Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. marec razglasila za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Z letošnjo temo tega dne »povrnitev ključnih vrst za obnovo ekosistemov« želimo ozaveščati o pomenu ohranjanja kritično ogroženih vrst, ohranjanju njihovih habitatov in spodbujanju trajnostne rabe s strani človeka.

Foto: arhiv LZS

Temeljne funkcije ekosistema, kot so zgradba združb, sukcesije in trofični nivoji so odvisne od ključnih vrst. Odsotnost ključnih vrst, mednje štejemo opraševalce, prenašalce semen in plenske vrste, lahko povzroči tudi upadanje drugih vrst.

Povsod po svetu se srečujemo z upadanjem biodiverzitete, poslabšanjem življenjskih razmer, onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, kar ne ogroža le življenja prostoživečih živali in rastlin, temveč tudi nas samih. Ljudje se povsod po svetu zanašamo na naravne vire, da zagotovijo naše potrebe po hrani, gorivu, zdravilih, oblačilih in bivališčih. Naravni viri prestavljajo za milijone ljudi po svetu vir preživetja. Glavni cilji Združenih narodov so promoviranje preudarne trajnostne rabe virov, ki preprečujejo lakoto, revščino in upadanje biodiverzitete.

Lovska zveza Slovenije je partner v projektu LIFE Lynx LIFE16 NAT/SI/000634, s katerim si prizadevamo ponovno naseliti risa v naše gozdove. Slovenski lovci z biomeliorativnimi in biotehničnimi deli skrbimo za ohranjanje ter izboljšanje življenjskega okolja divjadi. Biomeliorativna dela predstavljajo košnjo travnikov, vzdrževanje grmišč, obrežnih pasov, mejic, gozdnih robov, vzdrževanje pasišč v gozdu pred zaraščanjem, zasaditev avtohtonih rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst, vzpostavitev remiz za malo divjad, vzdrževanje vodnih virov in kalov. Izdelava in namestitev gnezdilnic je pomemben biotehnični ukrep s katerim poskrbimo tudi za ptice pevke.

Izvajamo tudi druge naloge, od čistilnih akcij, popisa divjih odlagališč, izobražujemo in ozaveščamo otroke o divjadi ter gozdnem bontonu. S pregledom travniških površin pred košnjo skrbimo, da ne pride do pokosa divjadi. Na kritičnih odsekih cest se dogovorimo za postavitev prometnih znakov, odsevnikov in s kemičnimi odvračalnimi sredstvi skušamo divjad odvrniti od prometnic. Veliko prostovoljnih ur namenimo slovenski lovci ohranjanju življenjskega okolja prostoživečih vrst živali, zavzemamo se za stabilne populacije divjadi in za njihovo trajnostno upravljanje.

Marko Rajkovič

Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

Generalna skupščina Združenih narodov je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Na ta dan je bila leta 1973 v Washingtonu sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES).

Tema letošnjega dneva je »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.

Poudarek je na osrednji vlogi gozdov, gozdnih vrst in ekosistemov za preživetje ljudi po vsem svetu, zlasti avtohtonih in lokalnih skupnosti, ki so zgodovinsko povezane z gozdnatimi in gozdnimi območji. 

V Sloveniji gozdovi pokrivajo skoraj 60 odstotkov celotnega površja, od tega jih je skoraj polovica vključenih v območja Nature 2000. 

Foto: Urša Kmetec