Preizkus vrhunske lovske uporabnosti in harmonije dela med vodnikom in psom

Letošnja vsestranska uporabnostna preizkušnja ptičarjev (VUP) – 4. memorial Vladimirja Pfeiferja – sam vrhunec preizkušanja delovnih sposobnosti lovskih psov ptičarjev je potekala med 17. in 18. oktobrom. Organizacijo zahtevnega strokovnega dogodka je tradicionalno prevzelo Društvo ljubiteljev ptičarjev (najstarejša slovenska kinološka organizacija, ustanovljena leta 1921), preizkušnja pa je potekala na dveh lokacijah: v Lovski družini (LD) Boris Kidrič – delo na polju, delo v gozdu in ubogljivost LD Črešnjevec – delo v vodi.

Foto: Tina Jež

Zakaj je VUP tako ključna za lovsko kinologijo? Vsestranska preizkušnja ni le tekmovanje, temveč celovit strokovni izpit uporabnosti lovskega psa ptičarja za praksi prilagojen, etičen in trajnosten lov:

  • gozdni del: Preverja zanesljivo delo ptičarja po krvni sledi parkljaste divjadi ter mirnost in obvladljivost psa na stojišču.
  • poljski del: Ocenjuje naravne zasnove – delo z vetrom, trdno stojo in zanesljiv aport male poljske divjadi.
  • vodni del: Preverja odločnost in željo do dela v gostem trstičju ter prinašanje rac iz globoke vode.
  • ubogljivost: Zagotavlja, da je ptičar v vsakem trenutku varen in vodljiv lovski pomočnik.

Kljub zahtevnim disciplinam je velika večina prijavljenih psov preizkušnjo uspešno zaključila, kar potrjuje visoko raven vzreje in dela s ptičarji v Sloveniji.

Društvo ljubiteljev ptičarjev se za pomoč pri organizaciji iskreno zahvaljuje LD Boris Kidrič in LD Črešnjevec za odstopljene terene in toplo gostoljubje. Zahvala gre tudi sodniškemu zboru za strokovno ocenjevanje ter vsem vodnikom in njihovim psom za njihov trud in predanost. Čestitke vsem vodnikom in njihovim štirinožnim pomočnikom.

Tina Jež

Redni vzrejni pregled ptičarjev 2026

Vzrejna komisija za ptičarje pri Društvu ljubiteljev ptičarjev obvešča vse lastnike, vodnike in vzreditelje o rednem vzrejnem pregledu za ptičarje.

Foto: Andrej Miklavčič

Vzrejni pregled bo potekal v soboto, 7. novembra 2026, ob 9. uri, na lokaciji Lovskega doma Lovske družine Slovenska Bistrica (Zgornja Bistrica 25, Slovenska Bistrica).

Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo le psi z oddano in popolno dokumentacijo. Obvezno je potrebno priložiti oceno zunanjosti, potrdilo o opravljeni delovni izkušnji, zdravstvena potrdila in posebne pasemske pogoje.

Podrobnosti o prijavi, ki poteka preko sistema Kinološke zveze Slovenije, so na voljo TUKAJ.

Vzrejna komisija za ptičarje pri Društvu ljubiteljev ptičarjev

Vpis številke mikročipa lovskega psa v LISJAK

Za vzpostavitev evidence usposobljenih lovskih psov, ki jo LZS nalaga Zakon o divjadi in lovstvu, je bilo v lovskem informacijskem sistemu LISJAK dodano novo polje »Številka mikročipa«. Vnos številke mikročipa je potrebno opraviti do 30. novembra 2026.

Foto: Andrej Miklavčič

Prosimo vse člane, ki imate v Lisjaku vpisanega lovskega psa, da preverite podatke in sami vnesete številko mikročipa svojega psa. Vnos je obvezen. Številka mikročipa je navedena v rodovniku psa. Gre za 15-mestno identifikacijsko številko. Če številke v rodovniku ne najdete, jo lahko preverite tudi pri veterinarju, ki jo lahko odčita s čitalcem mikročipov.

Navodila in povezava za vpis številke mikročipa lovskega psa 

Zakaj je pomemben pravilen vnos

Cilj je vzpostaviti točno, urejeno in ažurno evidenco usposobljenih lovskih psov. Enolična identifikacija psa s številko mikročipa bo omogočila zanesljivejše vodenje evidence ter preprečila podvajanje oziroma napačne vpise. Hkrati bomo lahko evidenco posodobili tako, da bodo v njej ostali obstoječi in usposobljeni lovski psi, podatki o psih pa bodo čim bolj ažurni.

Zato vas prosimo, da številko mikročipa vnesete natančno, kot je navedena v rodovniku in pred shranjevanjem preverite pravilnost vnosa.

Prosimo, da o pozivu obvestite tudi člane, ki imajo lovske pse in pri uporabi računalniškega sistema niso vešči, ter jim pomagajte pri vnosu podatkov. Potrebne podatke vam lahko v Lisjaka vnese tudi kinolog lovske družine.

Komisija za lovsko kinologijo

Držimo pesti za naše udeležence na svetovnih prvenstvih na Poljskem

Ta konec tedna v Poljskem Pinczowu potekata Svetovno prvenstvo v delu lovskih psov ptičarjev ter Svetovno prvenstvo v praktičnem lovu za pokal sv. Huberta.

Foto: arhiv Komisije za lovsko kinologijo

Slovenski lovci navijamo in držimo pesti za naše predstavnike: Vilmo Alino Postić Bezenšek ter nemško žimavko Elzo; Silva Kralja in nemško kratkodlako ptičarko Geo Kralj Lova ter Nejca Perca in angleška setra Lara od Vukovića in Primusa.

Želimo jim dober pogled in ugoden veter!

Komisija za lovsko kinologijo

Zaključuje se natečaj za fotografije lovskih psov

Še teden dni časa imate, da nam pošljete fotografije lovskih psov za koledar Lovske zveze Slovenije 2026.

Foto: Ian Martin Koštomaj

Fotografije sprejemamo na e-naslovu lovec@lovska-zveza.si, prek povezave WeTransfer do vključno četrtka, 31. julija 2025.

Na kaj morate biti pozorni?

  • Pes naj bo lovski (registrirana lovska pasma).
  • Fotografija mora nastati v naravnem okolju (ne na asfaltu ali betonu).
  • Na fotografiji naj ne bo viden vodnik (ali njegove noge in tudi ne njegova senca).
  • Pes naj bo brez ovratnice in povodca (razen v primeru krvosledcev).
  • Pes naj bo brez plena.
  • Na fotografiji je lahko tudi več psov.

Izbor najboljših fotografij

Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala trinajst najustreznejših fotografij lovskih psov, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.

Ne odlašajte, pošljite svoje fotografije še danes!

V Istri potrjen virus, ki povzroča bolezen Aujeszkega

V hrvaški Istri so pred dnevi pri divjih svinjah potrdili bolezen Aujeszkega, ko je zaradi stika s surovim mesom divjega prašiča poginil okužen lovski pes. V Sloveniji so bili po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zadnji potrjeni primeri pri lovskih psih po stiku z divjim prašičem med lovom v letu 2018 in 2023.

Foto: Andrej Miklavčič

Divji prašiči so edini naravni gostitelj virusa, bolezen pa večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja ni. Smrtnost je 100 %.

Bolezenski znaki

Pri psu povprečno od okužbe do prvih znakov bolezni poteče od 1 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so neješčnost in zmanjšana aktivnost, kasneje se razvijejo blažji živčni znaki, srbečica, ki jo spremlja praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, vnetja, motnje ravnotežja in mišični krči. Žival postane vznemirjena in močno občutljiva čemur sledi kolaps in pogin. V nekaterih primerih so pri zvereh (mesojedih živalih) možne samopoškodbe t. j. grizenje lastnega telesa. Žival lahko pogine tudi brez znakov bolezni.

Več o bolezni Aujeszkega

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

Lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.

Ažuriranje podatkov s področja kinologije 

Komisija za lovsko kinologijo LZS prosi lovske družine, da ažurirajo podatke o psih v lovski družini in o njihovih vodnikih v aplikaciji Lisjak.

Foto: Tilen Hvala

Na podlagi osveženih podatkov bo komisija izvedla analizo stanja lovske kinologije v Sloveniji. Hkrati pozivamo lovske družine, da obvestijo svoje člane, ki so vodniki psov krvosledcev o vpisu na seznam krvosledcev.

Lovski zdravo!

Komisija za lovsko kinologijo

Poziv vodnikom krvosledcev

Komisija za lovsko kinologijo Lovske zveze Slovenije poziva vse vodnike krvosledcev, da izkažejo interes vpis na seznamu krvosledcev, ki bo objavljen na spletni strani krvosledci.lzs.si.

Foto: Gregor Bolčina

Seznam bo namenjen članom in bo služil kot pomemben vir informacij za lovce, ki potrebujejo pomoč pri iskanju ranjene divjadi.

Vsi vodniki krvosledcev, ki želijo biti vpisani na seznam, naj vpišejo svoje podatke na obrazec https://forms.office.com/e/hE3bXZWNhw

Lovski zdravo!

Komisija za lovsko kinologijo

Bolezen Aujeszkega potrdili pri treh lovskih psih

V veterinarski ambulanti Hrpelje so ponovno potrdili bolezen Aujeszkega pri treh lovskih psih, ki so bili v stiku z okuženim divjim prašičem na Obali. Bolezen je smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča.

Foto: Andrej Miklavčič

Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

V veterinarski ambulanti Hrpelje priporočajo, da lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.

NOVO: film Od mladiča do poslušnega lovskega psa

Komisija za kinologijo pri Zvezi lovskih družin Zasavje je posnela film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije.

Film o vzgoji in šolanju v poslušnosti lovskih psov v okviru lovske kinologije gledalcev ne želi poučevati, kako šolati mladiča, temveč podaja širši vpogled sobivanja vodnika in mladiča, še preden ta pride v nov dom, torej še pri vzreditelju, pa vse do končanega osnovnega šolanja vodljivosti po programu vaj poslušnosti.

Foto: ZLD Zasavje

Ustvarjalci filma so se odločili za ta pristop z zavedanjem, da ima vsak pasji mladič svoj karakter in da šolanje ni enostavno kopiranje ustaljenih vzorcev. Zato se se je treba posvetiti vsakemu individualnemu psu posebej in mu tako vzgojo in šolanje posebej prilagoditi. Predstavljene so vse dostopne oblike organiziranih tečajev v okviru lovske kinologije, kajti izšolani in dobri inštruktorji so tisti, ki bodo vodnikom pomagali prebroditi tudi težave ali izkoristiti razlike v značajih njihovih psov.

Film je na ogled na Youtube kanalu LZS in v naši VIDEOGALERIJI.

Film se začne z zaigranim prikazom vodenja poslušnega psa na lovu in se nadaljuje z mnenji vzrediteljev in inštruktorjev, ki svetujejo, kako ravnati z mladičem skozi različna obdobja odraščanja, kdaj ga seznanjati z divjadjo, in katere tečaje obiskovati, da vzgojimo dobro vodljivega lovskega psa.

Vzrediteljici lovskih pasem psov Aleksandra Dajčar in Andreja Strajnar v filmu razložita in svetujeta o ravnanju z mladičem od vzreditelja do oobiska prve pasje šole. O pasjem vrtcu, mali šoli in tečaju VP 1 in 2 po programu osnovnega šolanja lovskih psov pa  seznani inštruktor Anton Savorgnani.

Marijan Likar