Ob 80-letnici delovanja je Lovska družina (LD) Juršinci pripravila slavnostno akademijo v dvorani akademika Antona Slodnjaka v Juršincih. Poleg domačih lovcev so se je udeležili predstavniki sosednjih lovskih družin s prapori in predstavniki lovskih družin iz območne Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož.
V njenem imenu je jubilante nagovoril in pozdravil podpredsednik ZLD Boštjan Prosenjak in juršinskim lovcem zaželel še veliko delovnih uspehov. Lovce in goste je pozdravil in nagovoril tudi član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije (LZS) Franc Krivec in se juršinski zeleni bratovščini zahvalil za opravljeno minulo delo v lovišču in za vključevanje v širše projekte slovenske lovske organizacije.
O bogati zgodovini lovstva v tem delu Slovenskih goric je spregovoril Robert Horvat, starešina LD Juršinci, sicer tudi župan Občine Juršinci. Posebej je izpostavil vključevanje lovcev v naravovarstvene in okoljske projekte lokalne skupnosti in njihovo prostovoljno delo, ki je posebna vrednota slovenskih lovcev.
LD Juršinci zadnja leta v sodelovanju z LD Dornava-Polenšak in LD Vitomarci izmenično organizira Hubertovo mašo in z LD Dornava-Polenšak izvede skupni jesenski lov po meji lovišč. S sosednjimi LD Destrnik, Trnovska vas in Vitomarci pa izvajajo skupne love, predvsem lisice in šakale v Pesniški dolini. Njihova skupna bolečina in zaskrbljenost pa je izginjanje male, poljske divjad, kot sta jerebica in fazan. Posegi v naravno okolje so opravili svoje, lovci so žal precej nemočni, a ne bodo obupali in bodo ti dve vrsti male divjadi ohranili za vsako ceno, je bil odločen starešina Horvat.
Izpostavil je negovanje lovske tradicije, šeg in običajev, kar je na podeželju del slovenske kulturne dediščine. V kulturnem programu so nastopili Rogisti ZLD Ptuj-Ormož, zaslužnim članom in sodelavcem pa so podelili zahvalne listine in priznanja.
LD Juršinci šteje 49 članov in upravlja z loviščem, ki meri 2687 hektarov lovnih površin. Med člani njimi sta tudi dva zamejska rojaka, koroška Slovenca iz Globasnice in Pliberka. Vseh osemdeset let delovanja je bila v ospredju skrb za lovišče in za divjad. To izhaja tudi iz zbornika, ki so ga izdali leta 2016, in v katerem je popisana njihova bogata zgodovina. Nanjo so ponosni in srčno upajo, da bo lovstvo v tem delu Slovenskih goric ostalo del naravovarstvenih prizadevanj za ohranitev krajinske pestrosti in naravne dediščine.
M. T.
