Prednovoletno srečanje lovske in ribiške zveze

Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta danes v Zlatorogovi galeriji LZS pripravili že tradicionalno skupno prednovoletno srečanje. V prijetni družbi smo se ozrli na iztekajoče leto in z najboljšimi željami pogledali v prihajajoče leto.

Foto: Urša Kmetec

Goste sta na srečanju pozdravila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Zbrane je nagovoril tudi bodoči predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki svoj mandat nastopi 15. januarja 2024.

Ministri se menjajo, odprta vprašanja ostajajo

Bomo končno le uspeli zaključiti leta trajajočo zgodbo z odvzetimi zemljišči lovskim in ribiškim družinam? Kdaj bomo dočakali spremembe lovske zakonodaje, ki so bile že pred časom poslane v vladno obravnavo? Zakaj afriške prašičje kuge v Sloveniji še ni? Zakaj država ne sliši opozoril ribičev, da sanacije po avgustovskih poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih in ribjemu življu? To so bile glavne teme, ki sta jih na današnji skupni novinarski konferenci predstavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije.

Foto: Urša Kmetec

Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane, temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Spremembe Zakona o divjadi in lovstvu še vedno čakajo na vladno obravnavo

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.

Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.

Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028).

Zakaj v Sloveniji še ni afriške prašičje kuge?

Po zadnjih podatkih so v Evropski uniji in sosednjih državah v letu 2023 zabeležili kar 7.122 primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih in 4.451 pri domačih prašičih. Največ primerov APK pri divjih prašičih (2.491) so imeli na Poljskem, 903 v Italiji in 861 v Nemčiji. Na Slovaškem je bilo evidentiranih 512 primerov APK, na Madžarskem 364 in 261 v Romuniji ter v Srbiji 204 primeri. V Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, ki sta najbolj rizični za prenos APK v Slovenijo, so zaenkrat zabeležili le 16 oz. 10 primerov izbruha APK pri divjih prašičih.

V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izvedli številne aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih. V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo izobraževali lovce iz vseh lovskih družin v Sloveniji. Lovci osmih lovskih družin na območju visokega tveganja (Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje) pa že izvajajo posebne ukrepe, ki zajemajo aktivno iskanje poginulih prašičev.

“Dejstvo je, da moramo slovenski lovci izvajati ukrepe proti APK, če se želimo izogniti omejitvam ali prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe z APK pri divjih prašičih. Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da se bo v primeru izbruha APK okuženo območje popolnoma zaprlo ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje …” je poudaril direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek.

Foto: Urša Kmetec

Monitoring medveda 2023

S septembrom smo začeli z zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev za monitoring medveda, ki bo služil kot osnova za nadaljnje genetske preiskave. Primarni namen monitoringa pa je pridobitev ocene velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji za leto 2023. Po Bradačevih besedah je bilo do 1. decembra zbranih že 2.600 neinvazivnih genetskih vzorcev medveda: “To pomeni, da smo že dosegli zastavljeni cilj zbrati 2.500 vzorcev po celotnem območju prisotnosti medveda. Z vzorčenjem bomo še nadaljevali, kolikor nam bo vreme dopuščalo, da pridobimo še boljšo oceno številčnosti.”

Humanitarna akcij lovcev za odpravo posledic avgustovskih poplav še poteka. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da nam bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov. Pozval je vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.

Sanacije po poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih

Avgustovske poplave so veliko razdejanje povzročile tudi pri ribičih ter na vodotokih in populaciji rib. “Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov,” pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Ribiče skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave.

Pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode, zato je član Upravnega odbora RZS in predsednik Zveze ribiških družin Celje Boštjan Peter Zagožen pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov. Ribiške družine opozarjajo, da so pri tem povsem izključene, čeprav so jih izvajalci sanacijskih del po interventnem zakonu dolžni obveščati.

Žaberl je izpostavil, da država zamuja pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov na področju ribištva. Po nastopu vlade je novo vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stvari pospešilo, a na nepravilen način. Pripomb in predlogov ribičev niso upoštevali, prav tako jih niso povabili na usklajevanje ribiško-gojitvenih načrtov z ostalimi deležniki. Žaberl je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023 do 2025 zaradi omejitev Evropske unije pri dodeljevanju pomoči in drastičnem zmanjšanju finančnih sredstev za ribiški sektor.

GRADIVO NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS 5. 12. 2023