Lovci in botaniki skupaj odkrivali rastlinstvo Toškega Čela

Pri lovski koči na Toškem Čelu so se 18. julija zbrali člani Lovske družine Toško Čelo, Botaničnega društva Slovenije in Društva študentov biologije. Terensko srečanje je potekalo v okviru projekta Rastlinstvo Ljubljane: Polhograjski dolomiti, ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana. Srečanja so se udeležili tudi lastniki okoliških zemljišč in kmetje, dogodek je pritegnil tudi obiskovalce in pohodnike, ki so se ob lovski koči seznanili s projektom in rastlinstvom Polhograjskih dolomitov.

Foto: Janez Zavašnik

V okviru projekta v letošnji rastni sezoni raziskujemo rastlinstvo v širši okolici Toškega Čela (zahodni del Mestne občine Ljubljana, vzhodni del območja Natura 2000 Polhograjsko hribovje), kjer na izbranih travniških in gozdnih površinah popisujemo rastlinske vrste, ocenjujemo vrstno pestrost ter ugotavljamo stanje habitatnih tipov. Posebno pozornost namenjamo zavarovanim in invazivnim tujerodnim rastlinam, zbrani podatki pa bodo služili pripravi priporočil za ohranjanje tukajšnjih travnikov in gozdov.

Suha travišča, mejica in gozdni rob predstavljajo pomemben ekosistem za rastline, žuželke, ptice in divjad

Po uvodni predstavitvi sodelujočih društev in ciljev projekta smo se odpravili na približno uro in pol dolg botanični sprehod. V okolici lovske koče smo spoznavali značilne in zanimive rastline suhih travišč, mejic ter gozdnega roba. Ti pogosto spregledani življenjski prostori predstavljajo pomemben ekosistem, katerega ohranjanje je pomembno tako za rastline kot za žuželke, ptice in divjad.

Poseben program je bil pripravljen za otroke. Na bližnjem travniku so spoznavali rastline, iz njih ustvarjali slike in svoja opažanja dopolnili z risbami. Del udeležencev je medtem nadaljeval popisovanje rastlin na izbranih ploskvah projektnega območja. Težje prepoznavne primerke smo pozneje skupaj določali s pomočjo strokovne literature.

Botanike, lovce, lastnike zemljišč in druge uporabnike prostora povezuje skupen cilj

Ob lovski koči je bilo razstavljeno tudi gradivo Botaničnega društva Slovenije in gradivo, pripravljeno v okviru projekta: nalepke, terenske beležke ter razglednice z značilnimi rastlinami Toškega Čela. Stojnica je pritegnila pohodnike in druge obiskovalce, ki so se seznanili z namenom projekta, delom sodelujočih društev ter s pomenom ohranjanja vrstno pestrih življenjskih prostorov.

Uspešen terenski dan smo sklenili s kosilom v senci dreves ob lovski koči, kjer smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Srečanje je potrdilo, da botanike, lovce, lastnike zemljišč in druge uporabnike prostora povezuje skupen cilj: čim bolje poznati naravo ter ohranjati in izboljševati življenjski prostor rastlin in živali. Skrb za rastlinstvo, življenjski prostor divjadi in naravo kot celoto je namreč skupna naloga vseh, ki nam ni vseeno, kakšno okolje bomo zapustili prihodnjim rodovom.

Janez Zavašnik, Filip Küzmič in Mateja Poljanšek

Poletna muzejska noč v Semiču: narava in vloga lovca

Vabljeni, da se pridružite dogodku Poletna muzejska noč v Muzejski hiši Semič, ki bo v soboto, 15. junija, vse do 22. ure.

Za obiskovalce vseh starosti pripravljajo pester program, v letošnjem letu so se osredotočili na naravo in vlogo lovca v njej:

🔸 18.00 – 19.30 »Lovec Alen in gozdni prijatelji« – delavnica za otroke
Otroci bodo na igriv način spoznavali svet gozda in pomen sobivanja z naravo. V delavnici jih bo spremljal mlad lovec Alen, ki jim bo skupaj z gozdnimi prijatelji predstavil skrivnosti narave.

🔸 20.00 – 21.30 »Lovec in lov: vloga lovca v naravi«
Predavanje dr. Ivana Kosa, biologa in predstojnika Katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V predavanju bo osvetlil pomembno in večplastno vlogo lovca pri ohranjanju naravnega ravnovesja.

🎟 Vstop in udeležba na vseh dejavnostih sta brezplačna.

PREVIDNO V NARAVI: prostoživeče živali polegajo mladiče

V spomladanskem času, ko ima veliko živali mladiče, odsvetujemo sprehajanje s psi po gozdusploh izven gozdnih poti. Pse imejmo vedno pod nadzorom, saj lahko spuščeni psi preganjajo divjad in jo poškodujejo. 

Foto: Peter Sever

Med sprehodom po gozdu se držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem; da se nam živali lahko pravočasno umaknejo. Prostoživeče živali so v obdobju, ko polegajo mladiče, še posebej občutljive. V času, ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo.

Ne dotikaj se me, moja mama je v bližini!

Srne praviloma polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. Ko iščejo hrano, mladiče odložijo v visoko travo oziroma kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Čeprav morda mladič deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Mladičev se ne dotikajte, sploh pa ne z golimi rokami, saj tako prenesete svoj vonj na mladiča in s tem povzročite nepopravljivo škodo. Srna takšnega mladiča zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več.

Medvedke se običajno začnejo pariti maja in junija in v tem obdobju odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Pes, ki ni na povodcu, bo ob srečanju z medvedom zbežal k gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Previdni naj bodo tudi kolesarji, saj so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.

Previdno pri košnji!

Nevarnost, ki v tem obdobju preti številnim prostoživečim živalim, je košnja. Pred košnjo je zato priporočljivo s šolanim psom preiskati travnike, v zadnjih letih si mnogi pomagajo z droni s termo kamero. Košnjo začnemo na sredini travnika in nadaljujemo proti robu ter tako preprečimo divjadi, da bi se nagonsko pritajila na mestu. S pomočjo pokošenih šopov trave lahko mladiča srnjadi, če je potrebno, prenesemo v primerno kritje v bližini. Pri košnji zadnjih pasov je priporočljivo zmanjšati hitrost košnje, da se lahko prostoživeče živali pravočasno umaknejo na varno.

Foto: Štefan Gorenčič

Kmetovalcem svetujemo, da pri košnji uporabljajo tudi svetlobna ali zvočna odvračala. Če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, krma v krogu cca 40 cm, za živino ni primerna. Ob zaužitju takšne krme lahko živina resneje oboli ali celo pogine.

Na Lovski zvezi Sloveniji lahko dobite brezplačne plakate, ki opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo mladiče.