Oznaka: jubilej

Čestitke Ladu Dolencu ob njegovem jubileju

  By ,

Lovca Lada Dolenca so ob njegovem 80-letnem življenjskem jubileju obiskali lovski prijatelji.

(Na sliki od desne proti levi) Joško Muri, Branko Galjot, slavljenec Lado Dolenc, Vili Tomat, Peter Belhar in France Ekar. Foto: arhiv Franca Ekarja

Lado Dolenc je vstopil v lovske vrste kot pripravnik že leta 1970 in postal z opravljenim lovskim izpitom redni član naravno slikovite in z divjadjo bogate Lovske družine Poljane leta 1972.

V tem aktivnem lovskem obdobju so mu bile zaupane odgovorne funkcije gospodarja in starešine Lovske družine Poljane. Aktiven je bil tudi na lovsko-strokovnem področju, kajti opravil je izpit za lovskega čuvaja in mentorja za usposabljanje lovskih pripravnikov. Vseskozi se je vključeval v priprave in izvedbe lovske kronike in zbornikov. Je tudi velik ljubitelj in strokovnjak na področju lovske kinologije; aktivno in strokovno je skrbel za usposabljanja za iskanje divjadi po krvni sledi  in enako skrbno  pomagal pri usposabljanju vodnikov lovskih psov.

Ob tem jubileju se ne sme pozabiti na Ladova predavanja o lovstvu in varstvu narave šolski mladini na šolskih programih in naravovarstvenih dnevih. Lado je tudi izvrsten pisec lovskih  kronologij, kajti z njegovo pomočjo in aktivnim delom so nastale kronike lovskih družin, lovsko kinološki zbornik, sodeloval in enako skrbno je pomagal pri nastajanju kronike Gorenjskega lovstva v okviru Gorenjske lovske zveze. Za vsa ta prostovoljna dela,  ki jih je opravljal srčno in zanesljivo strokovno je bil tudi odlikovan z najvišjimi priznanji LZS, ZLD Gorenjske, Gorenjsko kinološkega društva, lovske družine.

Ob njegovem visokem življenjskem jubileju in več kot pol stoletnem lovskem stažem so Ladu Dolencu izrekli iskrene čestitke njegovi lovski prijatelji: Joško Muri, nekdanji lovski inšpektor in Ladotov vojaški (so)padalec, Branko Galjot, nekdanji tajnik Zveze lovskih družin Gorenjske in Vili Tomat, lovski funkcionar in predavatelj ter Peter Belhar, predsednik Zveze lovskih družin Gorenjske in lovski prijatelj France Ekar. 

Franc Ekar

Čestitke mag. Emilijanu Trafeli ob njegovem jubileju

  By ,

Dolgoletni in ugledni slovenski lovec, lovski funkcionar, gozdarski in lovski strokovnjak ter velik zaljubljenec v naravo mag. Emilijan Trafela s Ptuja je pred dnevi praznoval 85-letnico življenja.

mag. Emilijan Trafela

Rodil se je v Gruškovju pri Podlehniku in je svojo lovsko pot začel pri sedemnajstih letih kot pripravnik v Lovski družini (LD) Podlehnik. Kasneje je to veliko haloško lovsko družino izjemno uspešno vodil polnih 18 let in ji vtisnil neizbrisen osebni pečat. »Domačim lovcem ostajam zvest še danes, za vse nas podlehniške lovske prijatelje lahko rečem, da smo resnično pravi lovski tovariši. Tovarištvo med nami veliko šteje in jaz se veselim vsakega druženja s svojimi rojak,« še danes rad poudari Emilijan Trafela, ki sodi poleg dr. Franja Šalamuna in Alfonza Mazluja med najuglednejše ptujske lovske funkcionarje in zavzema pomembno mesto tudi v slovenskem lovskem prostoru kot gozdarski in lovski strokovnjak, še bolj pa lovstvu in naravi povsem predan naravovarstvenik.

Njegove bogate strokovne in organizacijsko-vodstvene vloge v območni Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož ni treba posebej razčlenjevati. Lovci tega območja ga izredno spoštujejo in cenijo kot iskrenega lovskega tovariša in človeka, ki je vedno znal najti lepo besedo in pohvaliti, kar je bilo dobrega. Hkrati pa brez dlake na jeziku opozoriti na napake in slabosti. Poznan je kot odkritosrčni in delovni mož, ki je vedno znal ločiti zrnje od plev. Kljub letom še rad zahaja v lovišče svoje LD Podlehnik, v kateri je že dolga leta častni starešina. Haloze so ostale njegov dom in tudi haloško lovišče mu je najdražje. Če za koga, potem je za Milana, kot ga kličemo njegovi prijatelji, lov bil in je stvar velike časti in osebne odgovornosti do narave in divjadi, kot njenega velikanskega bogastva. Za zdajšnjo in predvsem bodoče generacije. Zato jo je treba skrbno varovati, kot zelo rad javno izpostavlja.

Predsednik območne Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je postal leta 1973 in jo uspešno vodil 44 let, vse do aprila 2017, ko so ga lovci imenovali oziroma izvolili za častnega predsednika. Kot predsednik območne ZLD Ptuj-Ormož in tudi kot predsednik začasnega organa LZS med leti 2005-2006 je poskrbel, da se je lovska organizacija tudi javno in medijsko odpirala navzven. Lovstvo po njegovem trdnem prepričanju ne more ubežati družbenim tokovom in dogajanjem in mora temu toku nenehno slediti ter se prilagajati novim razmeram. Ob tem pa mora ohraniti svoje izvirne vrednote, tradicijo in lovsko kulturo, predvsem pa lovsko etiko in tovarištvo, torej vrednote, ki spremljajo slovensko zeleno bratovščino že več kot stoletje. Z vsemi vzponi in padci, katerih sam ni nikoli zanikal.

V času njegovega aktivnega delovanja v območni zvezi in v organih LZS  je bila zelo odmevna lovska razstava leta 1972. Napredek je bil dosežen tudi v lovski kulturi, ki je bila v času njegovega vodenja ZLD Ptuj-Ormož deležna velike pozornosti. Podprl je ustanovitev samostojne skupine ptujsko-ormoških lovskih rogistov, ki že več kot tri desetletja delujejo kot promotorji lovstva in lovske kulture ter tudi starodavnega mesta Ptuj, širše okolice, regije in države Slovenije. V času njegovega predsedovanja je bilo na Ptuju izvedeno 37. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.

Slovenski lovci mu želimo še veliko zdravih let, dobrega pogleda in mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo!

Dr. Marjan Toš

Doživeti lovski praznik v Murski Soboti potrdil tradicijo in veljavo zelene bratovščine

  By ,

Zveza Lovskih družin (ZLD) Prekmurje pod vodstvom predsednika dr. Arpada Köveša je 21. oktobra v gledališki dvorani Park v Murski Soboti pripravila slovesnost ob visokem jubileju organiziranega lovstva na levem bregu Mure.

Foto: Marjan Gselman

Poleg članov zelene bratovščine ter njihovih lovskih tovarišev iz sosednje Madžarske so jo z obiskom počastili tudi mnogi prekmurski župani in poslanci Državnega zbora iz dežele štorkelj, kot radi poimenujemo naše lepo Prekmurje. Slovesnost je bila skrbno pripravljena in na visokem nivoju. Prekmurski lovci so vnovič dokazali, da so trdni člen v verigi slovenske lovske organizacije, in da globoko spoštujejo svoje zgodovinske korenine.

100 let organiziranega lovstva v Prekmurju in 50 let delovanja Prekmurskih rogistov

Prireditev je domiselno povezoval in vodil Edvard Jakšič, vse udeležence pa je pozdravil predsednik  ZLD Prekmurje dr. Arpad Köveš. Njegove izbrane besede so sicer zvenele praznično, a sporočilno odmevno, saj je med drugim povedal, da »so obletnice lepi spomini na začetke delovanja, a da vendarle živimo v času hitro se spreminjajočih družbenih sprememb, na osnovi česar se stalno porajajo ideje o preoblikovanju po naši oceni dobro urejenega lovstva, kar nam zavidajo tudi v tujini. Ne zavračamo pozitivnih sprememb, saj je treba iti v korak s časom, vendar so med njimi tudi ideje, ki so za nas dostikrat nesprejemljive. V tem oziru ima območna zveza v navezi z našo krovno lovsko organizacijo, Lovsko zvezo Slovenije, pomembno nalogo, da zagovarja interese lovstva.«

Köveš je omenil prostovoljno delo slovenskih lovcev, ki je prav tako odlika  lovcev v Prekmurju, saj izvajajo mnoge naloge in aktivnosti, ki so povezane s poslanstvom lovstva, a imajo tudi širši družbeni pomen. Ni pozabil poudariti, da prekmurski lovci dobro sodelujejo z državnimi organi in ustanovami, z lokalnimi skupnostmi in z drugimi organizacijami in ustanovami, ko gre za vprašanja lovstva, varstva narave, rabe okolja, kulture in izobraževanja.

Foto: Marjan Toš

O bogati lovski tradiciji, o lovskem tovarištvu in prizadevanjih za ohranitev temeljnih vrednot slovenskega lovstva, je v kratkem pozdravnem nagovoru spregovoril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Omenil je nekatera odprta vprašanja in opozoril, da je lovska organizacija odgovorni dejavnik na področju aktivnega varstva narave in divjadi, in da bodo temu primerne tudi pričakovane in napovedane spremembe ali dopolnitve lovske zakonodaje.

»V zadnjih nekaj letih smo na področju lovstva dosegli več vsebinskih sprememb, na katere se moramo še sami navaditi. Pri tem pa ne smemo pozabiti naše lovske etike, ki je ne glede na spremembe poglavitni ključ pri razvoju in poslanstvu lovstva«, je med drugim dejal mag. Bradač in dodal, da smo slovenski lovci lahko uspešni »samo združeni in enotni«.

V duhu tega sporočila je nastopil tudi slavnostni govornik, lovec in predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Izpostavil je lovsko tradicijo, lovsko etiko in kulturo, običaje in lovsko tovarištvo, ki druži in povezuje slovenske lovce. »Kljub temu, da je možnosti za preživljanje prostega časa vse manj, smo lahko veseli, da v lovske vrste prihajajo mlajši ljudje in še bolj veseli, da imamo med nami tudi lovske tovarišice«, je slikovito dejal slavnostni govornik.

Po njegovih besedah je lovska tradicija na slovenskih tleh del dediščine, zato slovenskih lovcev in lovske organizacije ne morejo zamajati nobene politične spremembe. »Politični sistemi in politiki se menjavajo, slovenski lovci pa ostajamo. Zvesti smo zeleni barvi, našemu lovskemu kroju in privrženi načelom plemenitega delovanja v korist varovanja narave in divjadi«, je še izpostavil Kovšca. Lovcem iz Prekmurja je čestital ob stoletnem jubileju in temu voščilo dodal še čestitko prekmurskim rogistom ob njihovem »Abrahamu«.

Edini še živeči ustanovni član Prekmurskih rogistov Anton Vidonja. Foto: Marjan Toš

Društvo Prekmurski rogisti vodi predsednik Rudi Slogovič. Ob jubileju so posej pozdravili edinega še živečega ustanovnega člana Antona Vidonjo. Prekmurski rogisti so bili, so in bodo ostali veliki ambasadorji slovenske lovske kulture in to so potrdili tudi z nastopom na slovesnosti ob zlatem jubileju skupine, ki jo je vidno zaznamoval legendarni prof. Jože Grlec.

V  bogatem, lovsko  in rahlo prekmursko obarvanem kulturnem programu so nastopili Prekmurski rogisti pod umetniškim vodstvom prof. Staneta Peterke, Pevsko društvo prekmurskih lovcev in mlada glasbena skupina Ethnotrip – »FALAJČEK«, ki je pričarala delček prekmurske glasbene dediščine in z nežnim prekmurskim melosom »pobožala« srca obiskovalcev.

Ob jubileju je ZLD Prekmurje iz rok predsednika slovenskih lovcev mag. Bradača prejela plaketo LZS ter veliko čestitk, daril in spominskih plaket mnogih slovenskih območnih lovskih zvez. Lepo prireditev so sklenili s prijetnim družabnim srečanjem in obujanjem spominov. Ob jubileju so izdali tudi spominski zbornik in značko. Prekmurski lovski praznik, vreden vsega spoštovanja.

Dr. Marjan Toš