Srečanje predstavnikov nacionalnih lovskih organizacij v Pragi

Češka lovska zveza je med 9. in 11. novembrom, v sklopu 100-obletnice svojega delovanja, v Pragi organizirala srečanje predstavnikov nacionalnih lovskih organizacij iz Češke, Slovaške, Madžarske, Vojvodine in Slovenije.

Foto: Urša Kmetec

Na dogodku je bilo govora o številnih temah, pomembnih za lovsko skupnost, kot so grajenje pozitivne podobe lovstva in naravovarstva, delo z mladimi, sodelovanje v programu Erasmus+ ter vpis lovstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Povabilu na srečanje v Pragi sta se odzvala tudi zaposlena v Strokovni službi Lovske zveze Slovenije. Gregor Bolčina je predstavil delo z mladimi – slovenski lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z lovstvom in njegovo naravovarstveno vlogo, organiziramo lovske tabore, sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov ter izdajamo plakate in različne publikacije za mlade. Predstavil je tudi primer uspešne slovenske prijave v programu Erasmus+, imenovano Varuhi narave, ki jo je izpeljala Lovska družina Velika Nedelja, v projektu so sodelovali udeleženci iz Srbije, Portugalske, Grčije, Poljske in Slovenije.

Na delavnici o vpisu lovstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in na delavnici o grajenju pozitivne podobe lovstva in naravovarstva je sodelovala Urša Kmetec. Predstavniki nacionalnih lovskih organizacij so predstavili, kakšen je družbeni status lovstva v njihovi državi ter strategije in kampanje, ki jih uporabljajo pri grajenju odnosov z javnostmi. Izmenjali so si izkušnje in dobre prakse ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.

Ob zaključku srečanja so nas gostitelji povabili na ogled Narodnega muzeja kmetijstva, v katerem je razstavljena tudi lovska zbirka ter razstava ob 100-letnici delovanja Češke lovske organizacije. Foto: Češka lovska zveza

Na Češkem in v Belgiji izkoreninili afriško prašičjo kugo

Visoka šola za varstvo okolja je 20. aprila v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije organizirala video predavanja o afriški prašičji kugi. V sklopu predmeta Upravljanje populacij prostoživečih živali, katerega nosilec je prof. dr. Boštjan Pokorny, so predavanja izvedli trije uveljavljeni evropski raziskovalci divjega prašiča.

Foto: Pixabay

Afriška prašičja kuga je hemoragična bolezen prašičev z veliko smrtnostjo. Izvorno je bila omejena zgolj na dele afriške celine, a se zaradi človekovih dejanj zdaj širi po vsem svetu s pomembnimi posledicami za prašičerejo, domače in divje prašiče. Čeprav je znanje o tej bolezni zelo napredovalo, je še vedno veliko neznanega. Odkar se je bolezen pojavila v Evropi, je opisan nov epidemiološki cikel, zaradi česar je izkoreninjenje bolj zahtevno. Virus je namreč zelo odporen na temperaturne spremembe in tudi na mnoge kemikalije.

»Vseeno imamo na voljo orodja za zajezitev in potencialno izkoreninjenje bolezni, kot so to storili na Češkem in v Belgiji. Kljub temu ostajajo ključni preventiva in biovarnostni ukrepi; pomembna sta še vzajemno delovanje vseh uporabnikov prostora in sodelovanje znotraj znanstvene skupnosti,« je povedala dr. Laura Iacolina, raziskovalka genetike prostoživečih živali s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in glavna urednica nedavno izdane znanstvene monografije o afriški prašičji kugi.

Vir: predstavitev dr. Laure Iacolina

Češka in Belgija – zgodbi o uspehu

»Divji prašič je naravni rezervoar afriške prašičje kuge v Evropi, zato imajo premiki osebkov in socialno vedenje ključno vlogo za prenos ter širjenje APK. V zadnjih desetletjih je bilo pridobljenega veliko znanja o ekologiji divjih prašičev; zdaj je povezovanje le-tega z epidemičnimi značilnostmi APK postalo ključni izziv za raziskovalce in upravljavce populacij,« je pojasnil biolog dr. Tomasz Podgórski (Czech University of Life Sciences, & Mammal Research Institute, Polish Academy of Science).

Podgórski je predstavil najnovejše ugotovitve o ekologiji APK ter na primeru uspešnega izkoreninjenja afriške prašičje kuge na Češkem pokazal, kako se lahko nova znanstvena spoznanja oz. znanja o ekologiji vrste učinkovito prenesejo v nadzor bolezni, ki ima zelo visoko smrtnost, v praksi. Podgórski je kot najučinkovitejša orodja izpostavil nadzor, odstrel, ograje in pregrade, iskanje in odstranjevanje poginulih divjih prašičev, biovarnostne ukrepe lovcev in t. i. coniranje območja: »Odstrel je učinkovit način zajezitve bolezni, vendar intenzivni skupni lovi, za razliko od individualnega lova, povzročijo večje vznemirjenje in migracije populacije ter lahko povzročijo kontaminacijo področja.«

Belgija se je leta 2018 soočila z nepričakovanim vnosom APK v populacijo divjih prašičev in z uspešnimi izvedenimi ukrepi konec leta 2020 ponovno postala država, prosta APK. »Omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni sta bili omogočeni s kombinacijo ukrepov, kot so zagotovitev popolnega miru v gozdu, organizirano iskanje trupel/kadavrov poginulih prašičev, ograjevanje okuženega območja in drastično poseganje v populacijo v tem območju. Ti ukrepi, ki so se izvajali več kot dve leti, so omogočili izkoreninjenje bolezni oziroma povrnitev statusa APK proste države, pa tudi normalizacijo trga svinjine v Belgiji,« je razložil dr. Alain Licoppe, raziskovalec s področja gozdarskih ved, specializiran upravljanje populacij divjadi in vodja skupine, odgovorne za upravljanje divjadi v regionalni upravi Valonije ter član nacionalne ekspertne komisije za APK, ustanovljene na začetku izbruha te bolezni v Belgiji. »Brez cepiva zoper APK je edini način za obvladovanje bolezni umno upravljanje gostiteljske vrste (divjih prašičev), pri čemer je ključen razvoj znanja o prostoživečih živalih in njihovem upravljanju ter tesno sodelovanje med upravljavci populacij in veterinarji.«