Pouk na prostem: lovska delavnica ZLD Prekmurje

Z učenci prvih treh razredov Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci smo se 6. oktobra že zjutraj peš odpravili proti lovskemu domu v Prosenjakovcih, kjer so nas pričakali lovci, predstavniki ZLD Prekmurje.

Foto: Peter Novak

Po prijaznem pozdravu Ludvika Rituperja, predsednika Lovske družine Prosenjakovci in dr. Arpada Köveša, predsednika ZLD Prekmurje, so nam lovci predstavili svoje delo. Izvedeli smo veliko novega o prostoživečih živalih, ki prebivajo v naših gozdovih, o skrbi za divjad in okolje. Spoznali smo tudi lovskega psa in od njegovega vodnika izvedeli veliko zanimivosti o lovskih psih.

Dan je bil nadvse poučen, obrobje gozda ob prosenjakovskem lovskem domu pa smo zapustili polni novih izkušenj in znanj. Ena izmed teh je nedvomno drugačen pogled na lovce in njihovo delo, saj smo izvedeli, da v njihov delokrog spada med tudi varovanje okolja, prizadevanje za izboljšanje življenjskega prostora živali ter prizadevanje, da mladim pomagajo privzgojiti čut odgovornosti do narave.

Damjana Vöröš Lainšček, učiteljica DOŠ Prosenjakovci

Društvo slovenskih lovk pripravilo prvi lovski tabor otrok – VEVR’CE 2023

Društvo slovenskih lovk (DSL) si je zadalo ciljno nalogo, da šolsko mladino s Krasa in širšo javnost seznani z delom lovcev na področju ohranjanja naravnega okolja, vzdrževanja ravnovesja med divjadjo, varstva divjadi in prostoživečih živalskih vrst.

Foto: arhiv Društva slovenskih lovk

Tabora se je udeležilo štirinajst deklic v starosti od 6 do 13 let in deset dečkov od 7 do 13 let. Vabile smo tudi šolarje s poplavljene Koroške. Žal se je vabilu odzval le en deček.

Kot vodja tabora in odgovorna oseba sem imela vso podporo in vsestransko pomoč članic DSL Anje Bradelj, Katke Kovačec, Marijane Mačinkovič, Jane Mravljak in Magde Sluga, starešine LD Trstelj- Kostanjevica na Krasu Jelka Lapajneta in Brkinsko-Kraške zveze lovskih družin.

Ob prihodu smo otrokom in staršem predstavili program tridnevnega tabora. O vsem potrebnem smo jih že predhodno pisno seznanili. Jelko Lapajne je otrokom in staršem predstavil svečani lovski kroj, klobuk in smrekovo vejico. Prisotnim je povedal kdaj in v katere namene oblečemo lovski kroj, in kako smo oblečeni, ko gremo v lovišče.

Foto: arhiv Društva slovenskih lovk

Tabor je bil zasnovan projektno, saj so otroci morali opraviti določena dela. Imeli so predavanja na temo: seznanitev z drevesi, zelišči in ekosistemom; zgodovino lova in njenim  pomenom, varstvo narave, predstavili smo jim veliko in malo divjad.

Pred zajtrkom smo 15 minut telovadili pod vodstvom lovke Anje Bradelj.

Otroci so s pomočjo lovcev izdelovali valilnice; ki jih bodo lovci razporedili po lovišču; za material je poskrbel član LD Trstelj-Kostanjevica na Krasu Robert Peras.

Ogled lovišča

Otroke smo razdelili v pet skupin, ki smo jih v spremstvu lovcev Denisa Čebrona, Jordana Godniča, Darija Spačala, Zdravka Zoretiča in Roberta Perasa s terenskimi vozili odpeljali v lovišče, kjer so si lahko ogledali preže, kaluže, krmišča …. Skupina Roberta Perasa z Jano Mravljak je imela največ uspeha, saj so na poti do preže na jasi opazili srno, ki se je pasla, povzpeli so se na prežo in z nje opazovali okolico, pri kaluži pa so našli različne stopinje divjadi. Otroci so okusili gozdne sadeže, lovec pa jim je pokazal tudi užitna zelišča in jim predstavil njihove zdravilne učinke. V tabor so se vrnili z novim znanjem in izkušnjami.

Streljanje z zračno puško

Pod nadzorom lovcev so se udeleženci tabora preizkusili v streljanju z zračno puško. Med dečki sta se najbolj izkazala Tilen Kosmina in Gal Pipan, ki sta dosegla po 24 točk, med deklicami pa Alma Zotti z 10 točkami.

Dopoldanski čas sta otrokom popestrila tabornika Veronika Kopačin in Maj Repek, ki sta opisala pomen in vlogo taborništva – učenje skozi delo, sobivanje z naravo, spoznavanje in spoštovanje narave, simbolni okvir z običaji, življenjem s taborniško prisego in zakoni. Otroci so se naučili pripraviti več vrst ognjev. Že prej pripravljena ognjišča z lovko Katko Kovačec so otroci popravili in postavili po taborniškem zaporedju. Zvečer so zakurili kres, si spekli krompir in ‘marshmallow’ penice.

Obiskali smo domačijo lovca in dobrega oponašalca jelenjega rukanja Martina Frančeškina, ki je bil žal odsoten, zato nas je sprejela njegova žena Ivana. Pokazala nam je lovsko sobo, opremljeno z lovskimi trofejami, v vrtu pa smo si ogledali velike in male želvice ter limono velikanko.

Jelenje rukanje

Po kosilu je Robert Peras otrokom razkazal rogovje jelenov, najdeno v gozdu, trofeje jelenov in jim razložil o jelenjem rukanju. Povedal je, kako se jeleni oglašajo v času paritvene sezone. Oglašanje jelena je odvisno od teh okoliščin in starosti jelena. Mladi jelen ima tanjši glas, starejši pa zelo mogočnega, ki v naravi doni in odmeva. Veliko lovcev gre čez dan ali ponoči poslušati rukanje, saj je tako zanimiv. Jeleni so v času parjenja kar malo slepi in precej neprevidni. V roke je vzel različna rukala in otrokom uprizoril jelenje rukanje. 

Lovske šege in navade

Udeležencem tabora je lovske šege in navade prikazala starešina LD Velika Nedelja Katka Kovačec. Razložila je kdaj in v katere namene se uporablja smrekovo vejico, kaj je zadnji grižljaj, na kratko je opisala tudi lovski ropot. S pomočjo skupine otrok so uprizorili lovski krst. Dogodek je bil posnet tudi za oddajo Dober pogled.

Kinologija in pasme psov

Po kosilu so se otrokom pridružili lovci Berto Bavčar z brak jazbečarjem, Denis Čebron z barvarskim barvarjem, Robert Peras s slovaškim goničem, Darijo Špacal z žimavcem in Zdravko Zoretič s prepeličarjem in otrokom podrobno opisali vlogo in pomen njihovih štirinožnih prijateljev. Pogovarjali so se o šolanju psov, iskanju ranjene divjadi po krvni sledi, obnašanju psov na lovu ter odnosu lovca do svojega psa kot lovskega tovariša.

Kulinarika

Za učenje, kako se skuha dober divjačinski golaž je poskrbela Ivica Kocjančič. Pri rezanju mesa sta ji pomagala Berto Bavčar in Jelko Lapajne. Otroci pa so se potrudili in sami olupili krompir.

Podelitev priznanj in zahvale

Vsem udeležencem tabora smo podelili praktične nagrade in majčke z logom: 1. LOVSKI TABOR VEVR`CE ter zahvale za udeležbo. Nato pa so otroci staršem in drugim udeležencem postregli z golažem.

Foto: arhiv Društva slovenskih lovk

Zahvaliti se moramo Lovski zvezi Slovenije, ki nam je stala ob strani in nas pri delu spodbujala, pripravila izobraževalni material in darila za otroke.

Brez Lovske družine Trstelj tabora ne bi izpeljale, saj ne razpolagamo z loviščem. Zato jim gre iskrena zahvala, še posebej starešini Jelku Lapajnetu, lovcem za sodelovanje in skrbniku koče Bertu Bavčarju, za nesebično pomoč ter njegovi ženi za izvrstne palačinke. Zahvala gre tudi Lidiji Lapajne, ki je spekla pecivo, s katerim so se posladkali otroci in vsa ekipa. Pomagala nam je tudi v kuhinji, ob zaključku pa pri pospravljanju koče.

Zahvala gre še Magdi Sluga za izdelavo zahval in vsega potrebnega materiala ter Jani Mravljak za donirani pribor. Hvala tudi staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Tako nam je uspelo izpeljati začrtano vsebino 1. lovskega tabora otrok in ga uspešno zaključiti. Na zaključni slovesnosti je spregovorila vodja tabora Ivica Kocjančič in Jelko Lapajne, ki sta staršem podala svoje vtise o taboru in vtise otrok. Zbrali smo tudi 145 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bo Društvo slovenskih lovk skupaj s sredstvi članic, zbranimi v ta namen, nakazalo na poseben račun LZS za odpravo posledic poplav.

Prišel je čas slovesa

Foto: arhiv Društva slovenskih lovk

S starši in vsemi sodelujočimi se je ob večerji razvila živahna debata. S strani staršev smo bili deležni pohval, kar je bilo za nas največje darilo za delo, ki smo ga opravili. Bili smo enotnega mnenja, da se ponovno vidimo prihodnje leto.

Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk

Škratki iz Vrtca Škofljica v gozd z lovcema

Za zaključni izlet skupine Škratkov Vrtca Škofljica smo si izbrali pohod na Lisičje. Zaradi zvedavega medveda, ki se je sprehajal po gozdu, smo vseeno želeli pri Lovski družini Škofljica preveriti, če je pot skozi gozd varna.

Foto: Jani Šalamon

Od Lovske družine Škofljica pa smo dobili mnogo, mnogo več. Z neizmerno prijaznostjo nas je lovec Jani pospremil skozi gozd, zvedavi otroci so ga lahko povprašali veliko stvari, Jani pa je s svojo potrpežljivostjo in mirnostjo delil vse zanimivosti našega gozda in delo lovca.

Marsikateremu otroku je sprehod polepšala psička Arja. Na cilju sta nam lovca organizirala še eno presenečenje … Mislim, da smo tu uživali prav vsi. Otroci in starši! Z radovednostjo in veseljem smo poslušali lovca Boruta, ki nam je o vsaki razstavljeni živali (preparatu) povedal svojo zgodbo. Res je bilo čudovito. Poslušali smo s takim zanimanjem, da smo pozabili na lakoto in pico, ki nas je čakala na mizah.

Na koncu pa sta našim otrokom lovca podarila še zelo lepa darilca, s katerimi si starši in otroci že krajšamo čas in uživamo v zabavi. Bila sta nekaj posebnega, polepšala sta nam dan in s svojimi dejanji otrokom naredila najlepše spomine.

Mamica Tina

Zvedavi in radovedni malčki z zanimanjem poslušali lovca

Lovec Marko Richter – Zeleni, član Lovske družine Kapla na Kozjaku, je bil pred dnevi na obisku med malčki v tamkajšnjem vrtcu.

Malčki iz vrtca v Kapli so z zanimanjem poslušali lovca. Foto: Marjan Toš

Predstavil jim je prostoživeče živali, ki živijo v tem delu Kozjaka in jim razložil, kako zanje skrbijo lovci. Sploh v zimskem času, ko je visoka snežna odeja in si divjad težko poiščejo hrano. Marko je velik naravovarstvenik in srčni lovec, ki zna zelo dobro oponašati oglašanje živali, sploh ptic.

Med obiskom v vrtcu na Kapli se je še posebej potrudil in ko je oponašal oglašanje ptic, so ga malčki poslušali z odprtimi usti, tako zanimivo je bilo. Predstavil jim je nekaj lovskih trofej, lovsko opremo in pripomočke. Otroci so bili zelo radovedni, kako se uporabljajo piščalke za klicanje jereba, lisice, vrane in srnjaka v času prska.

Obiski lovcev v vrtcih in šolah so del  utečene prakse sodelovanja lovskih družin iz Lovske zveze Maribor s šolami in vrtci.

Marjan Toš