Ukinjeni ukrepi zaradi ptičje gripe

V Uradnem listu RS, št. 49/2022 je objavljen Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o določitvi nujnih ukrepov v zvezi s pojavi aviarne influence pri prostoživečih pticah. Ukinjeni so ukrepi zaradi pojava visoko patogene aviarne influence (HPAI) H5N1 pri prostoživečih pticah.

Foto: Pixabay

Ne glede na to pa Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (VHVVR) poziva, da se rejci zavedajo pomena izvajanja biovarnostnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšajo možnost vnosa bolezni v rejo in prenos med rejami:
–        preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine,
–        preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
–        omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok …),
–        uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino,
–        izogibanje stikom z bolnimi ali poginjenimi prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi pticami in ujedami (s kontaminirano obutvijo in obleko se lahko virus nehote raznese na perutnino).

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji (klinični znaki, spremembe v proizvodnji – padec nesnosti, povečana umrljivost, zmanjšana poraba vode in krme), naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja.

Aviarna influenca: ukinjeni ukrepi

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvešča, da se z današnjim dnem ukinjajo zaščitno in ogroženo območje ter ukrepi na teh območjih, ki so bili uvedeni zaradi pojava visoko patogene aviarne influence (HPAI) H5N1 pri perutnini.

Foto: Pixabay

Po preteku predpisanega obdobja in izvedenih vseh ukrepih zaradi izbruha aviarne influence, tako na okuženem gospodarstvu kot območjih z omejitvami, ter na podlagi negativnih rezultatov kliničnih pregledov in preiskav, se na podlagi sklepov Državnega središča za nadzor bolezni s 27. januarjem 2022 odpravijo ukrepi ter zaščitno in ogroženo območje. Rejci morajo kljub temu dosledno izvajati biovarnostne ukrepe.

Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji (klinični znaki, spremembe v proizvodnji – padec nesnosti, povečana umrljivost, zmanjšana poraba vode in krme), naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja.

Zaradi primerov aviarne influence, potrjenih pri prostoživečih pticah, še vedno ostajajo v veljavi ukrepi, ki veljajo za celotno območje Slovenije in so objavljeni na spletni strani Uprave.

Podrobnejše informacije so dostopne na spletni strani Aviarna influenca v Sloveniji.

Aviarna influenca v Sloveniji

V Sloveniji je trenutno potrjenih 12 primerov aviarne influence, in sicer pri labodih in galebu ter en primer pri domači perutnini. Na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pričakujejo, da se bo število primerov ptičje gripe pri prostoživečih pticah še povečalo.

Foto: UVHHVR

Vsi primeri ptičje gripe, razen dveh na območju Novega mesta, so bili odkriti na Štajerskem. 

Bolezen je izredno nalezljiva in lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se s stiki med zdravimi in obolelimi živalmi, njihovimi izločki in okuženimi proizvodi, kot so na primer jajca in meso, ki niso predhodno termično obdelani. Širjenje virusa poteka tudi z okuženo krmo, vodo in nastiljem, prenos okužbe pa pogosto povzroča človek s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

Da bi omejili ali vsaj znižali tveganje za širjenje virusa, sta Državno središče za nadzor bolezni in Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uvedla obvezne ukrepe, ki veljajo na celotnem ozemlju Slovenije in vključujejo:

 – obvezno zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; za vodno perutnino se dopušča možnost dostopa do vode, pri čemer je treba preprečiti neposredni stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi;

 – dopustno krmljenje ter napajanje perutnine in ptic v ujetništvu le v zaprtih oziroma pokritih prostorih; vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, se lahko uporabi za napajanje perutnine le po predhodni obdelavi vode, ki zagotavlja uničenje virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje);

 – strogo prepoved krmljenja prostoživečih vodnih ptic;

 – strogo prepoved kakršnekoli oblike zbiranja perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.

Ukinitev ukrepov zaradi aviarne influence

Na podlagi ocene epizootiološke situacije je Državno središče za nadzor bolezni sprejelo sklep, da se ukinejo ukrepi, uvedeni zaradi pojavov aviarne influence pri prostoživečih pticah. Sklep o ukinitvi ukrepov je objavljen v Uradnem listu (št. 74/21) in je začel veljati 15. maja.

Foto: Pixabay

Ne glede na to pa rejce perutnine opozarjajo, da so okužbe ptic s tem virusom nepredvidljive in pozivajo, da upoštevajo biovarnostne ukrepe, kot so:

  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine,
  • preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do krme in vode za perutnino,
  • omejitve obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina in upoštevanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok …),
  • uporaba opreme za enkratno uporabo ali čiščenje in razkuževanje opreme pred uporabo na drugem gospodarstvu s perutnino.

Le tako se lahko učinkovito prepreči vnos povzročiteljev bolezni v reje. Zelo pomembno je tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki jih pojav bolezni povzroči. Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji, je treba biti pozoren predvsem na:

  • zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 %),
  • padec nesnosti (za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni),
  • povišan pogin (v enem tednu za več kot 3 % oziroma v enem dnevu za več kot 1 %),
  • kakršne koli klinične znake ali posmrtne spremembe, ki kažejo na AI.

V primeru naštetih znakov naj rejci perutnine nemudoma pokličejo svojega veterinarja. Več informacij o bolezni TUKAJ.