Oktobra, ko je jesen v polnem teku, je pravšnji čas, da izkažemo naklonjenost ježem in jih povabimo na svoj vrt. Pri nas v osrednji Sloveniji živi beloprsi jež (Erinaceus concolor), na skrajnem zahodnem koncu Slovenije pa rjavoprsi jež (Erinaceus europaeus). Njihova prisotnost v vrtu je koristna iz več razlogov. Ker se hranijo z malimi živalmi, kot so žuželke, gosenice in hrošče, občasno ulovijo kakšno miš in mlade voluharice, predstavljajo naravno pomoč pri zatiranju vrtnih škodljivcev.
Populacije ježev so se po vsej Evropi v zadnjih dveh desetletji zmanjšale za tretjino oz. četrtino. Urejanje naših vrtov tako, da so prijaznih do prostoživečih živali, je eden odključnih načinov pomoči pri varstvu teh ogroženih živali. Z dostopnostjo vrtov in naravnih zemljišč jim pred zimo zagotovimo pomembne vire hrane, vodo ter zavetje za globoko zimsko spanje (hibernacijo).
V ograjah jim pustimo majhne prehodne odprtine. Tako jim omogočimo varno in neovirano gibanje med različnimi površinami, ne da bi morali zahajati na nevarne ceste, kjer pogosto postanejo žrtve prometa. Z le nekaj majhnimi in preprostimi spremembami lahko ježem vrt ponudimo kot prijetno okolje, ki jim pred prezimovanjem zagotovi nujno potrebne vire za preživetje zime.
Zagotovimo jim dodatno hrano in vodo
Ježi si pred zimskim spanjem skušajo zagotoviti čim večje maščobne zaloge. Zato jih v vrt privabimo tako, da jim nastavimo primerno hrano. Kot vsejedi žužkojedi obožujejo žuželke (hrošče, vešče, gosenice), radi imajo deževnike in polže, občasno pa tudi voluharje in miši. Kot dodatno hrano jim lahko ponudimo mokro mačjo hrano ali suhe mačje brikete, ki jih kupimo v specializiranih trgovinah. Ker so ježi aktivni predvsem ponoči, jim hrano nastavimo zvečer. Ne pozabimo pa niti na posodo s svežo vodo.
Uredimo jim dnevno in zimsko zavetišče
Ježi za dnevni počitek potrebujejo miren in zaveten prostor, ki lahko postane tudi varno prezimovališče. V mirnem delu vrta zato pustimo kup listja in vejevja, kamor se bodo lahko skrili. Še bolje pa je, da jim izdelamo namensko leseno hišico za prezimovanje (zabojček z dimenzijami približno 35 x 35 cm z višino 20-25 cm; vhodna odprtina naj meri 13 x 13 cm). Pred vhodno odprtino izdelamo še lesen zaščitni hodnik (dolžine 15-30 cm), ki bo ježa varoval pred vetrom in plenilci. Vse skupaj potisnimo pod kup listja in vej, da bodo v njem lahko varno prespali zimo.
Ti bodičasti žužkojedi lahko ponoči med iskanjem hrane in vode prehodijo presenetljivo dolge razdalje. Če na dnu ograje pustimo majhno odprtino (idealna velikost je 13 cm x 13 cm), se bodo lahko neovirano gibali med vrtovi in naravnimi površinami, ne da bi morali prečkati prometne ceste ali nevarne predele.
Če želimo povabiti ježe na svoj vrt, moramo moramo opustiti ali bistveno zmanjšati uporabo pesticidov, pripravkov proti polžem (limacidov) in drugih kemikalij za zaščito rastlin. Te snovi ježem škodujejo, hkrati pa zmanjšujejo količino žuželk – hrane, od katere so ježi v največji meri odvisni.
B. L.
