2. Lovske delavnice za otroke v izvedbi LD Sveta Ana

Lovska družina (LD) Sveta Ana je 29. avgusta pripravila že 2. Lovske delavnice za otroke, ki se jih je udeležilo kar 29 otrok. Namenjene so bile predvsem spoznavanju narave, divjadi in dela lovcev, posebno pozornost pa smo tokrat namenili pticam.

Lep primer sodelovanja med lovci, ornitologi in drugimi ljubitelji narave, ki s skupnimi močmi prispevajo k boljšemu poznavanju, razumevanju in varovanju narave. Foto: Branko Zadravec

Po uvodnem nagovoru vodje lovskih delavnic pri LD Sveta Ana so otroci prisluhnili zanimivemu in poučnemu predavanju lovca Marka Rihterja – Zelenega, člana LD Kapla na Kozjaku. Otrokom je predstavil številne vrste prostoživečih ptic, med drugim divjega petelina, ruševca, fazana, raco mlakarico in številne druge.

Posebno zanimivo je bilo oponašanje njihovega oglašanja, pri čemer so otroci z zanimanjem prepoznavali glasove šoje, sove, vrane in drugih ptic. Svoje znanje so lahko obogatili tudi na praktičen način. V živo so primerjali različne lobanje ptic, spoznavali njihove značilnosti ter si ogledali in otipali tudi perje črne žolne, kar je za večino otrok predstavljalo prav posebno doživetje.

Nadalje so se otroci v družbi ljubiteljskega ornitologa Roberta Šiška pobliže spoznali z delom ornitologa. Predstavil jim je tudi nekatere manj poznane vrste ptic, njihova življenjska okolja in bivališča ter izzive in problematiko, s katerimi se ptice srečujejo v današnjem okolju. Posebno zanimanje je med otroki vzbudil pravi izbljuvek velike uharice, saj so lahko na njem spoznali, kaj vse lahko raziskovalec oziroma ornitolog izve o prehrani ptice.

Ustvarjalnemu delu so sledile tudi praktične dejavnosti. Vsak otrok je pod vodstvom domače lovke Marjete Moleh in mladih deklet, hčerk anovških lovcev, pobarval svojo leseno ptico ter izdelal in okrasil svoj daljnogled.

Pri opazovanju narave pomembne potrpežljivost, natančnost in dobra oprema

Pred kosilom so otroci lahko tudi sami opazovali naravo skozi različne optične naprave. Preizkusili so dvogled, monokular, nočno optiko, strelni daljnogled in spektiv, njihovo uporabo in namen pa sta jim predstavila starešina LD Šentilj Marjan Vernik in domači lovec Robert Ornik. Otroci so tako lahko spoznali, kako pomembne so pri opazovanju narave potrpežljivost, natančnost in dobra oprema.

Ker so bili otroci vsaj za en dan pravi mali lovci, so si kosilo pripravili kar sami. Na palicah in nad odprtim ognjem so si z velikim navdušenjem spekli klobasice. Pri tem ni manjkalo dobre volje, smeha in seveda tekmovanja, kdo bo svojo klobasico spekel najbolje.

Posebno doživetje je lovskim delavnicam dodal tudi sokolar in lovec Sebastijan Kop, član LD Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki je s seboj pripeljal svoji dve ptici – rjavoperutega kanjarja in pegasto sovo. Otrokom je predstavil sokolarstvo, življenje in značilnosti ujed ter skrb za takšne ptice. Otroci so ga z velikim zanimanjem poslušali, največ navdušenja pa je seveda požela mlada sovica, ki so jo lahko pod njegovim nadzorom tudi pobožali.

Prijetno in poučno druženje smo zaključili s kvizom o pticah in naravi, v katerem so otroci pokazali, koliko novega znanja so pridobili čez dan. Za svoj trud, radovednost in sodelovanje so prav vsi prejeli Diplomo mladega varuha narave, ki jim jo je ob zaključku delavnic podelil starešina LD Sveta Ana Marjan Kramberger.

Pri izvedbi delavnic so sodelovali tudi Peter Bolšec, Branko Zadravec, Peter Žugman, Ignac Breznik, Roman Petek in Miran Rola, ki so s svojim delom, znanjem in pomočjo pripomogli k uspešni izvedbi dogodka. Zahvala gre tudi dekletom, Evi Perko, Neji Vetršek, Klari Nikl, Klari Kaučič in Evi Bolšec za vso pomoč.

Ob tej priložnosti se LD Sveta Ana iskreno zahvaljuje vsem, ki ste s svojim prispevkom pomagali, da so bile 2. Lovske delavnice za otroke tako uspešne, pestre in nepozabne. Posebna zahvala gre Občini Sveta Ana z županom, g. Martinom Breznikom na čelu, za zagotovljeno malico in vso ostalo pomoč pri izvedbi dogodka ter Lovski zvezi Maribor, ki je poskrbela, da je vsak otrok prejel svojo majico. Hvala tudi Slavici Žugman in Marjeti Zadravec za okusno domače pecivo, s katerim sta razveselili otroke in sodelujoče, ter Klari in Tini Muršič za čudovite lesene ptice, ki so jih otroci lahko pobarvali in odnesli domov. Iskrena hvala tudi vsem predavateljem, gostom, lovcem, prostovoljcem in staršem, ki ste s svojim časom, znanjem in dobro voljo pripomogli k izvedbi letošnjih delavnic.

Dogodek je bil tudi lep primer sodelovanja med lovci, ornitologi in drugimi ljubitelji narave, ki s skupnimi močmi prispevamo k boljšemu poznavanju, razumevanju in varovanju narave. Hkrati pa smo otrokom pokazali, kako pomembno je, da naravo spoznavamo, spoštujemo in jo skupaj pomagamo ohranjati.

Melisa Zadravec, vodja lovskih delavnic za otroke pri LD Sveta Ana

Avtor skupinske fotografije je Branko Zadravec, vseh ostalih pa Eva Perko.

Lovsko obarvani počitniški dan v LD Starše

Lovska družina (LD) Starše je pripravila počitniško varstvo, ki se ga je po besedah lovca Marjana Maleka, udeležilo 28 otrok.

Mladi ‘svizci’ pred lovskim domom v Staršah. Foto: arhiv LD Starše

Pri lovskem domu sta udeležence sprejela in pozdravila starešina LD Starše Janko Sitar in mentor za delo z mladimi Boštjan Munda. Lovci so za otroke pripravili zanimiv in bogat program. Najprej so si ogledali lovski dom in spoznali pomen sodobnega lovstva ter življenje prostoživečih živali v naravnem okolju. S posebnim zanimanjem prisluhnili predavanju o ogroženi mali divjadi (o fazanu, poljski jerebici in poljskem zajcu), ki je bila nekoč pravo bogastvo Dravskega polja.

Starešina Sitar in mentor Munda sta mladim predstavila tudi druge vrste divjadi v njihovem lovišču: srnjad, ujede, lisice, sove in šakala, ki lovcem povzroča sive lase in dela škodo v lovišču. Otroci so bili navdušeni  nad lovskim  psom Donom, ki ga  je med njih pripeljal njegov vodnik Munda. Pokazal jim je nekaj vaj poslušnosti, in ker je Don pridno izpolnjeval vse naloge, so ga otroci nagradili s priboljški.

Lovski dan so sklenili z ogledom trofej in spoznali lovsko malice iz nahrbtnika. Bilo je pestro, poučno in tudi za otroke lovsko doživeto srečanje z člani zelene bratovščine.

M. T.

Na obisku v vrtcu Črnuče

V vrtcu Črnuče, enota Gmajna, smo 8. junija pripravili predstavitev lovstva in delo lovca za tri starostne skupine otrok, in sicer: 1,5 – 2 leti, 3 – 4 leta in 4 – 5 let. Predstavitve se je udeležilo skoraj 70 otrok in šest vzgojiteljic.

Foto: arhiv LD Laze

S Katarino Flajšman, starešino Lovske družine (LD) Laze sva si razdelili predstavitev, in sicer je Katarina nosila opremo, ki jo lovec potrebuje za delo oziroma lov. S seboj je imela nahrbtnik, v katerem je oprema lovca: dvogled, svetilka, pijača, čokoladica, prva pomoč, nož, rokavice za enkratno uporabo … in tudi piščalka za klicanje srnjaka. Pogovarjali smo se, katere živali so otroci že videli v gozdu, in katere lahko lovimo.

Katarina je seboj prinesla tudi lobanje volka, srne, nutrije, lisice in divjega prašiča. Z otroci smo se pogovarjali o prehrani živali in to povezali z značilnostmi njihovega zobovja. Ugotovili smo, kako ostri so zobje mesojedov, da srnjad nima zgornjih sekalcev, in da so zobje nutrije oranžni, ker so premazani s spojino železa. Otroci so lahko pobožali tudi kože nutrije, pižmovke in kune ter občutili razliko v dlaki živali, ki so vezane na vodo.

Foto: arhiv LD Laze

V drugem sklopu smo si ogledali, kaj vse sodi v svečani kroj lovca. Na lovskem klobuku smo se ustavili pri zeleni vejici in se pogovarjali o tem, kam damo vejico ob počastitvi divjadi, in kam ob počastitvi lovca. Pogledali smo primere, v katerih si lahko lovci pomagamo z vejicami v gozdu, kot je označitev uplenjene divjadi, kako nakazati smer, v kateri je divjad zbežala po strelu … Nasmejali smo se tudi dejstvu, da je lovski ropot v vrtcu dobro poznan – a v otroški izvedbi.

Otroci in vzgojiteljice so nama zastavili kar nekaj vprašanj. Zanimalo jih je tudi, kako visoke so preže? Ali imajo vsi lovci enako velike puške? Kako se reče ženski osebi lovec? Kako dolgo traja izobraževanje za lovca in kaj vse zajema? Kaj storiti, če na cesti naletiš na divjad in koga poklicati.

Štiri ure so hitro minile in otroci so se odpravili na kosilo. Z obiskom smo bili vsi zadovoljni in se dogovorili, da se prihodnje leto ponovno srečamo.

Manja Križman, LD Laze