Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin (PBZLD) je na podlagi razpisa Lovske zveze Slovenije – sofinanciranje usposabljanj v letu 2026 izvedla Usposabljanje Lovske šege in običaji, ki je potekalo 7. maja, v prostorih Notranjskega muzeja v Postojni.
Predavatelj prof. dr. Jernej Zupančič je na slikovit način ter z bogatimi pridobljenimi izkušnjami podal predpisane vsebine usposabljanja, ki so bile usmerjene k aktualnemu dogajanju v družbi: navodilo glede obveznih vsebin praktičnega izobraževanja pripravnikov, priprava programa dela pripravnika, spremljanje izvedbe programa. Razdeljena je bila brošura lovske šege in običaji, ki so jih dobili vsi udeleženci tega izobraževanja. Predstavljena so bila sodobna lovska oblačila in načini pravilnega vedenja v širši družbi.
Predavanje je potekalo v okviru regijske prireditve Klic na lov, ki jo je organizirala Komisija za izobraževanje PBZLD skupaj z Notranjskim muzejem Postojna, in na kateri so se predstavili tudi: Lovska vokalna skupina Javorniki, Brkinsko – Kraški rogisti, LD Črna jama z lovskim ropotom ter Gregor Češarek s predstavitvami šeg in običajev ter oponašalec jelenjega rukanja Pavel Nared.
Celoten dogodek je na edinstven način predstavil lovstvo ter lovske šege in običaje, ki so bogata nesnovna kulturna dediščina slovenskega lovstva in pomemben del slovenske identitete. Vsak nastopajoči je v izvedbo dogodka vložil velik trud in prizadevnost, ki je sooblikovala vrhunsko izvedbo prireditve, kateri se je skupno udeležilo preko sto obiskovalcev.
To je bila tudi priložnost, kjer so se z Notranjskim muzejem Postojna oblikovala nova izhodišča za nadaljnje skupno sodelovanje.
Notranjski muzej Postojna je sodoben, interaktiven in družinam prijazen muzej, ki ponuja najcelovitejšo predstavitev kraškega sveta v Evropi. Poleg etnološkega, arheološkega, zgodovinskega in pedagoško-andragoškega oddelka ter restavratorske delavnice je edini pokrajinski muzej z biološkim oddelkom. Postojna je namreč s Postojnsko jamo in vivarijem ter Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU zibelka krasoslovja, zato je smotrno, da je v muzeju zaposlen biolog, ki se ukvarja tudi z jamsko favno. Na omenjeni stalni razstavi Muzej krasa se obiskovalci seznanijo z nastankom krasa, ki ga omogočajo vodotopne kamnine, spoznajo raztapljanje apnenca in kraške pojave ter fenomen klasičnega krasa, nato pa sledijo kraški jami od prazgodovine, ko človek še ni poselil krasa in so tu živele danes že izumrle živalske vrste, do razvoja sodobnega jamarstva in speleologije.
Z namenom predstavitve človeka in gospodarskih dejavnosti, ki so se razvile na tem območju, je del razstave posvečen tudi lovstvu. Kraške planote z obsežnimi gozdovi so bile do konca 16. stoletja polne male in velike divjadi. Odstrel škodljivcev, divji lov, krčenje gozdnih površin pa tudi nekaj odlokov – kranjski lovski red iz leta 1711 za lov na malo divjad in medveda, patent o zakupu lovišč za lov na malo divjad iz leta 1750 ter patent iz leta 1849 z dodelitvijo lovske pravice kmetom – so povzročili veliko zmanjšanje števila divjadi, ogroženost nekaterih živali in celo izumrtje avtohtone jelenjadi v notranjskih gozdovih. Ste vedeli, da je bil v 60. letih 19. stoletja je ustreljen zadnji jelen v postojnski okolici in leta 1875 tudi na Snežniku? Šele s postavitvijo obor z jeleni se je stanje izboljšalo. Na razstavi želimo obiskovalcem približati lovstvo ter pomen premišljenega upravljanja z gozdovi in živalskimi populacijami. Da je muzej zavezan hranjenju in interpretaciji tudi te vrste kulturne (nesnovne) dediščine priča tudi polharska zbirka, ki jo ima muzej na pristavah gradu Snežnik, zgodovinski oddelek muzeja pa hrani tudi obsežno zbirko lovskega orožja. Ana Čič, mag. prof. zgo.
kustosinja pedagoginja / Curator Educator
Notranjski muzej Postojna / Notranjska Regional Museum
mag. Aleš Klemenc, predsednik komisije za izobraževanje in podpredsednik PBZLD
