Škode, ki jih povzroča divjad na kmetijskih rastlinah, so odvisne predvsem od vrste divjadi, pa tudi od vrste kmetijske rastline in njene razvojne faze. Največ škode povzroči divjad s hranjenjem, torej s pašo in objedanjem, pa tudi z mečkanjem, ritjem, lomljenjem in valjanjem. Največ škode povzročijo navadni jelen, srna, divji prašič, poljski zajec, siva vrana, sraka in šoja.

Oškodovanec je upravičen do odškodnine:
- za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije z revalorizacijo v višini letne inflacije;
- za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture in razliko v vrednosti pridelka med uničeno in novo kulturo;
- za pokončano domačo žival v višini cene enakovredne domače živali, povečano za stroške zaradi nakupa živali;
- za poškodovano domačo žival v višini stroškov zdravljenja, povečano za višino izgube zaradi izpada ali odloga vzrejnega cilja;
- za ostale vrste škode, v višini, ki jo oceni izvedenec z ustreznega področja.
Pri izračunu škode si lahko pomagate z Zbirnikom tržnih odkupnih cen kmetijskih pridelkov za leto 2025. Na članski spletni strani LZS pa vam je na voljo tudi kalkulator škod.
Uveljavljanje odškodnine za škodo po divjadi na lovni površini
Za škodo odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča ali upravljavcu lovišča s posebnim namenom.
Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec zaprosi za ponovno oceno škode. Za obravnavo zahtevka je pristojna komisija, ki jo imenuje minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Komisija v osmih dneh po pisni prijavi oceni škodo. Če se oškodovanec ali upravljavec ne strinja z oceno, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano






