70 let LD Dobrava v Slovenskih goricah

Osrednja slovesnost ob jubileju Lovske družine (LD) Dobrava bo 15. junija, ko bo pri lovskem domu veliko zborovanje lovcev osrednjih Slovenskih goric.

Lovski dom Dobrava v zimski preobleki. Foto: Marjan Toš

Na prvem letošnjem delovnem posvetu so člani LD Dobrava v Slovenskih goricah namenili največ pozornosti pripravi letnega načrta upravljanja z loviščem in praznovanju 70-letnice ustanovitve tega, danes 36 članskega kolektiva zelene bratovščine. Sklenili so, da bodo imeli svečani občni zbor 2. marca in osrednje praznovanje z zborovanjem lovcev iz osrednjih Slovenskih goric 15. junija pri lovskem domu v Dobravi. Imenovali so organizacijski odbor za pripravo praznovanja, ki ga bo vodil starešina Franc Slekovec, njegovi člani pa so še Vlado Steinfelser, Peter Rajniš, Danilo Muršec in dr. Marjan Toš.

Lovska družina se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Upravlja z okoli 3.500 hektari nižinskega lovišča, ki se zaradi nagle urbanizacije in ograjevanja zelo krči, tako da je lovnih površin že manj kot 3.000 hektarov. Pobrateni so z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Dobravški lovci so zaskrbljeni zaradi nenehnih sprememb in slabšanja naravnega okolja za divjad. Ti procesi so se začeli že po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja in se stopnjevali. Že sredi 80-tih let je naravno okolje postalo močno osiromašeno za malo divjad. Posledica sprememb v okolju so v zadnjih letih že usodne. Najbolj za poljsko jerebico, ki je več nimajo v lovišču. Zelo redki so fazani in prepelice, se je pa nekoliko popravila številčnost zajcev. 

Utrinek iz lovskega revirja Dobrava na jesen 2023… Foto: Marjan Toš

Danes imajo v lovišču  zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo race mlakarice. V lovišču so še jazbeci, ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam leta 1963 uredili večji dom s prvim streliščem za glinaste golobe. Med leti 1972 – 1974 so s prostovoljnim delom članov in s prispevki domačih kmetov v obliki lesa zgradili moderni lovski dom, ki še danes služi svojemu namenu. Ob njem imajo tudi gospodarski objekt z zbiralnico za uplenjeno divjad in strelišče za glinaste golobe ter za letni preizkus risanega orožja.

Dom je bil v času priprav na osamosvojitveno vojno in med vojno leta 1991 pomembna postojanka slovenske Teritorialne obrambe. Uporabljajo ga lahko tudi občini Sv. Trojica in Cerkvenjak, gasilska društva in osnovni šoli ter vrtca. Ob njem se radi ustavljajo tudi sprehajalci in nabiralci gozdnih sadežev, borovnic in gob. Lovska družina za vzdrževanje doma in okolice zgledno skrbi.

Marjan Toš

Shrani permalink.

Comments are closed.