na YouTube kanalu LIFE Lynx. Zaključek projekta bo konec marca prihodnje leto, do takrat pa si bo film Skupaj za rise možno ogledati na različnih dogodkih projekta LIFE Lynx; naslednji bo 5. oktobra v Centru DINA Pivka.

Povezava do napovednika za film Skupaj za rise https://youtu.be/0wvsDALy8Hg

V okviru projekta so v šestih letih delovanja poleg doselitev risov potekale tudi številne druge aktivnosti; mnoge od njih so povezane s predstavitvijo risov in projekta javnosti. S programom Mladi varuhi risa so bili v projekt aktivno vključeni mladi iz devetih slovenskih šol, prek lokalnih posvetovalnih skupin pa so v projektu sodelovali prebivalci z območij izpustov risov v naravo.

Na premieri smo gostili tudi dva pisatelja, Deso Muck ter Boštjana Gorenca – Pižamo, ki sta v sodelovanju s projektno skupino LIFE Lynx napisala knjigi o prigodah in pustolovščinah risov v gozdu, ki temeljita na resničnih zgodbah risov in prikazujeta življenje teh skrivnostnih živali. Knjiga Huda risinja je namenjena bralkam in bralcem prve triade, knjiga Pogumni Maks pa otrokom druge triade.

Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS

V gorenjske gozdove izpustili še zadnjega risa

Lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše so v okviru projekta LIFE Lynx v gorenjske gozdove kot zadnjega na območju slovenskih Alp izpustili risa Lukaša. Ris, ki prihaja s Slovaške, bo z do zdaj skupno 17 izpuščenimi risi pomagal reševati Dinarsko-JV alpsko populacijo pred izumrtjem. Zaradi te pomembne naloge je eden od doseljenih risov tudi dobil svojo knjigo; pisateljica Desa Muck je risje dogodivščine zapisala v novi knjigi Pogumni Maks.

Foto: Izpust risa Lukaša. Foto: Simon M. Pintar

Doselitev risov na Gorenjsko je za projekt LIFE Lynx predstavljala velik izziv, saj na tem območju pred tem niso beležili reprodukcije risov. Izjemen uspeh projekta je bil, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tam tudi ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele po vsaj eno leglo mladičev. Ker od aprila lani ne beležijo več prisotnosti risa Zoisa, ga bodo nadomestili z novo doseljenim samcem Lukašem.

»Z doseljenim risom bomo omogočili teritorialni samici Aidi, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem in s tem povečali genetsko pestrost risov na tem območju,« je pojasnil koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe. Na območju Gorenjske trenutno s pomočjo avtomatskih kamer spremljajo štiri doseljene rise; samice Aido, Lenko in Julijo ter Trisa, ki je trenutno edini samec, s katerim se preseljene samice lahko parijo. Spremljajo tudi nekatere potomce doseljenih risov. Mladič iz prvega legla Aide in Zoisa se je na pot osamosvojitve odpravil proti Posočju.

Na območju Triglavskega narodnega parka in LD Bled s pomočjo telemetričnih ovratnic spremljajo vse tri risje mladiče iz istega legla. Trenutno je čas osamosvajanja mladih risov, zato bomo prek telemetrije lahko natančno spremljali njihovo pot do osamosvojitve. Obstaja možnost, da bodo risi svoje območje razširili tudi v Italijo in Avstrijo ter pripomogli k povezovanju s populacijami tamkajšnjih risov, zato bo spremljanje teh treh mladičev še posebej zanimivo.

»Območje slovenskih Alp je pomembna povezava med risi v Dinaridih in italijanskih in švicarskih Alpah, zato je vzpostavitev povezovalne populacije na tem območju strateškega pomena za dolgoročno varovanje in ohranjanje risov pri nas,« je dodal Černe. Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, pa je poudaril: »Spremljanje reševanja risov je pomembno na dolgi rok, zato upamo, da bo pristojno ministrstvo zagotovilo sredstva za spremljanje risov tudi po zaključku projekta LIFE Lynx«.

Izpusta so se udeležili tudi predstavniki avstrijske štajerske lovske zveze – Steirische Landesjägerschaft, s katero sta Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije podpisala dogovor o sodelovanju na področju varovanja in ohranjanja risov. Mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije je povedal: »Prihod avstrijske delegacije na izpust risa je pomemben korak pri skupnem dolgoročnem ohranjanju risa in predstavlja dober primer čezmejnega sodelovanja med lovci in drugimi institucijami. S tovrstnimi povezovanji se izkazuje tudi zavezanost Lovske zveze Slovenije k ohranjanju vseh vrst v gozdnem ekosistemu in dokazuje, da želimo delovati čezmejno tudi pri ohranjanju risa.«

mag. Lado Bradač. Foto: Sašo Švigelj

Zgodbe doseljenih risov so navdihnile tudi pisateljico in ambasadorko risov Deso Muck, ki je napisala knjigo Pogumni Maks, v kateri mladim bralcem predstavi izzive in radosti iz življenja risov. Glavni junak je ris Maks, ki je na poti iskanja prostega teritorija in samic prehodil pot z Notranjske do  slovenskih Alp in nazaj ter s tem pokazal, kakšne razdalje lahko prehodi ris. »Resnično me zanima, kako deluje narava. Bolj kot se poglabljam v živali, bolj sem osupla. V njihovem načinu bivanja je velika modrost in izjemna jasnost. Rada bi pisala samo še take knjige, ki bi mlade bralce naučile ljubiti in spoštovati naravo. Zelo sem uživala pri proučevanju risov in vživela sem se v njihov način dojemanja življenja na podlagi neverjetne, a resnične zgodbe risa Maksa. Upam, da mi je uspelo,« je povzela pisateljica.

V okviru projekta LIFE Lynx so v naravo izpustili 17 risov; šest na Hrvaškem in enajst v Sloveniji. V Sloveniji je bilo od tega šest risov izpuščenih na območju slovenskih Alp, pet pa na območju Dinaridov. Vsi doseljeni risi imajo ob izpustu nameščene GPS telemetrične ovratnice, s pomočjo katerih ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo. Cilj projekta je v populacijo vključiti štirinajst živali.

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

LIFE Lynx

Konferenca ‘Lovci in varstvo risa v Evropi’ ter podpis sporazuma o mreženju z avstrijsko Štajersko lovsko zvezo

Učenje iz različnih projektov, izmenjava znanja in širitev mreže ustreznih interesnih skupin so bili glavni cilji konference z naslovom “Lovci in varstvo risa v Evropi”, ki je bila organizirana v sklopu Celjskega sejma 17. marca 2023.

Udeleženci mednarodne konference “Lovci in varstvo risa v Evropi. Foto: Teja Kovačič

Ob poslušanju strokovnjakov iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Slovenije, Italije in Švice so se udeleženci lahko seznanili s projekti ponovne naselitve v Evropi. Skupno so se konferenci pridružili člani Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) iz 10 različnih držav in prispevali svoje izkušnje. Med konferenco in po njej so se spodbujale plodne razprave tako predavateljev kot slušateljev. Izmenjanih je bilo veliko vizitk, člani FACE in raziskovalci pa so aktivno načrtovali prihodnja srečanja za nadaljnjo podporo vključevanju zainteresiranih strani, kar bo koristilo ohranjanju in upravljanju risov v Evropi.

Z novimi premestitvami risov v okviru projekta LIFE Lynx lahko predvidevamo širjenje populacije risov v Avstrijo. Za dolgoročno ohranitev te populacije risov je pomembno, da se v okviru projekta LIFE Lynx redno izvaja čezmejna izmenjava informacij o prisotnosti, gibanju in številčnosti risov. Zato so predsednik Štajerske lovske zveze Franz Mayr-Melnhof Saurau, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev podpisali sporazum o mreženju. Podpis dokumenta predstavlja dober primer večinstitucionalnega sodelovanja in čezmejnega usklajevanja skupnih ukrepov za ohranjanje risa.

Foto: arhiv LIFE Lynx

Osnovni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje dinarsko-vzhodnoalpske populacije risa pred izumrtjem in njena dolgoročna ohranitev. Pred začetkom projekta je bila populacija majhna, izolirana in na robu izumrtja. Nujno je potrebovala okrepitev z vnosom dodatnih, zdravih živali iz druge populacije. Projekt krepi dinarsko-vzhodnoalpsko populacijo z risi iz vitalne izvorne populacije v Karpatih, hkrati pa ohranja visoko podporo javnosti. Projektna ekipa sodeluje v vseh državah EU, ki si delijo to populacijo, da bi razvila in izvedla sistematičen pristop za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja okrepljene populacije. Projekt je dober primer skupnih prizadevanj za dolgoročno ohranitev risa med lovci, gozdarji in znanstveniki.

Tilen Hvala

50. obletnica vrnitve risov v Slovenijo

Danes praznujemo 50-letnico prve naselitve risov v Slovenijo, ko so lovci in gozdarji v naše gozdove ponovno pripeljali rise. Uspešni naselitvi, ki se je kazala v večanju in širitvi populacije preko slovenskih meja, je zaradi nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu. Slednje bi lahko ponovno privedlo do izumrtja risa v Sloveniji, zato se danes v sklopu projekta LIFE Lynx ponovno doseljuje risa v Slovenijo in na Hrvaško.

Risji mladiči iz slovenskih Alp. Foto: LIFE Lynx

V preteklosti je bil ris prisoten na območju celotne Slovenije, nato je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl. V želji po vrnitvi risov v Slovenijo so pred pol stoletja s Slovaške pripeljali šest risov. Po 46-dnevni karanteni so jim v večernih urah 2. marca 1973 odprli vrata obore in risi so se po dobrih sto letih vrnili v kočevske gozdove. Ta velik naravovarstven podvig se je izkazal za enega najuspešnejših v Evropi, saj se je populacija številčno okrepila in risi so se razširili tudi v sosednje države, v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Obdobju širitve populacije je zaradi premajhnega števila izvornih živali in nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu in število risov je začelo spet upadati.

Risi pred izpustom v kočevske gozdove leta 1973. Foto: Janez Gregori

Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja velik naravovarstven projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta LIFE Lynx se v letih 2017–2024 doseljuje rise na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije iz območja slovaških in romunskih Karpatov. Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili deset risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, en na Slovaškem in drugi v Romuniji.

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, je zelo zadovoljen s potekom projekta.

“Zadovoljen sem predvsem z vključevanjem risov v alpskem delu populacije, kjer pred tem dalj časa nismo zabeležili njihove stalne prisotnosti. Potrdili smo tudi že tri legla mladičev priseljenih risinj, kar kaže, da smo na dobri poti, da se bo v jugovzhodnih Alpah vzpostavila povezovalna populacija, ki bo dolgoročno omogočila povezavo naše populacije risa s sosednjimi populacijami v Alpah,” je ob tej priložnosti povedal Černe.

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx. Foto: Primož Pičulin

Pomembno vlogo pri današnji doselitvi imajo ponovno lovci, ki so vključeni v številne aktivnosti; poleg skrbi za doseljene rise pred izpustitvijo v naravo, so aktivno vključeni v spremljanje populacije z avtomatskimi kamerami, Lovska zveza Slovenije pa se zavzema tudi za izboljšanje pregona nezakonitega lova živali.

mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije. Foto: Sašo Švigelj

“Slovenski lovci s svojim volonterskim delom že desetletja skrbimo za naravno okolje vseh živali in jih ohranjamo za naše zanamce. Ponosen sem, da gre Slovenija in slovensko lovstvo v smeri naravovarstva.

Kot predstavnik več kot 20.000 lovcev v Sloveniji zagovarjam ničelno toleranco Lovske zveze Slovenije do nezakonitega ubijanja risov in drugih prostoživečih živali,” pravi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Za vse, ki vas zanima več o prvi naselitvi risov v Slovenijo, so v Tehniškem muzeju Bistra pripravili razstavo z naslovom »Rod Štefe in Arpada«, ki je na ogled v gradu Žužemberk. https://www.zuzemberk.si/grad-zuzemberk/

Prizadevanja za ohranjanje narave praznujemo v okviru Svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ga prav tako od leta 1973 praznujemo 3. marca in je najpomembnejši letni dogodek posvečen prostoživečim živalim in rastlinam. Letošnje praznovanje poteka pod sloganom »Partnerstva za ohranjanje prostoživečih vrst«. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: “Ponosni smo, da z raznovrstnimi ukrepi uspešno prispevamo k ohranjanju in obnovi biotske pestrosti slovenskih gozdov. Doselitev risov pomeni eno od velikih zgodb o uspehu, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim na Zavodu za gozdove Slovenije, projektnim partnerjem in prostovoljcem.

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in life.lynx.eu@gmail.com

Priložnost za delo na projektu LIFE Lynx

Projekt LIFE Lynx vstopa v zadnje leto in še je čas, da se pridružite projektu kot sodelavec v ekipi Zavoda za gozdove Slovenije. Na voljo je delovno mesto za določen čas (do 31. 3. 2024) s 3-mesečnim poskusnim delom, za izvedbo nalog na projektu »LIFE Lynx« – Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem.

Foto: LIFE Lynx

Izobrazba: specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba ali visokošolska univerzitetna izobrazba.

Delovne izkušnje: ne

Vozniško dovoljenje: B

Drugi pogoji: znanja iz projektnega vodenja

Posebne psihofizične zahteve: organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, natančnost, kreativnost in komunikativnost.

Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim lovskim izpitom in kandidati z izobrazbo s področja gozdarstva, veterine, biologije, agronomije, zootehnike in podobno.

Prijave do: 17. 1. 2023

Kontakt: Martina Močnik, telefon: 01/ 470 00 65, e-naslov: prijave@zgs.si

Več informacij o razpisu na strani Zavoda za gozdove Slovenije

LD Nomenj – Gorjuše prejela občinsko priznanje za doselitev risov v Alpe

Občina Bohinj je dobro seznanjena z varstvom narave, saj približno 66 % njenega ozemlja leži v Triglavskem narodnem parku, 82 % pa je vključenega v omrežje Natura 2000. Delo lokalne lovske družine Nomenj – Gorjuše in njihova prizadevanja na področju varstva narave so prepoznali z občinskim priznanjem za ponovno naselitev risa v Alpe.

Bohinjski župan Jože Sodja je podelil priznanje za posebne dosežke Petru Benediku, predsedniku LD Nomenj-Gorjuše. Foto: Maja Sever

Priznanje občine Bohinj za posebne dosežke je Lovski družini Nomenj – Gorjuše predal bohinjski župan Jože Sodja, prireditve pa se je udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor.

Obrazložitev za podelitev priznanja: »Lovska družina Nomenj – Gorjuše deluje že 77 let v Bohinju in je edina LD na Gorenjskem, ki je pristopila k projektu ohranitve risa v Alpah. Člani lovske družine so v sodelovanju s projektom LIFE Lynx na Jelovici zgradili prilagoditveno oboro za karanteno doselitve ene samice in enega samca. Risi so naša avtohtona vrsta ki je v 19 stoletju izginila iz Dinaridov in Alp. Leta 1973 so v Kočevju naselili 6 osebkov s Slovaških Karpatov. Zaradi parjenja v sorodstvu je populacija začela izumirati in potrebna je bila človeška pomoč za ohranitev. Tako so iz Romunije v aprilu 2021 dobili prvi par risov, ki so ju člani LD Nomenj Gorjuše poimenovali Aida in Zois. Zanju so skrbeli do izpusta. Člani lovske družine Nomenj Gorjuše so ponosni,  da so pripomogli k ponovni doselitvi risov, s tem pa ohranitvi populacije v Alpah in varstvu narave. Z njimi pa tudi soobčani, saj ima doselitev risa na naše območje pozitiven vpliv na lokalni in turistični ravni v Bohinju.«

povzeto po LIFE Lynx

Vsi občinski nagrajenci z bohinjskim županom in predsednikom Republike Slovenije. Foto: Maja Sever
Nagrada za posebne dosežke. Foto: Maja Sever
Peter Benedik s predstavnicama projekta LIFE Lynx na podelitvi nagrad. Foto: Pavel Korošec

Delovni sestanek pristojnih institucij na temo nezakonitega ubijanja prostoživečih živali

Lovska zveza Slovenije je 8. septembra v sklopu projekta LIFE Lynx v sodelovanju s Policijo v Tacnu organizirala enodnevni delovni sestanek na temo nezakonitega ubijanja prostoživečih živali s ciljem uspešnejšega in učinkovitejšega zaznavanja, pregona in sankcioniranja tovrstnih kaznivih dejanj.

Foto: Tilen Hvala

Sestanka so se udeležile organizacije, ki so pristojne pri postopkih ugotavljanja nezakonitih dejanj na področju prostoživečih živali; tako divjadi kot zavarovanih prostoživečih živalskih vrst. Na dogodku je bilo 46 udeležencev iz policije, lovske inšpekcije in državnega tožilstva, prav tako pa sta se sestanka udeležili dve predstavnici iz naravovarstvenih organizacij BIOM in WWF Adria iz sosednje Hrvaške.

Vsi sodelujoči so prepoznali potrebo po sinergističnemu delovanju vseh institucij ter nadaljnjem sodelovanju in izkazali željo za izvedbo takšnih sestankov tudi v prihodnosti za pridobivanje poglobljenega znanja in izmenjavo izkušenj na področju nezakonitega ravnanja s prostoživečimi živalmi. Sestanek je bil uspešen, saj so bili podani dobri predlogi za učinkovitejše ugotavljanje in sankcioniranje storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.

Na podlagi zbranih predlogov za izboljšave bo revidiran in prenovljen tudi leta 2020 izdelani protokol z navodili za ukrepanje v primeru nezakonite usmrtitve prostoživeče živali. Lovska zveza Slovenije bo tudi v prihodnosti sodelovala pri takšnih sestankih, saj smo lovci kot izvajalci odvzema odgovorni za legitimen odvzem divjadi v skladu z upravljavskimi smernicami in načrti, hkrati pa smo kot naravovarstveniki odgovorni za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper zavarovanih vrst prostoživečih živali za zagotavljanje biotske raznovrstnosti in dolgoročnega obstoja populacij teh vrst.

Tilen Hvala

VIDEO: Risa Bliska izpustili v snežniške gozdove

Na območju lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen je 17. maja potekal izpust Bliska; risa, preseljenega iz Romunije za pomoč pri reševanju Dinarsko – JV Alpske populacije risa pred izumrtjem.

Ris Blisk. Foto: Vedran Slijepčević, VUKA, LIFE Lynx

Pred izpustom je v Gradu Snežnik potekala novinarska konferenca, ki se jo je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, ki je spregovoril o pomembnosti vključenosti lovcev v projekt in pomembnosti ohranjanja risa za prihodnje generacije z besedami: “naša dolžnost je, da to, kar smo dobili od naših prednikov, ohranimo tudi za naše vnuke, če je le mogoče še v boljšem stanju”.

Video: Lado Bradač

Ris je ime dobil s pomočjo učencev osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica s pomočjo Centra o velikih zvereh DINA Pivka, ki so tudi del programa Mladi varuhi risa.

Risjega samca so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen, skupaj z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe LIFE Lynx. S pomočjo uporabe prilagoditvenih obor poskušajo zmanjšati možnost, da bi ris po izpustu odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in JV-Alp.

Tilen Hvala

LIFE Lynx: 3-dnevno usposabljanje za policiste za preprečevanje nezakonitega lova

Projektna skupina LIFE Lynx je med 4. in 6. majem v vadbenem centru Gotenica organizirala drugo tridnevno usposabljanje za pripadnike policije za preprečevanje, zmanjšanje, poostren nadzor, sankcioniranje in obravnavanje sumov nezakonitega lova prostoživečih živali.

Udeleženci usposabljanja. Foto: Tilen Hvala

V sredo, 4. maja, so udeleženci usposabljanja pridobili poglobljen vpogled v varstveno problematiko velikih zveri in nekaterih vrst divjadi, ki jo je predstavil dr. Ivan Kos (Biotehniška fakulteta UL), ter potencial uporabe genetskih metod za preiskovanje nezakonitega lova s strani dr. Tomaža Skrbinška (Biotehniška fakulteta UL). Prav tako so bili seznanjeni s projektom LIFE Lynx in aktivnostmi znotraj projekta. Policist Jože Grajš s Policijske postaje Cerknica je predstavil praktičen primer odkrivanja nezakonitega lova volka, za zaključek pa je vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina predstavil nekaj primerov nezakonitega lova v Sloveniji in težave, s katerimi se srečujejo pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj.

V četrtek, 5. maja, je mag. Uršula Belaj iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi v dopoldanskem času predstavila nezakonit lov ter nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, v popoldanskem času pa so slušatelji najprej prisluhnili predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču, ki je predstavil organizacijo slovenskega lovstva. Kasneje je Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS, predstavil lovsko orožje, kalibre, izstrelke ter ciljno balistiko, dan pa je bil zaključen s predavanjem o krvosledništvu in njegovi potencialni uporabi pri odkrivanju nezakonitega lova, ki ga je predstavil veterinar mag. Marko Mali.

Pristop k najdenemu kadavru, za katerega sumimo, da je posledica ilegalne usmrtitve. Foto: Tilen Hvala

V petek, 6. maja, se je dan pričel s predavanjem dr. Diane Žele Vengušt (Veterinarska fakulteta UL), ki je udeležence seznanila s patomorfološko preiskavo trupla prostoživeče živali s sumom na ilegalni odvzem iz narave, sledilo je predavanje Roberta Pračka iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija o pristopu k najdenemu kadavru živali, za katerega se sumi, da je posledica ilegalne usmrtitve. Dan se je zaključil z delom na terenu, kjer so udeleženci na dveh kadavrih lahko korektno pristopili k najdenemu kadavru živali in določili optimalen potek obveščanja in ukrepanja od obvestila o najdbi do patološke preiskave.

Lovska zveza Slovenije ima ničelno toleranco do nezakonitega lova, zato si tudi v prihodnosti želimo veči takšnih usposabljanj in dviganja ozaveščenosti o pomembnosti odkrivanja nezakonitega lova. 

Tilen Hvala

13. Slovenski lovski dan posvečen risu

V Gornji Radgoni sta v soboto, 9. aprila 2022, v okviru 12. Mednarodnega sejma lovstva in ribištva Strokovno-znanstveni svet Lovske zveze Slovenije (LZS) in Projektna skupina LIFE Lynx pripravila strokovni posvet na temo Ris v Sloveniji: uspeh slovenskega lovstva?.

Foto: Andrej Miklavčič

Predavatelji so govorili o vplivu risa na upravljanje z divjadjo, o tem, koliko risov lahko pričakujemo v Sloveniji v prihodnosti, kako spremljamo rise in kako ohraniti ustrezno genetsko pestrost med risi.

Dogodek je bil v celoti namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranjanja risa in vključenosti lovcev v aktivnosti za preprečitev ponovnega izumrtja risa v Sloveniji. Strokovnjaki so predstavili biologijo in ekologijo risa, pomen doselitev novih risov za izboljšanje genetskega stanja populacije in preiskovanje nezakonitega lova. Lovci, ki sodelujejo in pomembno prispevajo k uspešnosti projekta, so delili svoje izkušnje iz spremljanja (monitoringa) risa in doselitev risov iz Karpatov.

Udeležence posveta so pozdravili predsednik LZS mag. Lado Bradač in izvršni direktor Pomurskega sejma Boris Erjavec in mag. Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Polega predsednika LZS mag. Bradača so predavali še Vedran Slijepčević, Rok Černe, dr. Ivan Kos, dr. Tomaž Skrbinšek, Jernej Javornik, Miha Marolt, Peter Benedik, Stanko Anzeljc, dr. Hubert Potočnik, dr. Matija Stergar, Tomaž Berce in mag. Uršula Belaj. Predavanjem je sledila razprava.

Več o dogodku sledi v eni od prihodnjih številk Lovca.

O risu na lovskih taborih za otroke

V okviru lovskih taborov za otroke so v Brkinsko-Kraški Zvezi lovskih družin (ZLD) in v Savinjsko-Kozjanski ZLD predstavili risa, našo največjo divjo mačko.

Udeleženci predstavitve o risih v Savinjsko-Kozjanski ZLD. Foto: Stane Ivanšek

Sodelavci projekta LIFE Lynx so otroke seznanili z biologijo, ekologijo in ogroženostjo risa ter s projektom LIFE Lynx ter jih spoznali s premikanjem risov po slovenskem prostoru glede na podatke, pridobljene s telemetričnimi ovratnicami. Predvajali so jim posnetke in fotografije iz foto-pasti ter pokazali pripomočke, ki jih uporabljajo pri monitoringu risov. Otroci so z zanimanjem poslušali o risih, najbolj so jim bili všeč odlitki stopinj velikih zveri in ovratnice za spremljanje gibanja risov.

Predstavitev v Brkinsko-Kraški ZLD. Foto: Danimir Rebec

Zois in Aida izpuščena v gorenjske gozdove

Lovci Lovske družine Nomenj-Gorjuše so 26. aprila v okviru projekta LIFE Lynx v naravo izpustili Zoisa in Aido, kot prva dva risa na Gorenjskem.

Zoisovi prvi koraki v gorenjskih gozdovih Foto: Janez Tarman

Skupno so v Sloveniji izpustili šest risov, jutri, 28. aprila, pa še tri rise v Triglavskem narodnem parku. Z izpusti risov na Gorenjskem bodo omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. Doselitev risov na Gorenjsko predstavlja za projekt LIFE Lynx, v katerem sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije, velik izziv, saj na tem območju ne beležimo stalne prisotnosti risov in je zato ključno, da na to območje preselijo tudi samice. 

Izpusta risov na Gorenjskem se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač Foto: Barbara Ložar

Sredi marca so preselili prvega risa – Trisa v izpustitveno oboro na območju Pokljuke, mesec dni kasneje pa so s pomočjo ZOO Ljubljana na območje Jelovice pripeljali prvi risji par, Zoisa in Aido. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki Triglavskega narodnega parka in lovci iz LD Nomenj-Gorjuše. Peter Benedik, starešina LD Nomenj-Gorjuše: “Za transport risov do prilagoditvene obore smo uporabili konjsko vprego z vozom lojtrnik, saj se nam zdi pomembno, da poleg naravne ohranjamo tudi kulturno dediščino teh krajev. V času prilagajanja smo risoma redno prinašali hrano, saj je pomembno, da gresta sita in spočita v novo okolje.” 

Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije. Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz LD Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. “Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo,” pravi mag. Bradač.

Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in v Švici

Izpusti risov na območju Gorenjske so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni bodo omogočili dolgoročno preživetje dinarsko-JV alpske populacije in vzpostavitev povezave s populacijami risov v Alpah. Prve pobude za doselitev risov na območje jugovzhodnih Alp segajo že v leto 2014, ko so na območje Trbiža v Italiji pripeljali risji par iz Švice. 

Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije: “Danes smo naredili prvi korak k uresničitvi cilja dolgoročnega ohranjanja risa v tem delu Evrope. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in dolgoročno Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj.“

Aida na prostosti Foto: Janez Tarman

Ris je nekonfliktna vrsta, ki je zelo pomembna za gozdni ekosistem

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri Zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Doselitev risov je sprejela tudi lokalna skupnost, župan občine Bohinj Jože Sodja: “Ko smo prejeli razlago, zakaj se doseljuje ris k nam, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v našo lokalno skupnost vračajo živali, ki so bile tukaj, in da poskrbimo, da take živali ponovno ne izumrejo. Pomembno je, da tudi zveri ostanejo v našem gozdu, saj so potrebne za obnovo gozda in za samo življenje. Ris Zois je dobil ime po Žigi Zoisu, človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in menim, da bo ta ris tudi.