Oznaka: in memoriam

V spomin: Milan Velkovrh (1950 – 2022)

  By ,

Z žalostjo sporočamo, da nas je nenadoma zapustil Milan Velkovrh, član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije in predsednik Komisije za priznanja in odlikovanja Lovske zveze Slovenije.

Milan Velkovrh se je v lovske vrste vpisal leta 1974, kot pripravnik v Lovski družini Dobrova. Po opravljenem lovskem izpitu je svoje znanje nenehno nadgrajeval na številnih izobraževanjih in usposabljanjih; leta 1984 je opravil izpit za lovskega čuvaja, bil je strelski sodnik in mentor pripravnikom.

V LD Dobrova je opravljal najodgovornejše funkcije: kot starešina, tajnik, član upravnega odbora, kot predsednik in član različnih komisij. Od leta 2020 je bil tudi član LD Trojane – Ožbolt, kjer je do zadnjega aktivno opravljal delo tajnika in informatika ter lovskega čuvaja.

Milan je bil dolgoletni tajnik Zveze lovskih družin Ljubljana, do zadnjega trenutka pa je opravljal delo predsednika Komisije za priznanja in odlikovanja LZS in člana Upravnega odbora LZS. Za svoje delo je med drugim prejel zlati red za lovske zasluge LZS (2012) in priznanje OLZ II. (2019).

Ob boleči izgubi v imenu Lovske zveze Slovenije izrekamo iskreno sožalje njegovim bližnjim.

V spomin: Đuro Dečak (1952 – 2022)

  By ,

Po kratki in hudi bolezni je v 71. letu starosti preminil predsednik Hrvaške lovske zveze Đuro Dečak, ki je zvezo vodil vse od leta 1998.

Foto: Hrvaška lovska zveza

Đuro Dečak je lovec postal leta 1975, ko je pri 23 letih opravil lovski izpit. Prelomnica, ki bo zaznamovala hrvaško lovstvo je leto 1998, ko je Dečak postal predsednik Hrvaške lovske zveze, svojo funkcijo pa je opravljal do smrti. Hrvaški lovci so mu zaupali šest zaporednih mandatov. Dečak je bil predsednik z najdaljšim stažem v vseh 97 letih obstoja Hrvaške lovske zveze.

Hrvaško lovsko zvezo, ki združuje več kot 65.000 lovcev in več kot 1.100 lovskih društev, je tako vodil kar 24 let. Hrvaška lovska zveza je pod njegovim vodstvom članica mednarodnih lovskih združenj CIC in FACE. S svojim delom je izboljšal hrvaško lovstvo in ga popeljal v novo tisočletje in v Evropsko unijo s promocijo lovske tradicije in etike.

Od vsega začetka je sodeloval pri obrambi Hrvaške, leta 1991 ga je aretirala JNA. Po izpustitvi 22. maja 1991 je postal častnik hrvaške vojske, organiziral obrambo Hrvaške in postal poveljnik sektorja Pakrac, nato pa poveljeval 127. Virovitiški brigadi. Bil je načelnik pehote HV, leta 1992 je bil imenovan za načelnika II. vojaško okrožje Đakovo. Za prefekta je bil izvoljen leta 1997, leto pozneje je postal predsednik Hrvaške lovske zveze, leta 2000 je bil ponovno izvoljen v hrvaški sabor, kjer je opravljal funkcijo predsednika saborskega odbora za vojne veterane. Dolga leta je bil predsednik Zveze prostovoljcev in veteranov domovinske vojne.

Povzeto po zapisu Hrvaške lovske zveze

V spomin: FRANC AVBERŠEK (1947 – 2022)

  By ,

V 75. letu starosti je umrl nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije, gospodarstvenik in politik mag. Franc Avberšek iz Velenja. Med lovci v lokalnem in širšem slovenskem prostoru je bil izredno spoštovan in cenjen lovski tovariš, iskren prijatelj in preudaren lovski funkcionar.

Franc Avberšek. Vir: knjiga Zeleno, srčno, častno in odgovorno

Avberšek je postal član lovske organizacije leta 1975 kot pripravnik v Lovski družini Velenje. Po opravljenem lovskem izpitu je nadaljeval strokovno izobraževanje v okviru nekdanje Dopisne šole za lovske tehnike pri Lovski zvezi Slovenije in ga tudi uspešno zaključil ter si leta 1979 pridobil naziv lovskega tehnika, zdajšnjega lovskega mojstra. V LD Velenje je opravljal najodgovornejše funkcije: njen starešina je bil med letoma 1986 in 1987 ter 1996 in 2003, med letoma 1992 in 1995 pa gospodar družine ter njen strelski referent.

Poleg omenjenih funkcij je bil zelo dejaven pri delu z mladimi, saj je kot predavatelj skušal približati lovstvo kot dejavnost osnovnošolski mladini in otrokom v vrtcih. Bil je predsednik organizacijskega odbora lovske razstave Življenje v naravi, ki je bila leta 1988 zelo odmevna v slovenskem prostoru, prav tako je bil predsednik organizacijskega odbora omenjene lovske razstave tudi leta 1993. Deloval je v lovskem strelstvu in leta 1980 organiziral zdaj že tradicionalno strelsko prireditev za pokal XIV. divizije. Bil je tudi pobudnik in urednik Zbornikov ob 35- in 50-letnici LD Velenje.

Franc Avberšek. Vir: knjiga Zeleno, srčno, častno in odgovorno

Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v LD organiziral in vodil številne družabne večere ter izlete za člane LD in njihove družinske člane. Nepozabno je tudi njegovo vodenje lovskih krstov in lovskega ropota. Mag. Franc Avberšek je vedno izredno cenil in spoštoval slehernega lovca, zato je tudi svetel vzor mlajšim lovcem. Kljub bolezni in invalidnosti je bil vedno pripravljen pomagati z nasveti in lepo besedo. Zaradi njegovega odnosa do narave, stvarstva, lova in lovcev mu je LD Velenje leta 2017 podelila najvišje priznanje LD, naziv častnega člana.

Franc Avberšek. Vir: knjiga Zeleno, srčno, častno in odgovorno

Poleg udejstvovanja v matični LD Velenje je kmalu začel delovati tudi v območni Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin Celje. Med letoma 1976 in 1980 je bil član njene komisije za izobraževanje  ter med letoma 1976 in 1983 član Upravnega odbora SK ZLD Celje; več let jo je vodil tudi kot predsednik.

Za predsednika LZS je bil izvoljen na rednem občnem zboru LZS junija 1993 v Lenartu in je slovensko lovsko organizacijo je vodil vse do konca mandata leta 1997. Med letoma 1997 in 2001 je ostal član njenega Upravnega odbora, nato pa je do leta 2016 deloval v njenih strokovnih komisijah, nazadnje v obdobju 2012 do 2016 v komisiji Mladi in lovstvo. Mag. Franc Avberšek je vodil LZS v zahtevnih razmerah po občutnih političnih in družbenih spremembah v Sloveniji po njeni osamosvojitvi leta 1991. Čeprav je bil politik, ni dopustil politizacije v organizaciji in je bil zelo preudaren pri vseh poskusih poseganja nekaterih političnih strank v lovsko problematiko.

Slovenski lovci ga bomo ohranili v lepem spominu.

dr. Marjan Toš

Zapustil nas je legendarni Maks Konečnik

  By ,

Zapustil nas je legendarni poklicni lovec Maks (Maksimilijan) Konečnik.

Akterji prve naselitve risa pred vilo Zlatorog ob 30 obletnici naselitve: mag. Janez Černač, Ciril Štrumbelj, Cilka Konečnik, Lado Švigelj, Janez Čop in Maks Konečnik (z leve proti desni). Foto: Gregor Bolčina

Lov mu je bil položen že v zibelko, ki ga je prvič zazibala 11. 10. 1927 na Koroškem v Gradišču pri Slovenj Gradcu. Med lovske vrste je vstopil leta 1949. Strast do lova ga je vodila na Kočevsko, kjer je bil do upokojitve poklicni lovec v takratnem gojitvenem lovišču Medved Kočevje.

Za svoje nesebično delo je ob proslavi 100. obletnice Lovske zveze Slovenije, 27. 10. 2007 prejel posebno priznanje za prispevek k slovenskemu lovstvu.

Spomin na Maksa bo ostal še dolgo živ v srcih številnih lovcev Evrope.

Gregor Bolčina

Zapustila nas je Sely de Brea Šubic

  By ,

Razžalostila nas je žalostna novica, da nas je včeraj, 2. novembra, nenadoma zapustila naša lovska tovarišica Sely de Brea Šubic.

Vedno vedra in čila Sely nam je poleg osebnega vtisa dobre in poduhovljene osebe zapustila tudi številne sledi s svojim strokovnim delom v lovstvu.

Poleg aktivnega dela na področju izobraževanja, kot podpredsednica komisije Lovske zveze Slovenije in predsednica komisije pri Zvezi lovskih družin Gorenjske, se jo bomo številni lovci spominjali tudi kot predavateljice, saj je bila dolga leta članica predavateljskega aktiva za lovskočuvajske tečaje.

Neizbrisno sled je pustila kot soavtorica priročnika Divjad in lovstvo ter avtorica priročnika Mentor in lovski pripravnik.

V slovenskem lovskem prostoru bo spomin na našo Sely še dolgo živ.

Gregor Bolčina

Zapustil nas je lovski tovariš Jurij Mikuletič

  By ,

Nenadoma in popolnoma nepričakovano nas je zapustil naš lovski tovariš Jurij Mikuletič.

Foto: Jurij Mikuletič

Sicer doktor veterinarske medicine, je v slovenskem lovskem in umetniškem prostoru zapustil neizbrisne sledi kot izreden slikar – animalist. Njegov umetniški dar nam je v sozvočju s poklicnim poznavanjem anatomije in lovskim poznavanjem obnašanja divjih živali, zapustil številne podobe divjih živali.

Nekoliko starejši lovci se spomnimo njegovih upodobitev, ki so pred leti zaljšale skoraj vsako številko našega glasila Lovec. Zadnjič nas je z oljno podobo jelena razveselil na naslovnici jubilejne številke Lovca januarja 2020.

Ob njegovi nenadni smrti izrekamo iskrene sožalje njegovim najbližjim.

G. B.

V spomin Jaroslavu Papu – lovcu in naravoslovnemu fotografu

  By ,

Šestnajstega avgusta 2021 je v lovišču Bački Monošter pri Somboru (Srbija)  nenadoma umrl naš lovski prijatelj in vrhunski naravoslovni fotograf Jaroslav Pap, dolgoletni sodelavec uredništva Lovec in avtor premnogih objavljenih kakovostnih fotografij divjadi, ki so bile vse posnete v prosti naravi, pretežno v Podonavju in Vojvodini.

Foto: Jaroslav Pap – arhiv Lovca

Tudi svoj zadnji dan življenja je bil sredi dela, ki ga je najraje in poklicno opravljal – fotografiral je jelenjad v ruku. Kot že 40 let, ga je tudi to sezono posebej vleklo v naravo, fotografsko dokumentirati paritveno vedenje navadne jelenjadi in prisluhniti mogočnemu rukanju podonavskih jelenov.

Jaroslav, Jaro, kot smo ga klicali lovski tovariši, je bil vedno zanesljiv in skromen sodelavec, ki je zapustil globoko sled v lovski in naravoslovni fotografiji.

Jaroslava žal ni več. Pogrešali ga bomo in se ga spominjali. Njegov blagohotni lik nam bo vsem, ki smo ga poznali, hipoma oživel ob pogledu na vsak njegov  izvrsten posnetek  divjadi, ki ga bomo lahko še zagledali v Lovcu. Kot nesebičnež in fotografski perfekcionist nam je zaupal v uporabo veliko svojega minulega dela, ki nam bo nadomeščalo njegovo odsotnost.

Boris Leskovic 

Prispevek bo v celoti objavljen v prihodnji številki Lovca.

Acotu v slovo

  By ,

Kot strel je odjeknila vest, da nas je po dolgi, kruti bolezni zapustil Aco Rebernik.

Aco Rebernik, iz osebnega arhiva

Aco je bil lovec, ki je z vso predanostjo deloval v vseh vejah lovstva. Ko v mislih naštevamo, da je bil odličen strelec, dejaven kot kinolog, rukač, mentor, dejaven tudi v dobrodelnosti in še veliko več. Bil je velik poznavalec in zaščitnik narave in njenega življa, čemur je posvetil vse svoje življenje. Kot izjemen sogovornik in človek je v lovski organizaciji zapustil veliko praznino.

Dragi Aco,

kruta bolezen te je po dolgem boju, ob polni zavesti, oropala vsega, kar imaš rad. Preden si vedoč predal svoj boj, čisto na koncu, ko si moral zapustiti ta svet, si mogoče zaznal, da te tudi gori potrebujejo. S svojo pojavo si poskrbel, da trenutki s teboj nikoli ne morejo preiti v pozabo. Znal si gledati s srcem in dušo, v nas si zaznal tisto globlje in bistveno. Dokler se ponovno ne snidemo in nam zaigraš s svojo harmoniko, naj ti Diana v večnih loviščih nameni dober štant.

Ljubo Drobnič in Štefan Gorenčič

Vladu v spomin

  By

V častitljivi starosti 99 let nas je zapustil Vlado Pfeifer iz Murske Sobote.

Vlado Pfeifer

Lov, narava in veselje do lovske kinologije so mu bili položeni že v zibelko. Dedek in stric sta imela na Krškem polju pri Leskovcu, od koder Vlado izhaja, v zakupu lovišče, za katerega je skrbel poklicni lovski čuvaj. Pri hiši je bil zmeraj tudi lovski pes ptičar. Vlado mi je povedal, da so izjemno skrb posvečali gojitvi male divjadi. V lovišče so že takrat izpuščali poljske jerebice, ki so jih kupovali v takrat evropsko znanem vzrejališču grofa Bombelesa, v Zelendvoru na Hrvaškem.

Po drugi svetovni vojni, v kateri je bil kot partizan udeležen od vsega začetka, in zaključenem študiju ekonomije, sta z ženo dr. Leo Talanyi Pfeifer prišla službovat v Prekmurje. Tam je Vlado kot lovec in kinolog nadaljeval svoje aktivno – plodno delo. Bil je pobudnik ustanovitve Podružnice društva ljubiteljev ptičarjev za Pomurje in Podravje. Na njegovo pobudo smo v skladu z matičnimi organizacijami za nemške ptičarje, pričeli prirejati preizkušnje ptičarjev v vodnem delu. Slednje zato, ker so v »ljubljanski kinologiji« po smrti Vladimirja Pleničarja pozabili, da je eden temeljnih preizkusov trdnosti značaja psa prav temeljit preizkus  v vodnem delu!

Po začetku šestdesetih let, ko sem bil že sam vpet v ptičarsko kinologijo, so na nivoju takratne Jugoslavije sprejeli ptičarske pravilnike, ki niso imeli skoraj nič skupnega s strokovnim nivojem vzrejnih preizkušenj matičnih pasemskih organizacij. Spet je bil Vlado tisti, ki je ob naši podpori pristopil k prevajanju, sprejemu in izdaji pravilnikov o preizkušnjah dela ptičarjev, kot jih imajo v Nemčiji in večini lovsko in kinološko naprednih evropskih državah.

Na nivoju kinološke zveze Jugoslavije je dosegel, da smo v Sloveniji uporabljali te strokovno utemeljene pravilnike. Kot vizionar ptičarske kinologije je ob jubileju Zveze lovskih družin Prekmurja leta 1972 organiziral vsestransko uporabnostno preizkušnjo ptičarjev in s tem prekinil skoraj dvajsetletno mrtvilo na tem področju. Kot glavnega sodnika je povabil Bogdana Sežuna, ki je poskrbel za strokovno neoporečen potek preizkušnje.

Vlado je kot sposoben in mednarodno priznan ekonomist navezal stike z najvidnejšimi osebnostmi ptičarske kinologije v Nemčiji. Za sodnika na eni od mednarodnih razstav v Zagrebu je pripeljal predsednika Zveze nemških kratkodlakih ptičarje Nemčije dr. Bichaima. Leta 1984 je ob sodelovanju vodilnih pri Zvezi nemških žimavcev Nemčije, v Pomurju organiziral prvo mednarodno vsestransko preizkušnjo ptičarjev. V naslednjih letih je preizkušnja dobila naziv V.U.P. ptičarjev za Panonski lovski pokal, ki je bila ob svojem višku priznana kot Vsestranska uporabnostna preizkušnja Svetovne zveze nemških žimavcev.

Pri teh preizkušnjah ni šlo le za tekmovanje, pač pa smo ob njih navezali najpristnejše stike z najeminentnejšimi rejci, vodniki in kinološkimi sodniki. Redni udeleženci so bili nemški glavni vzrejni referent za NŽ Georg Greler, baron Redvitz, Georg Mendte, Hans Karsten in rejec ene najbolj znanih psarn von Donaueck g. Steinberger, iz Avstrije Herbert Plosch in mnogi drugi …

Rezultat tega sodelovanja je bil, da smo lahko nabavljali pse iz njihovih najboljših vzrejnih linij. Uspešno pa smo se začeli udeleževati njihovih najzahtevnejših preizkušenj. Pri vsem navedenem pa gre največja zahvala Vladu za to, da nas je, vsaj nekatere naučil, da morata biti pri lovski kinologiji na prvem mestu strokovnost in poštenost. Nič kolikokrat je v svojih strokovnih razpravah poudarjal, da denar ne sme vplivati na nivo strokovnega dela v lovski kinologiji. Rekel je: »Ko boste lovsko kinologijo pričeli gledati in vrednotiti skozi denar, jo boste uničili!«

Spoštovani Vlado, te tvoje misli so me in me še zmeraj vodijo po poteh lovske kinologije. Postajajo pa vse bolj zavite in izkrivljene in po svoje sem nekako pomirjen, da ti jih ni treba več gledati.

Vojko Pireher