Opozorilo pred spomladansko košnjo

Ker so pred nami prazniki, ki so tudi čas različnih del na prostem, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da je čas spomladanske košnje tudi čas poleganja mladičev prostoživečih živalskih vrst. Dela na poljih in travnikih vplivajo tudi na prostoživeče živalske vrste.

Divjadi in pticam prijazni načini košnje od sredine travnika navzven. Avtor: Lovska družina Radenci, 2011.

Slika: smer košnje – način košnje naj bo od sredine proti robu travnika. Pri takem načinu košnje imajo živali zaradi motečega ropota traktorja in kosilnika možnost zbežati s travnika (legenda: sliki A – košnja odznotraj navzven; sliki B – košnja daljših ali večjih površin; sliki C – košnja ob cesti; slika D – nepravilna smer košnje).

Še posebej so zaradi načina življenja v prvih dneh po rojstvu ogroženi mladiči srnjadi. Veliko mladih živali se ob nevarnosti pritaji, postanejo negibne, pritisnejo se ob tla in želijo biti neopazne. Vendar je prirojeni instinkt, ki jim zagotavlja večje možnosti za preživetje, pri sodobni košnji za žival usoden. Podobne uničujoče posledice nastanejo pri ptičih, ki gnezdijo na travniku.

Zato MKGP še posebej opozarja na možnosti, ki vplivajo na zaščito prostoživečih živalskih vrst. Zakon o divjadi in lovstvu v 32. členu določa:

»(1) Pri rabi kmetijskih zemljišč se upoštevajo usmeritve iz načrtov za upravljanje z divjadjo.

(2) Fitosanitarna sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev in na način, ki divjad najmanj ogroža.

(3) Če se z uporabo fitosanitarnih sredstev povzroči pogin ali obolelost divjadi, je povzročitelj za povzročeno škodo odgovoren po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.

(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je potrebno obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Republika Slovenija subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati.

(5) Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.

(6) V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.«

Prav tako v voluminozni krmi ne smejo ostati ostanki kadavrov živali, saj je to lahko povezano tudi s tveganjem za razvoj bolezni pri domačih živalih. Za varnost živali na travinju je mogoče poskrbeti s pravilno smerjo košnje, ki živalim omogoča beg s travnika. Košnjo je zato treba opravljati s sredine travnika proti robu in ne od roba proti sredini.

Na večjih površinah je treba najprej pokositi dva vzdolžna pasova njive ob robu, nato pa začeti s košnjo od notranjega dela travnika navzven. Travnike, ki ležijo ob cestah, je treba kositi vzporedno s cestiščem in v smeri stran od cestišča, da divjad in druge živali ne uidejo na cesto. Prav tako se lahko na traktorjih uporabijo verige, ki s hrupom odganjajo živali.

Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, MKGP

Termini predvajanja aprilske oddaje Dober pogled

TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 25. 4. 2024, ob 20:00, sobota, 27. 4. 2024, ob 20:00 in nedelja, 28. 4. 2024, ob 11:00

VTV VELENJE: četrtek, 25. 4. 2024, ob 21:20

TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 30. 4. 2024, ob 19:00 in 20:45

GTV KRANJ: torek, 30. 4. 2024, ob 19:35 in sreda, 1. 5. 2024, ob 18:00

VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 25. 4. 2024, ob 22:00 in petek, 26. 4. 2024, ob 10:00

ATM KRANJSKA GORA: sobota, 27. 4. 2024, ob 20:00

ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 2. 5. 2024, ob 20:00

TV ORMOŽ: petek, 3. 5. 2024, ob 20:00 in nedelja, 5. 5.2024, ob 10:00

ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 27. 4. 2024, ob 18:00, ponedeljek, 29. 4. 2024, ob 20:00 in sreda, 1. 5. 2024, ob 10:00

Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, vas prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.

Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, nas lahko pokličete na telefonsko številko 031/273-825 (Erika).

Poziv predsednika LZS slovenskim lovcem

Spoštovani lovski tovariši! Ministrstvo za naravne vire in prostor je dne 16. 4. 2024 izdalo dovoljenje za odstrel 176 medvedov. Dovoljenje velja do konca letošnjega leta. Imamo priložnost pokazati javnosti, predvsem pa samim sebi, da smo vredni naziva slovenski lovec.

Foto: Urša Kmetec

Lovimo medveda v okviru njegove nekdanje lovne dobe, to je med 1. oktobrom in 30. aprilom! Od 1. maja do 31. septembra pa odstreljujmo zgolj konfliktne medvede, ki pomenijo potencialno grožnjo za varnost ljudi ali povzročajo večjo škodo.

Medved je bil v preteklosti spoštovana in čislana lovna vrsta, do katere smo slovenski lovci gojili zelo spoštljiv odnos. Zaradi številnih zapletov okrog izdaj dovoljenja za odstrel medvedov v zadnjih letih, je bilo nekaj dovoljenj za odstrel izdanih v za to najmanj primernem času – poleti, ko je kožuh neprimeren za prepariranje in meso zaradi toplote najbolj podvrženo pokvarljivosti. Nasprotniki lova na medveda so tako dosegli velik cilj – razvrednotenje medveda kot lovne vrste in trofeje.

Letošnje dovoljenje za lov medveda ima trdnejše pravne temelje in bo zagotovo obveljalo do 31. 12. 2024. Pokažimo javnosti visok nivo lovske etike in z izjemo odstrela konfliktnih medvedov glavnino odstrela izvršimo v obdobjih do konca aprila 2024 in med začetkom oktobra ter koncem decembra 2024!

***************

Lovski čuvaj LD Izola je dne 15. 4. 2024 na nelovni površini na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja usmrtil srnjaka, ki je zašel v ograjeni prostor. Dogodek je razburil javnost in povzročil številne špekulacije o povzročitvi splošne nevarnosti z uporabo strelnega orožja v naselju.

Da bi se v prihodnosti izognili nepotrebnemu vznemirjanju javnosti in morebitnim pravnim posledicam, predlagam naslednje: navkljub prejemu odločbe pristojne inšpekcije se vzdržimo uporabe strelnega orožja na nelovnih površinah do prispetja policije na kraj dogajanja!

Prisotnost in strokovno ukrepanje policije je edino zagotovilo, da z uporabo strelnega orožja v naselju ne povzročamo splošne nevarnosti. V primeru neodzivnosti policije obvestimo inšpekcijo in prosimo za njihovo urgenco ter počakajmo. Trpljenje divjadi je sicer žalostna posledica počasnosti intervencijskega postopka, vendar ne odtehta naših ravnanj, ki jih državljani lahko doživljajo kot ogrožanje splošne varnosti.

Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije

POZIV PREDSEDNIKA LZS

Aplikacija SRNA: nekaj spoznanj iz opažanj lovcev

Učinkovito in trajnostno upravljanje populacij prostoživečih živali zahteva redno spremljanje stanja oziroma monitoring populacij. Pri tem imajo bistveno vlogo lovci, ki s široko paleto strokovnega znanja o živalih ter bogatimi terenskimi izkušnjami zbirajo podatke o divjadi in nekaterih drugih vrstah ter tako bogatijo obstoječe podatkovne zbirke.

Slika 1: Vnosi lovcev v aplikacijo SRNA v obdobju 1. 7. 2022 – 31. 12. 2023.

V Sloveniji so se v preteklosti sistematično zbirali predvsem podatki o odvzetih živalih lovnih vrst ter o živalih nekaterih izbranih zavarovanih vrst, kot so (velike) zveri. Z razvojem aplikacije SRNA in vzporedno promocijo državljanske znanosti (angl. citizen science) v okviru mednarodnega H2020 projekta Step Change pa smo v Sloveniji dobili podatkovno zbirko, ki shranjuje podatke tudi o številnih drugih živalskih vrstah iz skupine (razreda) sesalcev in ptičev, s katerimi se lovci ter ostali uporabniki prostora (lahko) srečajo v naravi. Trenutno aplikacija beleži podatke o 31 izbranih vrstah prostoživečih sesalcev (parkljarji, zveri, glodavci in zajci) ter o osmih vrstah ptičev iz družin koconogih in poljskih kur. Namen aplikacije je enostavnejše, bolj celovito in sistematično zbiranje podatkov, predvsem tistih, ki se ne zbirajo v obstoječih podatkovnih zbirkah, na primer o zdravstvenem in razmnoževalnem stanju poročane živali ter o morebitnih drugih zanimivostih. Z rednim beleženjem tovrstnih podrobnosti v aplikacijo bi na primer lahko pridobili zanimive in dragocene podatke o razširjenosti in pogostosti kožne ali nosne zoljavosti pri srnjadi in jelenjadi oziroma drugih parkljarjih v Sloveniji.

V prvih 18 mesecih delovanja aplikacije, tj. od 1. julija 2022 do 31. decembra 2023, je bilo v aplikacijo SRNA vnesenih 2325 opažanj, pri čemer so več kot polovico opažanj (1319 oziroma 56,7 %) prispevali lovci. Opažanja so poleg neposrednih opažanj živali (bodisi v živo bodisi preko fotopasti) vključevala tudi posredna opažanja, kot so opažanja živalskih sledi in iztrebkov. Lovci so v aplikacijo vnesli tudi podatke o nekaterih odvzetih živalih. Slika 1 prikazuje karto Slovenije, razdeljeno po lovsko upravljavskih območjih (LUO), z dodatno razdelitvijo glede na biogeografske značilnosti. Na karti so označene tudi točne lokacije vseh opažanj in odvzemov, ki so jih lovci vnesli v aplikacijo. Barva kroga označuje, če je šlo za opažanje (zelena) ali odvzem (vijolična), velikost kroga pa ponazarja število opaženih živali na posamezno srečanje (več kot je bilo naenkrat opaženih živali, večji je krog). V proučevanem obdobju so bile živali vnesene v aplikacijo znotraj vsakega LUO in znotraj vsake biogeografske regije. Največ opažanj so lovci zabeležili znotraj Savinjsko-Kozjanskega LUO (489 opažanj oziroma 37,1 % vseh opažanj lovcev), Kamniško-Savinjskega LUO, Primorskega LUO in Gorenjskega LUO. Kar se tiče biogeografskih regij, so lovci večino opažanj (993 oziroma 75,3 % vseh opažanj lovcev) zabeležili znotraj alpske in predalpske regije; sledile so submediteranska regija (201; 15,2 %), dinarska in preddinarska (80; 6,1 %) ter predpanonska (45; 3,4 %).

Lovci so od 39 živalskih vrst, za katere je mogoč vnos v aplikacijo SRNA, opazili in vnesli 28 vrst, vključno s težje opaznimi vrstami zveri, kot so volk, evrazijski ris, evrazijska vidra, evropski dihur in mala podlasica, ter vrstami kur, kot sta belka in divji petelin. Najbolj pogosta so bila opažanja divjadi, in sicer evropske srne (567 opažanj; 43% vseh opažanj), divjega prašiča (152 opažanj) in navadnega jelena (117). Sledila so opažanja severnega (alpskega) gamsa (91), poljskega zajca (67), navadne lisice (63) in evrazijskega šakala (54), pri čemer je bil severni (alpski) gams opažen in vnesen samo v alpski in predalpski regiji, največkrat v Triglavskem ter Kamniško-Savinjskem LUO, evrazijski šakal pa pretežno v submediteranski regiji, in sicer v Primorskem LUO. Živalske vrste, ki jih lovci v proučevanem obdobju niso zabeležili v aplikacijo SRNA, so bile alpski kozorog (ki je bil sicer vnesen s strani drugih vnašalcev podatkov), rakunasti pes, severnoameriški rakun, alpski svizec, evrazijski bober, pižmovka, ruševec, gozdni jereb, jerebica, prepelica in kotorna. Med 21 odvzetimi živalmi, katerih podatki so bili vneseni v aplikacijo, so bili divji prašiči, evrazijska šakala, evropske srne, navadne lisice ter navadni jelen.

S pomočjo lovcev in drugih obiskovalcev narave smo pridobili dragocene podatke o nekaterih prostoživečih vrstah sesalcev in koconogih ter poljskih kur. Ti podatki lahko v prihodnosti služijo kot dopolnilo obstoječim zbirkam podatkov in pripomorejo k učinkovitejšemu monitoringu populacij prostoživečih živali. Raven uporabe aplikacije SRNA je spodbudna, vseeno pa bi si želeli, da bi se v prihodnosti še več lovcev vključilo v beleženje svojih opažanj, saj je bilo doslej za večino zabeleženih opažanj zaslužno manjše število lovcev. V prihodnje nameravamo najbolj aktivne lovce oziroma upravljavce lovišč (lovske družine) tudi nagraditi, in sicer opremiti s fotopastmi, kar bo omogočilo dodaten vpogled v skriti svet narave.

Žiga Velkavrh in Luka Duniš

Univerza na Primorskem

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Štirideset let skrbi za naravo in divjad

Na  delovnem srečanju članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah, ki so ga imeli v okviru letnega pristrela pušk risanic, so dokončno sprejeli programsko platformo praznovanja 70-letnice ustanovitve tega 36-članskega kolektiva zelene bratovščine.

Matija Hozjan (levo) s priznanjem LZS in starešina LD Dobrava Franc Slekovec. Foto: Jure Toš

Poleg slavnostnega zborovanja s kulturnim programom 15. junija bodo v počastitev okroglega jubileja in dneva državnosti 22. in 23. junija izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za tradicionalni pokal dneva državnosti. Govorili so tudi o skorajšnjem začetku lova na srnjake in o letošnjem načrtu lovnega turizma.

Na srečanju je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominsko priznanje Lovske zveze Slovenije (LZS)  za 40-letno delovanje v lovski organizaciji Matiji Hozjanu. Matija, ki med lovci sliši na ime Matko, je bil v štirih desetletjih predanega delovanja v zeleni bratovščini vedno skrbni varuh narave in se je odgovorno zavzemal za ohranitev  naravnega okolja za divjad in ostale  prostoživeče vrste. Kot predsednik Nadzornega odbora LD Dobrava je sodeloval v organih upravljana in bil tudi vodja revirja v Stanetincih. V revirju se še danes najlepše počuti in vselej najde prijazno besedo za domačine, s katerimi se pogosto srečuje.

Marjan Toš

Tekmovanje Male zelene celice 2024

Na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor je 17. aprila potekalo državno lovsko tekmovanje za srednješolce v znanju iz naravovarstva in lovstva – Male zelene celice.

Foto: arhiv Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor

Tekmovanja so se udeležile tri ekipe: ekipa Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor, pod mentorstvom Renata Vovka in Mateje Kišek Vovk, ekipa Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, pod mentorstvom Gregorja Češarka ter ekipa Biotehniške šole Maribor, pod mentorstvom Kristine Dolinar Paulič.

V vsaki ekipi je bilo pet dijakov, pokazali pa so zelo visok nivo znanja. Tekmovali so v petih različnih nalogah. Pri prvi nalogi so na vprašanja odgovarjali le z DA ali NE, pri drugi nalogi so morali čim bolj celostno predstaviti izbrano temo, pri tretji so se malce pozabavali z lovskim activitiyem, hitre prste so preizkusili pri preverjanju znanja Kahoot!, koliko imajo lovske sreče pa so preizkusili na zadnji disciplini – lovskem biljardu. Tekmovanje je skrbno spremljala ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Ivan Žižek, Božidar Kunej in Gregor Češarek.

Ker je srečanje srednješolcev vedno namenjeno tudi pridobivanju novega znanja, smo na šolo povabili  lovca in gozdarja Miha Predaliča iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je v svojem zanimivem predavanju predstavil pomen velikih zveri in vlogo lovcev pri njihovem ohranjanju.

Tekmovanje je bilo ves čas zelo napeto in zanimivo, na koncu pa je zmagala ekipa BTŠ Maribor, ki se je držala načela prišel, videl zmagal. Letos so namreč na tem tekmovanju sodelovali prvič. Za zasluženo zmago jim iskreno čestitamo!

Za nagrade tekmovalcev je poskrbela Lovska zveza Slovenije s svojim bogatim knjižnim gradivom, darilne vrečke pa sta napolnila še sponzorja tekmovanja puškarstvo Vute in trgovina Opticstrade. Za podporo pri izvedbi tekmovanja se zahvaljujemo Lovski zvezi Slovenije, Lovski zvezi Maribor, puškarstvu Vute in trgovini Opticstrade.

Organizatorja tekmovanja Renato Vovk in dr. Mateja Kišek Vovk

Lovski čuvaj ravnal v skladu z zakonom in pristojnostmi

Lovski čuvaj Lovske družine Izola je v dogodku v izolski ladjedelnici, ko je odstrelil tavajočo srno, ravnal v skladu z zakonom in v skladu s svojimi pristojnostmi.

Foto: Urša Kmetec

Poklical je lovsko inšpekcijo, opisal situacijo in prosil za navodila. V bližini ni bilo na razpolago narkotika in puške za omamljanje, zato je inšpektor z ustno odločbo odredil usmrtitev in odstranitev živali, ki se je v paničnem begu zaletavala v mrežo, pri čemer je utrpela poškodbe.

Obvestil je tudi policijo in prosil za zavarovanje kraja dogodka zaradi uporabe strelnega orožja. Policija se ni mogla odzvati v realnem času zaradi zadržanosti razpoložljivih patrulj na obravnavi prometne nesreče. Upošteval je vse varnostne ukrepe v zvezi z uporabo orožja v urbanem okolju in žival skladno z odločbo pristojne inšpekcije usmrtil.

Glede na dejstvo, da policija ni uvedla preiskave dogodka, lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da lovec ni povzročil splošne nevarnosti. Vsaka uporaba strelnega orožja v urbanem okolju predstavlja določeno tveganje, nikakor pa ne pomeni avtomatičnega povzročanja splošne nevarnosti. Lovci so edini, ki imajo pooblastilo in obvezo usmrtiti divjad v urbanem okolju na podlagi odločbe pristojnega organa. Policisti to lahko storijo izjemoma, v primerih ogroženosti življenj.

Za razumevanje izpostavljenega dogodka v širšem kontekstu posredujemo nekaj statističnih podatkov v zvezi z lovom in izgubami srnjadi na letni ravni v loviščih lovskih družin (brez lovišč s posebnim namenom) – podatki so za leto 2023:

  • 28.073 osebkov srnjadi smo odstrelili lovci,
  • 4.208 osebkov srnjadi je bilo povoženih v avtomobilskih prometnih nesrečah,
  • 66 osebkov srnjadi je usmrtil vlak,
  • 241 osebkov srnjadi so do smrti raztrgali domači psi,
  • 544 osebkov srnjadi (večinoma mladičev) so pokosili s kosilnicami,
  • 333 osebkov srnjadi so požrle zveri,
  • 213 osebkov srnjadi je poginilo zaradi bolezni.

Hunting Association of Slovenia

Trening za veterane in superveterane za prvo tekmo odprtega prvenstva LZS

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje obvešča, da bo trening za veterane in superveterane za prvo tekmo odprtega prvenstva LZS za veterane in superveterane v LD Markovci dan pred tekmo, torej v petek, 19. aprila 2024, od 16. ure dalje.

Foto: Matija Janc

Koledar strelskih tekmovanj v letu 2024 – TUKAJ

V osrednjih Slovenskih goricah se seka in požiga

Naravovarstveniki in lovci smo tudi to pomlad zaskrbljeni zaradi uničevanja živih mej, mejic in redkih naravnih remiz. Lovska inšpekcija je v sporočilu za javnost poudarila, da so ugotovili veliko primerov sekanja zaradi mejic in zarasti ob vodnih kanalih.

Del puste Pesniške doline. Kam naj se zateče divjad? Foto: Marjan Toš

Več je tudi primerov kurjenj starega travinja zaradi čiščenja površin. Inšpektorji opozarjajo, da gre za kršitev določil zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda. Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom. Prav tako je prepovedano sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenje vodnih zajetih med omenjenim obdobjem. 

Naravni pogoji mali divjadi v Pesniški dolini  počasi res ne bodo več omogočali preživetja

Še pred dvema letoma je bila mejica, danes je goli jarek. Foto: Marjan Toš

Posebno poglavje je tudi letos požiganje suhih travišč z grmovjem vred, zaradi česar izginjajo pomembne oaze za preživetje mnogih ptic, ježev, podlasic in mikroorganizmov v zemlji. Lovci nismo nikoli zanikali, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri ohranjanju habitatov, biotske in krajinske raznolikosti. Območja, kot so trajno travinje, območja z nizko intenzivnostjo pridelave in mozaično strukturo ter območja z ogroženimi vrstami in visoko biotsko pestrostjo, ki predstavljajo kmetijska območja visoke naravne vrednosti obsegajo v Sloveniji 300.000 hektarov. To je dobra polovica vseh kmetijskih zemljišč, ki se večinoma nahajajo v marginalnih območjih in območjih omejenih za  kmetijsko dejavnost.

Opuščanje kmetovanja na teh območjih in zmanjševanje odprtega prostora bi predstavljalo okoljsko tveganje in potencialno izgubo kulturnih krajin. Zaradi tega je treba ohranjati kmetijsko dejavnost na teh območjih. Vse v redu in prav, a žal je vse to bolj črka na papirju, kot pa realno stanje v prostoru. Vsaj v Slovenskih goricah imamo za to trditev dovolj dokazov.

Marjan Toš

Nagradni natečaj za izbor fotografij prostoživečih živali

Lovska zveza Slovenije bo tudi letos pripravila in založila koledar s fotografijami prostoživečih živali (divjad in zavarovane vrste) za leto 2025. Fotografije sprejemamo na e-naslovu lovec@lovska-zveza.si prek WeTransfer do vključno ponedeljka, 3. junija 2024.

Kako poslati fotografije

K sodelovanju vabimo vse, ki se ukvarjate z naravoslovno fotografijo in imate odlične fotografije prostoživečih živali v naravnem okolju na območju Slovenije. Kandidati pošljejo svoje najboljše fotografije preko povezave WeTransfer, vendar največ deset izbranih in ostrih fotografij v formatu jpg, velikosti od 2 do 4 MB in v resoluciji najmanj 300 dpi. Vsaka fotografija mora biti poimenovana z imenom in priimkom avtorja (npr. Janez Jager), z latinskim (znanstvenim) imenom živali (npr.: volk = Canis lupus) in rimsko številko meseca nastanka (npr. marec = III). Primer poimenovanja fotografije: Janez Jager, Canis lupus III. Fotografije, poslane na natečaj, ne smejo biti prej objavljene še nikjer drugje. Kandidati jamčijo, da so poslane fotografije njihova lastna in izvirna avtorska dela.

Priložite tudi dopis s svojimi osebnimi podatki (ime in priimek, naslov, telefonska številka, matična številka občana, davčna številka, številka transakcijskega računa in ime banke, kjer je odprt). Ne pozabite dodati seznama poslanih in poimenovanih avtorskih fotografij.

Izbor najboljših fotografij

Po zaključku natečaja bo prispele fotografije pregledala komisija, ki bo izbrala trinajst najustreznejših sezonskih fotografij prostoživečih živali, ki bodo uvrščene v koledar Lovske zveze Slovenije za prihodnje leto.

Nagrade in avtorske pravice

1. nagrada: 500 evrov, 2. nagrada: 300 evrov in 3. nagrada: 200 evrov

Preostale neizbrane kakovostne fotografije, ki jih boste poslali za koledar, bomo shranili v našem arhivu in jih ob objavah v Lovcu ali knjiga LZS honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.

Hunting Association of Slovenia

Vzrejni pregled goničev

Državna vzrejna komisija Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 20. aprila, ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.

Foto: arhiv Državne vzrejne komisije

Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).

Oseba za podajanje informacij v imenu VK: Slavko ŽLEBNIK, tel.: 031 889 383, e-mail: szlebnik5@gmail.com

Državna vzrejna komisija za goniče

Na sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni več kot 12.000 obiskovalcev

V Gornji Radgoni je med 5. in 7. aprilom potekal 13. Mednarodni sejem lovstva in ribištva ter aktivnosti v naravi, na katerem se je predstavljala tudi Lovska zveza Slovenije. V treh dneh ga je obiskalo več kot 12.000 obiskovalcev.

Sejem so obiskali tudi najmlajši in si ogledali razstavni prostor Lovske zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič

Prisotne visoke goste je na odprtju sejma uvodoma nagovoril Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma. S strani lokalnega okolja jih je pozdravil Vladimir Mauko, direktor občinske uprave občine Gornja Radgona. Slovenske ribiče je zastopal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije in Turistično zvezo Slovenije Marija Imperl, članica Upravnega odbora. Sejem je slavnostno otvoril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Z glasbo so slovesnost pospremili Prekmurski rogisti.

V imenu lovcev je spregovoril Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.

Nagovor ob odprtju sejma je imel tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Foto: Jure Zauneker

Okrogla miza “Škode od divjadi” in seznanitev državnih svetnikov s problematiko razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin

Pestro tridnevno sejemsko dogajanje so obogatile dodatne aktivnosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Sektor za gozdarstvo in lovstvo je v petek, 5. aprila organiziralo okroglo mizo z naslovom Škode od divjadi.

V okviru sejma je v petek, 5. aprila potekala tudi 18. seja Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta. Državni svetniki so se seznanili s problematiko razlaščanja zemljišč v lasti lovskih družin. Predstavniki Lovske zveze Slovenije so izpostavili problematiko razlaščanja oziroma »nacionalizacije« premoženja lovskih družin, tudi premoženja, ki je bilo pridobljeno z nakupom, na podlagi 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Do sedaj je bilo izvedenih 13 primerov razlastitve in odvzetih 100 ha zemljišč, 160 primerov pa je na sodišču. Postopki se nanašajo na cca. 195 ha zemljišč. Ob tem lovci izpostavljajo, da se na teh zemljišč opravlja kompatibilna dejavnost in poudarjajo, da je uveljavljena rešitev sporna in da je nujno, da se zakon spremeni. Komisija je predlagala, da se organizira srečanje predstavnikov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Lovske zveze Slovenije in Državnega sveta in se skuša poiskati ustrezne rešitve za obravnavano problematiko ter pripravi in vloži predlog spremembe zakona.

Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja

Lovska družina Gornja Radgona je v soboto, 6. aprila na strelišču Hercegovščak organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal sejma LOV. Milan Kolarič, starešina Lovske družine Gornja Radgona je razglasil najboljših deset moških tekmovalcev. Od 10. mesta navzgor so se uvrstili: 10. Blaž Nuhanovič, 9. Simon Kočar, 8. Albin Bratuša, 7. Bojan Lešnik, 6. Alojz Martinčič, 5. Stanko Rojko, 4. Marjan Kovač. Pokal in nagrado za 3. mesto si je pristreljal Alen Mihelič, za 2. mesto Andrej Rupreht in za 1. mesto Franc Horvat. Simon Skobir, Puškarstvo Skobir pa je podelil nagrade najboljšim tekmovalkam. Na 4.mesto se je uvrstila Jana Kosmač, na 3. mesto Nevenka Krajnc, na 2. mesto Kaja Šoštarič in na 1 .mesto Alojzija Hrastovec.

V organizaciji Komisije za lovsko kulturo LZS je v soboto, 6. aprila potekalo tudi 17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja. Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je postal novinec Nejc Kos (LD Borovnica), ki je v seštevku točk vseh disciplin prejel 113 točk. Drugo mesto je dosegel Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) s 109 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Marku Mavriju (LD Podbrdo), ki so mu sodniki prisodili 85 točk. Tadej Klemenšek (LD Solčava) se je s 58 točkami uvrstil na četrto mesto, Simon Ferlinc (LD Puščava) na peto mesto s 57 točkami, na šestem mestu je končal Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) s 57 točkami.

Tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža in podelitev priznanj za najboljše divjačinske salame

V nedeljo, 7. aprila je potekalo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža, na katerem je sodelovalo 16 ekip. Strokovna ocenjevalna komisija je podelila nagrade najboljšim trem. Prvo mesto je osvojila ekipa LD Kras Dutovlje 1, drugo mesto LD Šentjur in tretje mesto Društvo slovenskih lovk.

Na ocenjevanju divjačinskih salam, ki je potekalo 11. marca, je sodelovalo 35 prijaviteljev, komisija pa je ocenila 62 prijavljenih izdelkov. Strokovno ocenjevalno komisijo so sestavljali predsednik Zdenko Čuš, Lovska družina Pobrežje-Miklavž ter člani Irena Kos, Kmetijsko-gozdarska zbornica, zavod Celje, Jasmina Himelrajh Kraner, Panvita MIR d.d. in Zdenka Tompa, gastronom, kulinarik. Od 62 vzorcev je bilo nagrajenih 50 vzorcev, in sicer s 23 zlatimi medaljami, 15 srebrnimi medaljami in 12 bronastimi medaljami. Le 12 vzorcev ni bilo nagrajenih, od tega so bile zaradi neprimernosti izločene 3 salame. Najboljša salama, ki je bila ocenjena s 56,90 točkami od 60 možnih, je bila razglašena za Prvaka sejma LOV – priznanje je prejel Blaž Dular za izdelek “Špehovka – jelen”.

Lovska inšpekcija opozarja: prepovedano uničevanje mejic in grmišč ter sekanje zarasti ob bregovih voda

Lovska inšpekcija Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v pomladanskem obdobju beleži močno povečan pojav sekanja zarasti mejic in zarasti ob vodnih kanalih. Poveča se tudi število kurjenj starega travinja zaradi “čiščenja površin. Gre za kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu, ki se nanašajo na prepoved nekaterih posegov na kmetijskih zemljiščih in ob bregovih voda.

Foto: Jure Toš

Zato lovska inšpekcija širšo javnost opozarja, da Zakon o divjadi in lovstvu zaradi varstva in zaščite biotopov divjadi in tudi mnogih zaščitenih živalskih vrst prepoveduje:

  • sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom ter
  • sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenje odvodnih kanalov in praznjenje vodnih zajetij med 1. marcem in 1. avgustom.

Vzdrževanje površin s košnjo, tudi ob vodnih kanalih, je dovoljeno, če se izvaja vsako leto in je to del dobre kmetijske prakse. Večletne zarasti v navedenem obdobju ni dovoljeno odstranjevati.

Zakon o divjadi in lovstvu določa, da bi si morali lastniki in izvajalci del prizadevati za ohranjanje površin, ki nudijo ustrezno bivalno okolje prostoživečim živalskim vrstam. Določa namreč:

  • da si mora v kmetijski krajini lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti, ter
  • da mora izvajalec del pri urejanju vodotokov ohranjati posamezne odseke stare struge ter rastoče drevje in grmovje na njihovih bregovih oziroma s saditvijo drevesnih in grmovnih vrst zagotoviti nepretrgano zarast vsaj enega od obeh bregov struge.

Lovska inšpekcija nadzor nad tovrstnimi kršitvami izvaja čez celo leto in pri tem sodeluje z lovskočuvajsko službo pri upravljavkah lovišč in z naravovarstvenimi nadzorniki, zato javnost v izogib kršitvam poziva k upoštevanju zakonskih določil.    

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  

Dobili novega državnega prvaka v oponašanju jelenjega rukanja

17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja je potekalo 6. aprila v okviru pestrega dogajanja na mednarodnem sejmu lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi v Gornji Radgoni.

Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je Nejc Kos (drugi z leve). Foto: Urša Kmetec

Rukači so se pomerili v treh disciplinah: oglašanje mladega jelena, ki išče košute; oglašanje starega jelena, ki išče košute ter oglašanje dveh jelenov enake moči v dvoboju na višku rukanja. Po nastopu vseh tekmovalcev v prvih treh disciplinah, so trije tekmovalci dosegli 65 točk, zato je vodstvo tekmovanja določilo, da se izvede dodatna disciplina, in sicer oglašanje zmagovalnega jelena po boju. Dodatno disciplino so izvajali: Marko Mavri, Tomaž Miklič in Nejc Kos. Po izvedeni dodatni disciplini, sta enako število točk (24) dosegla Nejc Kos in Tomaž Miklič. Vodstvo tekmovanja se je odločilo, da se izvede še ena dodatna disciplina, in sicer glavni jelen s tropom košut. Nejc Kos je dosegel 24 točk, Tomaž Miklič je dosegel 20 točk.

Novi državni prvak v oponašanju jelenjega rukanja je tako postal novinec Nejc Kos (LD Borovnica), ki je v seštevku točk vseh disciplin prejel 113 točk. Drugo mesto je dosegel Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) s 109 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Marku Mavriju (LD Podbrdo), ki so mu sodniki prisodili 85 točk.

Tadej Klemenšek (LD Solčava) se je s 58 točkami uvrstil na četrto mesto, Simon Ferlinc (LD Puščava) na peto mesto s 57 točkami, na šestem mestu je končal Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) s 57 točkami.

Nadzornik tekmovanja je bil Gabriel Košir, glavni sodnik Ernest Kerčmar in vodja tekmovanja predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS mag. Jani Šalamon. Dogodek, ki je pritegnil kar nekaj obiskovalcev, so z glasbo obogatili člani Lovskega pevskega zbora Globoko in Savinjski rogisti.

Nova oddaja Dober pogled

Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko ogledate novo, marčevsko oddajo Dober pogled.

Po dveh mesecih premora se ekipa oddaje Dober pogled javlja z Notranjske, z obiska pri Lovski družini Kozlek, katere član in starešina je tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. V oddaji si lahko ogledate reportažo s sejma 2. Dnevi lovstva v Celju, na katerem je sodelovala Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS. V Sežani pa so obiskali botanični vrt ob vili Mirasasso.

Strokovna služba LZS v petek, 5. aprila, ne bo poslovala

Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da v petek, 5. aprila 2024 zaradi udeležbe na 13. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni ne bo poslovala. Vabljeni, da se nam pridružite in z nami poklepetate na sejmu!

Foto: Urša Kmetec

Hvala za razumevanje in lovski zdravo.

Kolektiv Strokovne službe LZS

Na sejmu lovstva v Gornji Radgoni tudi Lovska zveza Slovenije

Lovska zveza Slovenije se bo na 13. Mednarodnem sejmu lovstva in ribištva, ki bo potekal od petka, 5. do nedelje, 7. aprila 2024 v Gornji Radgoni predstavljala na lastnem razstavnem prostoru s pestrim naborom dejavnosti.

Foto: arhiv LZS

Poseben kotiček bo prikazoval gozdne živali v naravnem okolju, predvajali bomo zanimive posnetke narave in prostoživečih živali. Pohvalili se bomo z odličnimi rezultati naših strelcev na mednarodnih tekmovanjih. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v streljanju na divjad v pokrajini na simulatorju streljanja.

Obiskovalci sejma bodo lahko na našem razstavnem prostoru kupili izbrane knjige iz Strokovne in Zlatorogove knjižnice, družabne igre, značke in druge artikle iz programa LZS. Na razstavnem prostoru Lovske zveze Slovenije se bo tudi tokrat predstavljalo Lovsko dobrodelno združenje Diana, ki za obiskovalce pripravlja bogat srečelov.

Mladi so prihodnost naše družbe, zato lovci mlade obiskujemo v šolah in vrtcih, kjer jih seznanjamo z naravovarstveno vlogo lovstva, organiziramo lovske tabore in sodelujemo pri izvedbi šolskih lovskih krožkov. Na sejmu bodo na voljo publikacije, namenjene mladim. Preizkusili se bodo lahko tudi v nagradni igri, v kateri bodo ugotavljali, kako dobro poznajo naše prostoživeče živali.

17. Državno prvenstvo v jelenjem rukanju bo potekalo v soboto, 6. aprila, v Dvorani 1, začetkom ob 13. uri. V zgodovini lova so bili še posebej cenjeni tisti lovci, ki so znali oponašati ter priklicati divjadi in naši ‘rukači’ v tej disciplini dosegajo odlične uspehe tudi na evropskih prvenstvih.

Vse tri dni sejma bodo obiskovalci lahko prisluhnili slovenskim lovskim pevskim zborom in skupinam lovskih rogistov. V okviru sejma pa bo poskrbljeno tudi za gurmanske užitke – v nedeljo, 7. aprila bo potekalo tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža.

Podrobnejše informacije in program dogajanja na sejmu v Gornji Radgoni je na voljo TUKAJ.

Šentjurski lovci na krvodajalski akciji

Tudi člani Lovske družine (LD) Šentjur pri Celju smo se odzvali na 5. lovsko krvodajalsko akcijo, ki jo je organizirala Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Lovskim dobrodelnim združenjem Diana.

Foto: arhiv LD Šentjur pri Celju

Na akciji so sodelovali lovci Bojan Zupanc, Srečko Kranjc in Peter Križnik, ki so kri darovali 27. marca na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Celje. V zahvalo jim je Lovska zveza Slovenije poslala simbolično darilo – dvostranski ovratnik (“buff”).

Čeprav letošnja lovska krvodajalska akcija poteka v marcu, nam lahko pošljete tudi dokazila o udeležbi na krvodajalski akciji, ki se je boste udeležili v aprilu, maju, juniju … Vsi, ki nas boste obvestili o vaši udeležbi, boste prejeli darilo LZS.

Foto: arhiv LD Šentjur pri Celju
Foto: arhiv LD Šentjur pri Celju

Peter Križnik

Doživite Pivko z lovci – LD Pivka se predstavi

Krpanov dom v Pivki se je 23. marca obarval v zeleno. Študijski krožek “MI in ZVERI”, ki je deloval v zadnjem letu v sodelovanju z Zavodom za turizem Pivka in ostalimi prostovoljci, si je za glavni cilj postavil ustvarjanje in organizacijo tradicionalnega lovskega dogodka. Glavni namen dogodka je bila predstavitev lokalne Lovske družine (LD) Pivka, javnosti premalo vidni pozitiven pomen lovske organiziranosti, opozoriti na uspešnost sobivanja z velikimi zvermi in seznaniti javnost z izobraževalnimi vsebinami ter kulturno dediščino lovstva na Pivškem.

Doživite Pivko z lovci. Foto: Valter Leban

O pomembnostih ohranjanja kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom je spregovorila dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije, ki v centru vodi področje za razvoj možnosti za neformalnega izobraževanja, bolj znanega pod imenom Študijski krožki. Predsednik LD Pivka Sandi Šenkinc je na osrednji prireditvi predstavil zgodovino lovske družine, delovanje in povezovanje z lokalno ter širšo javnostjo na domačem terenu.

V središču dogajanja so bili lovci LD Pivka, ki so ob tej priložnosti izdelali tudi novo stojnico – krmišče, ki je predstavljala osrednjo točko prizorišča. Krmišče je na ogled postavljeno v avli Krpanovega doma, kjer bo predvidoma v prihodnje postavljena tudi nova točka, namenjena predstaviti lovskih organizacij na Pivškem.

V popoldanskem času smo s spoznavanjem lovske tematike in druženjem nadaljevali na ploščadi pred Krpanovim domom, kjer so podporo lokalnim lovcem izkazale številne organizacije z Lovsko zvezo Slovenije (LZS) na čelu. Izkazana podpora krovne organizacije lovstva se je zrcalila tudi v obisku predsednika LZS Alojza Kovšco, ki je zbrane tovarišice in tovariše ter ostale obiskovalce nagovoril v duhu ohranjanja tradicionalnih vrednot in slovenske kulturne dediščine. Poudaril je pomen lovca kot posameznika v gozdu ter pomembnost povezovanja lovskih organizacij z lokalno skupnostjo.

V svojem govoru se je ozrl tudi v zgodovino lovstva, več o njej pa nam je povedal sodelavec strokovne službe LZS Gregor Bolčina, ki je obiskovalce povabil tudi k ogledu razstave “Zgodovina lovstva” postavljene na prizorišču dogajanja. Z razstavo smo želeli obiskovalce opomniti na tradicijo lovstva na Slovenskem in tudi na Pivškem. Svoj pogled na lovstvo je v govoru predstavil tudi župan občine Pivka Robert Smrdelj. Navezal se je na pretekle in prihodnje izzive sobivanja z velikim zvermi v njegovem lokalnem okolju.

Med vsemi govorci je bilo razbrati veliko spoštovanje do prostovoljnega dela vseh slovenskih lovcev, ki svoj prispevek k ohranjanju narave doživljajo kot način življenja. Jasno je bilo tudi, da so lovci zelo pogosto deležni negativnega odziva javnosti, predvsem zaradi nepoznavanja in nezanimanja splošne javnosti o delovanju lovskih organizacij.

Pod vodstvom mentorice Marjete Marinčič smo vsi člani krožka iz različnih organizacij prostovoljno delovali za doseganje skupnih zastavljenih ciljev. Študijski krožek Naravna in kulturna dediščina deluje enajsto leto na Zgornji Pivki, pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in je neformalna in prostovoljna oblika izobraževanja, ki sloni na povezovanju vsebin in ljudi, kjer prostovoljno delimo svoje znanje ter javno predstavimo trajni rezultat dela.

V prihodnost je potrebno zakorakati z jasnimi cilji, ki bodo osvetlili pomen lovcev, tako posameznika kot organizacijo, in na tak način širši javnosti predstaviti realno sliko Lovske zveze Slovenije – kot največje naravovarstvene organizacije v Sloveniji. Postojnsko Bistriška zveza lovskih družin je na svoji stojnici udeležence informirala o vključevanju mladih v lovstvo skozi mladinske tabore in delavnice, ki so jih organizirali za naše najmlajše.

Predstavilo se je tudi Lovsko kinološko društvo Postojna (LKD Postojna) in poudarilo pomen lovske kinologije na našem prostoru. V zaključnem delu prireditve pa smo namenili posebno priložnost za predstavitev tudi štirinožnim lovskim prijateljem in njihovim lastnikom.

Lovstvo se pri svojem delovanju opira predvsem na preverljiva znanstvena spoznanja, ki nastajajo skozi razvoj in raziskave s pomočjo sodelavcev iz Biotehniške fakultete UL in drugih strokovnih partnerjev. Svoje delovanje in povezanost z lovci sta na stojnici Lovstvo in znanost predstavljala Biotehniška fakulteta UL in DivjaLabs d.o.o.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) poleg ostalih glavnih dejavnosti izvaja tudi nadzor nad prostoživečimi živalmi in lovstvom. Na stojnici ZGS in ZGS, območna enota Postojna so predstavili glavne dejavnosti zavoda s poudarkom na nujnemu in ključnemu povezovanju z lovskimi organizacijami, ki prispeva k uspešnemu gozdnogospodarskemu načrtovanju in varstvu gozdov. Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena šola Postojna (SGLZŠ Postojna) prenaša lovsko znanje in veščine na mlade tudi skozi Lovski krožek. Zavedajo se pomembnosti ohranjanja gozdarske in lesarske tradicije, ki pa je na našem kraškem območju močno prepletena tudi z lovstvom.

Obiskovalci so poleg pestrega dogajanja na stojnicah lahko prisluhnili tudi predavanju ” Medvedke pripeljejo mladiče iz brloga” vodje Lovišča s posebnim namenom Jelen (LPN Jelen) Antona Marinčiča. V svojem govoru je poudaril pomembnost zavedanja, da smo ljudje v naravi samo gostje, in da je za ohranjanje narave ključno spoštovanje do vseh njenih prebivalcev.

Vsi obiskovalci so si lahko ogledali tudi Center o velikih zvereh DINA, ki je odprl svoja vrata v letu 2021 in je plod uspešnega sodelovanja številnih partnerjev, med katerimi so najbolj zaslužni prav lovci. Kako se obnašati v gozdu, kako zaznamo prisotnost živali pa so se na Sprehodu z lovcem naučili vsi pohodniki. Z lovcem po sledi za divjadjo je eden izmed najbolj obiskanih pedagoških programov, ki se poleg ogleda centra izvajajo v centru Dina.

V zadnjem dejanju dogodka smo izžrebali tudi nagrajence lovske križanke, ki jo je sestavil Marijan Sotlar, nagrade pa sta prispevala Zavod za turizem Pivka in LZS. Zaključek ob ognjišču, s pečenjem hrenovk sponzorja skupine Pivka Delamaris, je ob pripovedovanju lovskih zgodb pričaral posebno vzdušje predvsem med najmlajšimi.

Tjaša Žgur

Termini marčevske oddaje Dober pogled

TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 28. 3. 2024, ob 20.00, sobota, 30. 3. 2024, ob 20.00 in nedelja, 31. 3. 2024, ob 11.00.

VTV VELENJE: četrtek, 28. 3. 2024, ob 21.20.

TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 26. 3. 2024, ob 19.00 in 20.45.

GTV KRANJ: torek, 26. 3. 2024, ob 19.35 in sreda, 27.3. 2024, ob 18.00.

VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 28. 3. 2024, ob 22.00 in petek, 29. 3. 2024, ob 10.00.

ATM KRANJSKA GORA: sobota, 30. 3. 2024, ob 20.00.

ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 4. 4. 2024, ob 20.00.

TV ORMOŽ: petek, 5. 4. 2024, ob 20.00 in nedelja, 7. 4. 2024, ob 10.00.

ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 30. 3. 2024, ob 18.00, ponedeljek, 1. 4. 2024, ob 20.00 in sreda, 3. 4. 2024, ob 10.00.

*Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.

Če želite, da je v oddaji predstavljeno delo vaše lovske družine, lahko pokličete na telefonsko številko 031 273 825 (Erika).

Razglasili častna člana

V  Voličini v Slovenskih goricah je bil že 78. občni zbor tamkajšnje lovske družine, ki jo vodi starešina Franci Ornik. Ta kolektiv zelene bratovščine šteje 59 članov, med njimi tudi dve članici.

Častna člana LD Voličina v družbi starešine Francija Ornika (v sredini). Foto: arhiv LD Voličina

Občnega zbora sta se udeležila predsednik Krajevne skupnosti Voličina Mitja Grajfoner in predstavnik Lovske zveze Maribor Marjan Vernik. Voličinski lovci upravljajo s 3.500 hektarji nižinskega lovišča, ki je podobno kot ostala v Slovenskih goricah v zadnjih desetletjih doživelo velike spremembe v življenjskem okolju divjadi. Poglavitna vrsta divjadi je tudi pri njih srnjad, male poljske divjadi pa imajo le še za vzorec.

Lani je znašal odvzem (odstrel in izgube) srnjadi 120 osebkov. Uplenili so tudi 60 lisic. Skrbno in načrtno skrbijo za ohranjanje naravnega okolja in si prizadevajo izboljšati življenjske pogoje za ohranitev ogrožene male divjadi, predvsem poljskih zajcev in fazanov. Skrbijo za lovski dom in okolico ter za lovske naprave in objekte v lovišču (visoke preže, krmišča, solnice). Del odstrela trofejnih srnjakov vsako leto namenijo za lovni turizem. V okviru razvejane društvene dejavnosti vsako leto priredijo Hubertovo mašo.

Na občnem zboru so podelili jubilejna priznanja Lovske zveze Slovenije za 40-letno in 50-letno članstvo v lovski organizaciji in za častna člana LD Voličina razglasili Fanca Bašla in Antona Čučka.

Marjan Toš

Zaključek projekta LIFE Lynx – kako kaže risom v prihodnje

Konec marca se zaključi mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem, LIFE Lynx. V dobrih šestih letih projekta so v Slovenijo in Hrvaško pripeljali 18 karpatskih risov in zabeležili več kot 30 mladičev doseljenih risov. V Sloveniji imamo tako okoli 50 odraslih risov, približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah.

Izpust risa v Triglavskem narodne parku leta 2021. Foto: Polona Bartol

Za preprečitev izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji je skoraj sedem let potekal velik naravovarstveni projekt doselitve risa, LIFE Lynx. V sklopu tega mednarodnega projekta so v letih 2017–2024 na ozemlje Slovenije in Hrvaške doselili 18 risov, od katerih lahko potrdijo, da se jih je 14 vključilo v populacijo, to pomeni, da so vzpostavili teritorije na območju, kjer so prisotni risi nasprotnega spola in bili tam prisotni v času parjenja). Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in najprimernejša vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.

Zabeležili so že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je optimistično sporočilo za prihodnost. Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila t. i. »povezovalna populacija«, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj. Pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije, kar daje zelo dobre obete za prihodnost. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2. 

Risji mladiči iz slovenskih Alp. Foto: LIFE Lynx

Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je povedal: »Uspeh projekta se lahko meri tudi s tem, koliko risov imamo pri nas. Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili iz roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov.« Za dolgoročno ohranitev risov je pomembna povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana–Koper, na kateri (še) ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.

Za zagotavljanje ugodnega stanja populacije bo sicer potrebno redno spremljanje risov, tako glede številčnosti kot tudi genetskega stanja populacije. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Univerze Ljubljani pojasnjuje: “že zdaj se vidijo genetski učinki doselitev in da se povprečna stopnja parjenja v sorodstvu (sokrvje) že bliža tisti, ki jo je populacija imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se naši risi uspešno krepili in širili. Dejanski učinek na varstvo bo še rastel v naslednjem desetletju, ko se bo delež potomcev doseljenih risov v populaciji večal in sorazmerno manjšal delež osebkov z zelo visoko stopnjo sokrvja.

Sokrvje kot največjo grožnjo našim risom bomo še naprej pozorno spremljali. Dolgoročni cilj je, da se populacija poveže s sosednjimi populacijami in se vzpostavi naravni pretok genov. Če se to ne bo zgodilo, pa bo naša izolirana populacija potrebovala občasne doselitve, dokler se ne zagotovi povezanost z drugimi večjimi populacijami risov.

»S projektom LIFE Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risa v tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je LIFE Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni,” pravi Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, Zavod za gozdove Slovenije.

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave. Skupno v projektu sodeluje 11 partnerjev iz 5 evropskih držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija).

Danes, 20. marca obeležujemo tudi Svetovni dan vračanja divjine  (World Rewilding Day), ki letos poteka pod sloganom “Upanje v dejanja” in ozavešča o prednostih ohranjene narave za prostoživeče živali, ljudi in planet. Projekt LIFE Lynx je združil strokovnjake, znanstvenike, naravovarstvenike, lovce in ostale lokalne prebivalce iz petih evropskih držav, z enotnim ciljem – rešiti rise pred ponovnim izumrtjem. Njihova prizadevanja so predstavljena v dokumentarnem filmu Skupaj za rise https://youtu.be/mEtSekXFpAA Skupaj bomo ohranili evrazijskega risa, največjo mačko, ki živi v evropskih gozdovih.

Vir: LIFE Lynx

Na sejmu lovstva in ribištva v Salzburgu

Na sejmu lovstva in ribištva, ki je potekal konec februarja v Salzburgu, so bili opazni trendi naraščanja tako števila obiskovalcev kot števila razstavljavcev.

Vir: © Die Hohe Jagd & FischerFRB Media 2024

Največji lovski sejem v alpskem prostoru je pomembna stalnica za vse lovce, ribiče in ljubitelje narave. Na njem je letos na 31.000 kvadratnih metrih razstavnih površin razstavljalo skoraj 500 razstavljavcev iz 36 držav. V štirih aktivno-strokovnih dnevih si je sejem ogledalo 44.455 obiskovalcev, ki so se tudi aktivno vključevali v strokovne tematike s področja lovstva, ribištva, gozda, ribištva in naravovarstva. Skratka, na voljo je bilo skoraj sto programskih tematik na visokih strokovnih nivojih.

Se je pa opazilo, da se je razstavna površina za ribištvo nekoliko zmanjšala. Tudi strelnega orožja se več tako ne popularizira in lovni turizem nima več take živahnosti, kot nekdaj. Izstopajoče pa je bilo, da je ta sejem v alpskem prostoru tudi ogledalo domoljubja in patriotizma.   

Franc Ekar

Mlada lovka Tadeja preživela lovski krst

V tem času potekajo občni zbori po lovskih družinah, na katerih ocenjujejo delo v minulem letu. Tako je bilo tudi v Lovski družini (LD)  Šentilj v Slovenskih goricah, kjer z loviščem zgledno upravljajo. Po občnem zboru so po starem običaju izvedli še lovski krst.

Foto: arhiv LD Šentilj

Lovski krst je eden ob lepih lovskih običajev, ki ga negujejo tudi šentiljski lovci. Gre za korenine oz. srednjeveškega viteštva, ko so vitezi kot častni ljudje sprejemali v svoje vrste nove člane, častne tovariše in z njimi skupaj  delili dobro in slabo. Lovski krst ni in ne sme postati nobena burka pijane lovske druščine, pač pa lep starodavni obred. Izvedba je odvisna predvsem od tega, v kolikšni meri lovske družine sledijo izvirnemu izročilu starega običaja,

Kot je povedal starešina LD Šentilj Marjan Vernik, so na zatožno klop v dvorani vinogradniške kmetije Skupek posadili mlado lovko Tadejo Toplak, ki je lani opravila lovski izpit. Vsak lovski novinec in tu in tam tudi kakšna novinka, šaljivo ne pa žaljivo imenovana kot zelenca, doživi “težko preizkušnjo”  pred komisijo (ponekod imenovano tudi kot nezmotljivo lovsko razsodišče)  predvsem duhovitih članov, saj je večino časa porabljenega za šaljivo izpraševanje, na katerega naj bi novinec kar se da komično tudi odgovarjal.

In tudi med šentiljskimi lovci smeha in dobre volje na račun krščenke in njenega mentorja Marjana Borka ni manjkalo. Kot dokaz za opravljen krst dobi novinec namesto diplome palico s podpisi udeležencev obreda, s katero je poprej dobil “kazenske” udarce po zadnji plati.

Zdaj so ti udarci zgolj simbolični in tudi Marjan Gselman je kot predsednik Lovske zveze Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije kot gost občnega zbora to upošteval. Na koncu je mladi lovki še iskreno čestital in ji zaželel prijetno počutje v zeleni bratovščini.

Marjan Toš

Predavanja za lovce ob zaključku projekta LIFE Lynx

Sedemletni projekt LIFE Lynx se s koncem marca zaključuje. V tem času smo z doselitvami in ponovnimi naselitvami risov iz zdrave populacije v Karpatih uspeli Dinarsko – vzhodnoalpsko populacijo risa rešiti pred izumrtjem ter obrnili trend parjenja v sorodstvu.

LIFE Lynx. Foto: Janez Papež

Projekt se je osredotočil tudi na druge pomembne vidike upravljanja z velikimi zvermi, kot je spremljanje razvoja populacije, vključevanje deležnikov preko različnih dogodkov, prilagoditvami za upravljanje s populacijami parkljarjev …, ki so pomembno vplivali na uspešnost projekta, med drugim zaradi velike podpore in vključenosti lovcev.

Vse projektne dosežke želimo pred zaključkom projekta predstaviti lovcem iz projektnega območja preko predavanj in predvajanj dokumentarnega filma ‘Skupaj za rise’. Predavanja bodo organizirana na regijski ravni, za prve dogodke pa imamo tudi že definiran čas in kraj. Prvi dve predavanji bosta potekali že v tem tednu. in sicer v:

  • sredo, 13. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v OŠ Dušana Muniha Most na Soči (Most na Soči 18a, 5216 Most na Soči
  • četrtek, 14. 3. 2024, s pričetkom ob 18. uri, v prostorih ZLD Idrija (Slovenska cesta 13, 5281 Spodnja Idrija)

Vsi zainteresirani se lahko na predavanje prijavite na e-poštni naslov tilen.hvala@lovska-zveza.si.

Vljudno vabljeni!

V sožitju z naravo – 2. Dnevi lovstva na Celjskem sejmu

Prvi topli sončni žarki ne prinašajo samo pomladi, ampak tudi pestro dogajanje na Celjsko sejmišče! Pri nas se bo zvrstilo namreč kar 5 Marčnih sejmov, ki vključujejo: sejma Dnevi lovstva in Dnevi športnega strelstva, Festival kave Slovenija, Altermed & Flora in ApiSlovenija (16. in 17. 03.). In kaj je najboljše od vsega? Z eno vstopnico boste lahko doživeli vse sejemske zgodbe naenkrat!

Foto: Celjski sejem d.d.

Zaradi uspešno izvedenega lanskega sejma in navdušenega odziva tako obiskovalcev kot razstavljavcev se letos ponovno vrača sejem Dnevi lovstva, ki daje poseben poudarek predvsem lovski kulturi. Gre za predanost ohranjanju naravnega ravnovesja in izboljšanju življenjskega prostora za različne živalske in rastlinske vrste. Delo lovcev je osredotočeno na ohranjanje ekosistema, ki omogoča življenje divjadi in rastlinskih vrst, kar neposredno vpliva tudi na kakovost življenja ljudi. Ne gre torej le za lov, temveč predvsem za skrb za okolje, lovci so namreč strastni zagovorniki sonaravnega sobivanja z naravo.

Strokovni sejem, ki ga organiziramo v sodelovanju s Komisijo za lovsko strelstvo in lovsko orožje Lovske zveze Slovenije, predstavlja vrhunec te predanosti. Razstavni program je zasnovan tako, da zajema vso opremo in pripomočke, ki so potrebni za uspešen in varen lov.

Poleg tega bodo na voljo izobraževalni programi, ki jih bodo vodili strokovnjaki s področij lovstva, kinologije in sokolarstva. Prisotna bo tudi Kinološka zveza Slovenije, ki bo predstavljala različne lovske pasme psov.

Vsi obiskovalci bodo imeli priložnost prisluhniti nastopom lovskih pevskih zborov ali rogistov, se udeležiti zanimivih predavanj in seveda, okusiti odličen divjačinski golaž. Skupaj z nami doživite strast do narave, tradicije in spoštovanja okolja. To je priložnost, da se popolnoma poglobite v svet lova in narave ter doživite edinstveno izkušnjo, ki jo ponujajo Dnevi lovstva!

Dnevi lovstva so več kot le sejem – so priložnost za povezovanje, učenje in praznovanje ljubezni do narave, zato nas obiščite od 15. do 17. 3. na Celjskem sejmu!

Vstopnice so na voljo tudi v predprodaji, zato kliknite TUKAJ in si zagotovite svojo ŽE DANES!

Oglasno sporočilo

Javni poziv Lovska kultura 2024

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi objavlja Javni poziv Lovska kultura 2024 za dodelitev pomoči programom in projektom skupin ter posameznikov, delujočih na področju lovske kulture. Javni poziv je odprt od 8. marca do 23. aprila 2024.

Foto: arhiv LZS

Pomoč je namenjena organizaciji kulturnih dogodkov (jubilejni koncerti, predstave, razstave, projekcije in druge javne kulturne prireditve), ki jih pripravlja in izvaja kulturna skupina ali posameznik na nepridobiten način in so v interesu lovske organizacije, ter za izvajanje skupnih programov kulturnih skupin na ravni regije.

Vsebina javnega poziva z obrazci za prijavo in merili za dodeljevanje pomoči je dostopna tukaj:

17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja IN usposabljanje sodnikov

Komisija za lovsko kulturo razpisuje 17. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 6. aprila 2024, ob 13. uri, na sejmu Lov v Gornji Radgoni. Na ta dan razpisuje tudi usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo ob 10. uri.

Foto: arhiv LZS

Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.

RAZPIS – 17. DP V OPONAŠANJU JELENJEGA RUKANJA

ČASOVNICA TEKMOVANJA

KRITERIJI TEKMOVANJA

POSNETKI DISCIPLIN Z OPISNIMI OCENAMI

Komisija za lovsko kulturo razpisuje usposabljanje za sodnike v oponašanju jelenjega rukanja s podeljevanjem licenc, ki bo v soboto, 6. aprila 2024, ob 10. uri, na sejmu Lov v Gornji Radgoni, v dvorani 1. Kandidati se morajo predhodno seznaniti in se naučiti prepoznave disciplin s posnetkov z opisnimi ocenami. Po koncu usposabljanja kandidati opravijo pred komisijo teoretični del izpita s testom in praktični del izpita.

RAZPIS ZA USPOSABLJANJE SODNIKOV V OPONAŠANJU JELENJEGA RUKANJA

ČASOVNICA USPOSABLJANJA

POSNETKI DISCIPLIN Z OPISNIMI OCENAMI

Kandidati za nastop in tekmovanje ter kandidati za sodnike se lahko prijavijo do torka, 2. aprila 2024, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.

VABILO na tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za Pokal sejma LOV v Gornji Radgoni

Lovska družina Gornja Radgona vabi na tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (10 golobov) – lovski stav za Pokal sejma LOV, ki bo potekalo v soboto, 6. aprila 2024 na strelišču v Hercegovščaku.

Foto: arhiv LZS

Sodelujejo lahko lovci, ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje, to je, da tekmujejo s tehnično brezhibnim orožjem, ki je vpisano v ustrezno orožno listino, da spoštujejo red na strelišču in vse predpisane varnostne ukrepe in uporabljajo predpisana zaščitna sredstva. Udeleženci tekmovanja si sami zagotovijo puško in strelivo. Kotizacija za sodelovanje znaša 10 €, v ta znesek je zajeta tudi malica in glinasti golobi.

Urnik tekmovanja:

  • tekmovanje v streljanju: od 8.00 do.14.00 ure – strelišče Hercegovščak
  • finale: ob 14.00 uri – strelišče Hercegovščak
  • podelitev pokalov in priznanj: ob 16.00 uri – na prireditvenem odru na sejmu LOV v Gornji Radgoni

Za več informacij o tekmovanju lahko pokličete Milana Kolariča (041 618 395).

Tekmovanje v streljanju bo potekalo v okviru sejma LOV, ki bo od 5. do 7. aprila v Gornji Radgoni.
Tako lahko vaš tekmovalni duh združite z ugodnimi nakupi in srečanjem s stanovskimi kolegi na sejmu
LOV.

VABILO

ODPRTE PRIJAVE: 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov

Vabimo vas, da se udeležite 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo v soboto, 8. junija 2024, v športni dvorani v Brežicah. Organizator jubilejnega srečanja je Lovski pevski zbor Globoko. Prijave sprejemajo do 23. marca.

Foto: Majda Klobasa

Glede na to, da se bomo tokrat že petdesetič zbrali vsi, ki nam je ljuba lovska zborovska pesem in melodija lovskih rogov, verjamemo, da bo udeležba še posebej številčna. Organizatorji se bomo potrudili, da bomo vsem, ki prihajate od drugod, omogočili kar največ lepih trenutkov ob skupnem prepevanju in igranju.

Da pa bi bil Praznik lovske kulture ob jubileju še bolj svečan, bomo na predvečer srečanja, v petek, 7. junija, odprli razstavo fotografij lovcev – fotografov, ki bo na ogled vsem, ki se boste udeležili sobotnega skupnega koncerta. Razstava bo postavljena v zgornji avli športne dvorane, v kateri bo sobotni skupni nastop, tako da bo ogled omogočen vsem, ki boste prišli v Brežice na jubilejno srečanje, pa tudi vsem drugim obiskovalcem prireditve. Še več, razstavo si bo v času obratovanja Športne dvorane Brežice možno ogledati še cel teden po otvoritvi.

V priponkah so vabilo, prijavnica, program skupnega srečanja ter urnik aktivnosti. Prosimo vas, da izpolnjeno prijavnico najpozneje do 23. marca vrnete po e-pošti kene@siol.net.

Franc Kene, LPZ Globoko

Šakaljada 2024

Lovci Lovske zveze Maribor so v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Starše 8. februarja 2024 organizirali praznični lov na lisice in šakale. Udeležilo se ga je 140 lovk in lovcev in 16 psov iz vseh koncev Slovenije.

Foto: Marjan Gselman

To je bil drugi lov te vrste, zanimanje in število udeležencev kaže, da postaja tradicionalen. V lov so nas z ubranimi glasovi trobil popeljali rogisti Lovske zveze Maribor z okrepitvijo rogista iz sosednje Avstrije in kolega iz Prekmurskih rogistov. Prisotne so pozdravili starešina LD Starše Janko Sitar, predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Nagovoril jih je tudi gospodar LD Starše Uroš Lepej, ki je  na ta dan prevzel organizacijo in odgovornost vodje lova.

Uspešnost dela lovcev v pogonu in psov, je bila videna ob pozdravu lovini. Pred zborom sta bila položena dva šakala, lisjak in zajec, ki ni uspel uteči nemški žimavki ter siva vrana. Vsi uplenitelji so prejeli čestitke za lovski blagor. Sledilo je druženje ob pogostitvi, ki so jo pripravili zavzeti člani LD Starše.

Še enkrat hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi lova in na snidenje 2025 v LD Kungota!

Marjan Gselman

Koroški lovski veleslalom v Črni ODPOVEDAN

Tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze je odpovedano.

Foto: Franc Rotar

Lovski veleslalom bi moral potekati 9. marca 2024 na smučišču Črna, a so ga zaradi pomanjkanja snega žal morali odpovedati, so sporočili organizatorji – Lovskogojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza.

 LGB Črna na Koroškem

Lovce LD Rižana LZS odlikovala z znakom za lovske zasluge

Lovska zveza Slovenije je z znakom za lovske zasluge odlikovala pogumne in požrtvovalne lovce Lovske družine (LD) Rižana, ki so v začetku februarja iz strme brežine rešili ponesrečeno voznico. LD Rižana pa je prejela listino Lovske zveze Slovenije.

Podelitev odlikovanj LZS požrtvovalnim lovcem LD Rižana. Foto: Urša Kmetec

Lovca Mladena Miklavčiča, Bojana Švaba ter lovskega pripravnika Borisa Cunjo iz LD Rižana je danes sprejel predsednik Lovske zveze Alojz Kovšca in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalnost in nesebično pomoč človeku v stiski. Ob tej priložnosti jim je podelil znak za lovske zasluge. Predsednik LD Rižana Fabio Steffe pa je v imenu lovske družine prevzel listino Lovske zveze Slovenije.

70 let LD Dobrava v Slovenskih goricah

Osrednja slovesnost ob jubileju Lovske družine (LD) Dobrava bo 15. junija, ko bo pri lovskem domu veliko zborovanje lovcev osrednjih Slovenskih goric.

Lovski dom Dobrava v zimski preobleki. Foto: Marjan Toš

Na prvem letošnjem delovnem posvetu so člani LD Dobrava v Slovenskih goricah namenili največ pozornosti pripravi letnega načrta upravljanja z loviščem in praznovanju 70-letnice ustanovitve tega, danes 36 članskega kolektiva zelene bratovščine. Sklenili so, da bodo imeli svečani občni zbor 2. marca in osrednje praznovanje z zborovanjem lovcev iz osrednjih Slovenskih goric 15. junija pri lovskem domu v Dobravi. Imenovali so organizacijski odbor za pripravo praznovanja, ki ga bo vodil starešina Franc Slekovec, njegovi člani pa so še Vlado Steinfelser, Peter Rajniš, Danilo Muršec in dr. Marjan Toš.

Lovska družina se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Upravlja z okoli 3.500 hektari nižinskega lovišča, ki se zaradi nagle urbanizacije in ograjevanja zelo krči, tako da je lovnih površin že manj kot 3.000 hektarov. Pobrateni so z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Dobravški lovci so zaskrbljeni zaradi nenehnih sprememb in slabšanja naravnega okolja za divjad. Ti procesi so se začeli že po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja in se stopnjevali. Že sredi 80-tih let je naravno okolje postalo močno osiromašeno za malo divjad. Posledica sprememb v okolju so v zadnjih letih že usodne. Najbolj za poljsko jerebico, ki je več nimajo v lovišču. Zelo redki so fazani in prepelice, se je pa nekoliko popravila številčnost zajcev. 

Utrinek iz lovskega revirja Dobrava na jesen 2023… Foto: Marjan Toš

Danes imajo v lovišču  zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo race mlakarice. V lovišču so še jazbeci, ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam leta 1963 uredili večji dom s prvim streliščem za glinaste golobe. Med leti 1972 – 1974 so s prostovoljnim delom članov in s prispevki domačih kmetov v obliki lesa zgradili moderni lovski dom, ki še danes služi svojemu namenu. Ob njem imajo tudi gospodarski objekt z zbiralnico za uplenjeno divjad in strelišče za glinaste golobe ter za letni preizkus risanega orožja.

Dom je bil v času priprav na osamosvojitveno vojno in med vojno leta 1991 pomembna postojanka slovenske Teritorialne obrambe. Uporabljajo ga lahko tudi občini Sv. Trojica in Cerkvenjak, gasilska društva in osnovni šoli ter vrtca. Ob njem se radi ustavljajo tudi sprehajalci in nabiralci gozdnih sadežev, borovnic in gob. Lovska družina za vzdrževanje doma in okolice zgledno skrbi.

Marjan Toš

Lovska krvodajalska akcija se začne marca

Peta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana bo letos potekala v marcu. Zavihajmo rokave!

Vsi, ki boste sodelovali na krvodajalski akciji ter nam posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli darilo darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik (“buff”).

obrazec PODATKI O UDELEŽBI

Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.

Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.

Koledar strelskih tekmovanj v letu 2024

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je objavila koledar strelskih tekmovanj v letu 2024.

Foto: Tilen Hvala
april ura
20.4.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Markovci10:00
maj  
11.5.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Šentlambert10:00
12.5.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
25.5.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane LD Sinji vrh10:00
26.5.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
junij  
9.6.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
15.6.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Slovenj Gradec10:00
30.6.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
avgust
24.8.2024državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane9:00
25.8.2024državno prvenstvo v strelski kombinaciji za superveterane9:00
september
14.9.2024državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca9:00
  • Compak: tekmuje se na 100 golobov. Za skupnega zmagovalca se štejejo vse tekme; za ekipo, ki bo zastopala LZS na SP pa 3 najboljše. Startnina je 30 €.
  • Odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane startnina 20 € (25 golobov, 10 MK).

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje

Požrtvovalni lovci LD Rižana rešili življenje

Lovci Lovske družine (LD) Rižana so 4. februarja 2024 z odločnim ukrepanjem iz strme brežine rešili ponesrečeno voznico in ji z veliko požrtvovalnostjo rešili življenje. Za nesebično pomoč človeku v stiski jih bo Lovska zveza Slovenije odlikovala z znakom za lovske zasluge; LD Rižana, katere člani so, pa bo prejela Listino Lovske zveze Slovenije.

Požrtvovalni lovci Lovske družine Rižana so rešili življenje ponesrečeni voznici. Foto: Daniel Cek

73-letna voznica iz Kopra se je vozila pod Kraškim robom pri Bezovici v smeri Podpeča in je namesto v levi ovinek zapeljala naravnost izven vozišča ter pristala na strmi brežini, kjer se je na srečo avto ustavil. Lovec Mladen Miklavčič in njegova žena sta med vožnjo iz smeri Podpeča proti Bezovici na levi strani opazila obris zadnjega dela vozila, Mladen je obrnil vozilo in slišal trobljenje. Ustavil je, pogledal čez rob brežine in opazil manjše vozilo, ki je sicer obstalo na grmu, a je bilo v nevarnosti, da zdrsne v 50-metrski prepad.

Mladen se je približal vozilu in za volanom opazil poškodovano voznico, ki je kljub težkemu položaju uspela poklicati hčerko. Izročila mu je telefon, da je njeni hčerki povedal, kje se je nesreča zgodila. Tako kot je bilo nujno rešiti voznico, je bilo še nujnejše privezati vozilo, ki je nihalo na grmu. Na pomoč je poklical lovskega pripravnika Borisa Cunjo, ki je bil v bližini s terenskim vozilom, na katerega sta z močnimi pasovi uspela privezati viseče vozilo. V tem trenutku je iz Zazida pripeljal lovec Bojan Švab, ki je bil namenjen na delovno akcijo, in je imel s sabo tovorne pasove. Bojan je oba lovca privezal in ju počasi in previdno spuščal po brežini do poškodovane voznice, ki je bila zmedena in manj odzivna.

Na kraj nesreče je prispela tudi hčerka poškodovane voznice in jo bodrila. Voznico so nameravali potegniti iz vozila, a jih je hčerka še pravočasno opozorila, da je imela mama pred kratkim operacijo hrbtenice. Zato lovca voznice nista izvlekla po brežini, ampak sta jo v težkem položaju kar 40 minut, do prihoda gasilcev, policistov in reševalcev varovala in grela, da se ni podhladila. Hčerki so lovci omogočili, da je poškodovano mamo za trenutek objela, da se je ta pomirila, nato pa izgubila zavest. Mladena in Borisa ter poškodovano voznico je Bojan varno držal, da niso zdrsnili po brežini. Poškodovano voznico so nato prevzeli reševalci in jo odpeljali v izolsko bolnišnico.

Obema lovcema so noge po 40 minutah klečanja v visečem položaju popolnoma otrpnile, zato je bilo treba iz brežine pomagati tudi njima. Policija je kraj zavarovala, usmerjala promet in opravila ogled. Gasilci gasilske brigade Koper so vozilo izvlekli do varnega mesta. Na pomoč sta prihitela tudi predsednik LD Rižana Fabio Steffe in lovec Tomaž Rutar ter pomagala pri odstranitvi vozila.

Predvidena delovna akcija se je za lovce LD Rižana 4. februarja 2024 tako končala precej drugače, kot je bilo načrtovano.

Izobraževanje lovskih pripravnikov v Mariboru

V Lovski zvezi (LZ) Maribor so začeli letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov za teoretični del lovskega izpita.

Pripravniki se med praktičnim delom lovskega izpita naučijo izdelovati tudi visoke preže. Foto: Marjan Toš

Izobraževanje poteka v skladu z učnim načrtom in programom teoretičnega strokovnega usposabljanja lovskih pripravnikov, ki velja v Lovski zvezi Slovenije. Med predavatelji so ugledni strokovnjaki različnih strok, od lovstva, biologije, ekologije, gozdarstva, zgodovine, kinologije, upravljanja z orožjem in lovske zakonodaje.

LZ Maribor je bila pred tremi desetletji prva v Sloveniji, ki je preizkusila zdajšnji model izobraževanja v slovenskem lovstvu. Zaradi bogatih izkušenj se nenehno zavzemajo za kakovostne učne načrte in za sodobno učno tehnologijo, brez katere si danes ni mogoče predstavljati kakovostnega pouka. Še posebej o biologiji in ekologiji divjadi, pa tudi o lovski kinologiji, šegah in navadah. Pred začetkom tečaja so morali lovski pripravniki opraviti praktični del lovskega izpita v svojih matičnih lovskih družinah in  preizkus varnega ravnanja z orožjem.

Marjan Toš

Fotografski natečaj “Narava in divjad”

Kulturno društvo Globoko – Lovski pevski zbor Globoko v okviru jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo 8. junija v Brežicah, razpisuje fotografski natečaj z naslovom »Narava in divjad«. Rok za prijave je do vključno 3. maja 2024.

Foto: Pixabay

Na natečaju lahko sodelujejo profesionalni in ljubiteljski fotografi iz Slovenije in zamejstva, ki so člani slovenske lovske organizacije.

Teme natečaja so:

  1. velika divjad v naravnem okolju,
  2. mala divjad v naravnem okolju.
  3. lovec – varuh narave.

Prispele fotografije bo ocenjevala tričlanska žirija, ki bo za razstavo izbrala 12 fotografij iz vsake razpisane teme. V vsaki razpisani temi bo podeljeno zlato, srebrno in bronasto priznanje.

Najboljše fotografije bodo predstavljene na razstavi. Odprtje razstave s podelitvijo priznanj bo v petek, 7. junija 2024, ob 20 uri, v 1. nadstropju Športne dvorana Brežice. Razstava bo na ogled do petka, 14. junija 2024.

Podrobnejše informacije so dostopne TUKAJ. Prijavnica je na voljo TUKAJ.

Vabljeni k sodelovanju!

Podelili znak za lovske zasluge III. stopnje

Na Lovski zvezi Slovenije v teh dneh potekajo konstitutivne seje komisij Upravnega odbora LZS.

Foto: Marjan Gselman

Sklicatelj konstitutivnih sej komisij je predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Na sejah sodeluje tudi podpredsednik LZS Marjan Gselman, ki je zadolžen za delo organov in komisij, pri določenih sejah pa tudi podpredsednik LZS Miran Štrukelj, ki je zadolžen za delo Strokovne službe LZS.

Ob zaključku konstitutivne seje Komisije za lovskočuvajsko službo je predsednik LZS podelil znak za lovske zasluge III. stopnje članu komisije Marku Jonozoviču. Marko je bil član Komisije za lovskočuvajsko službo že v prejšnjem mandatu, je predavatelj lovskim pripravnikom in tudi član Komisije za lovskočuvajske izpite. Priznanje mu je bilo podeljeno zaradi njegovega doprinosa pri delu obeh komisij.

Marko, čestitke!

S. F. K.

Pohorsko LUO v letu 2023

Lovska Zveza (LZ) Maribor, ki opravlja strokovne naloge tudi za Pohorsko lovskoupravljavsko območje (LUO), je pripravila »kategorizacijo« – pregled in oceno odstrela in izgub divjadi iz lovišč v letu 2023.

Strokovnjaki so skrbno ocenili trofeje in ves odvzem iz lovišč. Foto: Božidar Kunej

Gre za  strokovno oceno in analizo odstrela ter izgub zaradi prometa, bolezni in drugih vzrokov, kar je vse vključeno v skupni odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišča. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Božidar Kunej, je potekala kategorizacija na visoki in strokovni ravni, saj so se v vseh lovskih družinah zelo potrudili, vzorno pripravili vse trofeje, dokumentacijo in statistiko odvzema divjadi iz lovišč.

Strokovnjaki so ocenili, da je bilo upravljanje z lovišči v prvem letu veljavnosti dvoletnega načrta LUO odgovorno in skrbno, saj so predvsem z odstreli in dokumentiranimi podatki o izgubah izpolnili obveznosti in pričakovanja. Zaradi dobrih odvzemov so lovci veliko pripomogli k uravnavanju številčnosti rastlinojede divjadi v gozdni in kmetijski pokrajini celotnega območja.

Primerna in uravnana številčnost je pripomogla tudi k manjšim izgubam v prometu in kar je še posebej dobro, k manjšemu morebitnemu obsegu škod. Gre za obsežno LUO, ki se razprostira od Maribora do Pece in južnega dela Pohorja, je še povedal Kunej in dodal, da bodo po posameznih  lovsko gojitvenih bazenih (LGB) tudi letos na ogled razstave uplenjenih trofej (jeleni, gamsi, srnjaki, divji prašiči). Razstave bodo na ogled najširši javnosti, ne samo lovcem.

V Dravski dolini povoženih 6 bobrov, ki so zavarovana živalska vrsta

Iz zbranih statističnih podatkov o odvzemu posameznih vrst divjadi, v katere pa niso vštete številke odvzema v Lovišču s posebnim namenom (LPN) Pohorje, je bilo v vseh loviščih največ odvzete srnjadi, in sicer skupaj 3.847 osebkov, 565 osebkov jelenjadi, 20 damjakov, 29 muflonov, 357 gamsov in 569  divjih prašičev.

Od male divjadi je bilo odvzetih 377  lisic, 178  jazbecev, 214 kun, 529 sivih vran in sedem šakalov (dva sta bila povožena). Pod kolesi avtomobilov je končalo tudi šest bobrov v Dravski dolini, ki so sicer zavarovana živalska vrsta in se počasi širijo ob vodotokih tudi po mnogih loviščih tega LUO.

Marjan Toš

Sestanek predsednika LZS in predsednika uprave Pomurskega sejma

Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je 26. januarja sestal s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem v prostorih Pomurskega sejma.

Alojz Kovšca in Janez Erjavec. Foto: Srečko F. Krope

Tema sestanka je bila sodelovanje Lovske zveze Slovenije na letošnjem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni, ki bo potekal od 5. do 7. aprila 2024. Vsebina sejma bo nekoliko drugačna, kot doslej; bodo pa na sejmu potekale različne lovske aktivnosti, predstavljena bo lovska kinologija, lovska kultura, kulinarika in še kaj.

Predsednik LZS bo predsedoval tudi programskemu svetu za organizacijo sejma v Gornji Radgoni. Na programskem svetu bodo prisotni vsi deležniki sejma, ki bodo pripravili konkreten program dogajanja na sejmu.

S. F. K.

Afriška prašičja kuga v Črni gori

Evropska komisija je obvestila Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o potrjenem prvem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v Črni gori, v regiji Kovači, v občini Nikšić.

Foto: Pixabay

Lovci lokalnega lovskega društva so 12. januarja 2024 blizu meje z Bosno in Hercegovino našli 2 poginjena divja prašiča. O najdbi so nemudoma obvestili pristojno veterinarsko organizacijo in uradnega veterinarja. Na lokaciji najdbe so izvedli razkuževanje ter druge predpisane biovarnostne ukrepe, neškodljivo odstranili trupla in odvzeli vzorce za preiskavo na APK. Vzorci so bili poslani v Diagnostični veterinarski laboratorij, kjer so 14. januarja 2024 z metodo PCR v realnem času, potrdili APK.

Pristojni organi Črne gore so o potrditvi APK obvestili WOAH in Evropsko komisijo (preko sistema ADIS) in uvedli prepoved izvoza izdelkov iz prašičjega mesa v EU.

Lokacija najdenih poginulih divjih prašičev (ADIS)

Vir: UVHVVR

Konstitutivna seja Upravnega odbora LZS

Upravni odbor Lovske zveze Slovenije v mandatu 2024 – 2028 se je sestal 26. januarja 2024 na konstitutivni seji v Prosenjakovcih. Člani so izvolili oba podpredsednika LZS ter imenovali člane komisij, Uredniškega odbora Lovca in Strokovno-znanstvenega sveta.

Foto: Urša Kmetec

Konstitutivne seje Upravnega odbora (UO) LZS se je udeležilo 32 od 34 članov – poimenski seznam članov UO LZS je objavljen TUKAJ.

Člani UO LZS so izvolili oba podpredsednika LZS: Miran Štrukelj je postal podpredsednik LZS, odgovoren za delo Strokovne službe, Uredništvo glasila Lovec, Zlatorogove knjižnice in spletne strani LZS, Marjan Gselman pa podpredsednik LZS, odgovoren za delo organov in komisij.

Upravni odbor LZS je ugotovil, da predsednik LZS Alojz Kovšca izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta direktor Strokovne službe LZS in bo do izteka mandata predsednika LZS poklicno vodil Strokovno službo LZS.

Upravni odbor LZS je imenoval tudi člane vseh komisij in delovnih teles LZS – poimenski seznam članov komisij je objavljen TUKAJ. Konstitutivne seje komisij in delovnih teles bodo sklicane v februarju.

Foto: Urša Kmetec

Lovska razstava trofej na Gorenjskem

Lovska razstava – razstava trofej uplenjene divjadi v Gorenjskem LUO v letu 2023 je bila na ogled od 20. do 21. januarja 2024 v Domu Janeza Filipiča v Naklem.

Foto: France Ekar

Razstavo trofej, ki je bila zasnovana in postavljena na visokem profesionalnem nivoju, sta organizirala OZUL Gorenjskega LUO in Zveza lovskih družin (ZLD) Gorenjske. Najbolj množično je bila zastopana jelenjad, srnjad, gamsi in mufloni.

Pozdravni nagovor ob odprtju razstave, ki so jo popestrili tudi rogisti in lovski kvartet, je podal predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki se je ob tej priložnosti zahvalil gorenjskim lovcem za podporo na volitvah. Predsednik ZLD Gorenjske Peter Belhar se je zahvalil lovcem, ki so prostovoljno postavili razstavo in obenem prevzeli del stroškov. Razstave trofej se je udeležil tudi župan občine Naklo Ivan Meglič.

Foto: France Ekar

“Na razstavi so prikazani eksponati, ki prikazujejo vrh, krono stanja divjadi po posameznih loviščih v gorenjski regiji. Ob ogledu boste lahko ugotovili, da je mogoče v naših loviščih še vedno najti vitalne in kakovostne živali z vrhunskimi trofejami. Dejstvo, ki nas navdaja z optimizmom in spodbudo za nadaljnje delo,” je povedal predsednik OZUL Gorenjskega LUO Andrej Avsenek. Zahvalil se je tudi podpredsedniku ZLD Gorenjske Mitji Čepinu, ki je bil vztrajen pobudnik, sodelujoč pri zagotavljanju donaciji in delaven pri postavitvi razstave.

Avsenek je izpostavil, da razstava šestih ključnih vrst divjadi pove, da se razmere v gorenjskih loviščih spreminjajo. Spremembe so kompleksne in posledica dejavnikov, na katere lovci nimajo vpliva. “Poleg globalnih klimatskih sprememb gre tudi za lokalne vplive, pritiske ljudi, kmetijstvo, prometno infrastrukturo. Vsi ti dejavniki, ki imajo večinoma negativne vplive na divjad, nas skrbijo in nas zavezujejo, da se bomo morali kot skrbniki lovišč odločneje postaviti v bran divjadi in naravnemu okolju.” Po besedah Avseneka je potrebno omeniti tudi velike zveri, predvsem volka, ki močno vpliva na populacije jelenjadi, muflonov in tudi srnjadi.

France Ekar

Lovci nismo “šintarji”

Na Lovski zvezi Slovenije obžalujemo pokol damjakov v obori v občini Pesnica. Ni prav, da se dogajajo takšne stvari. Radi pa bi javnost obvestili o tem, da imamo lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo.

Fotografija je simbolična. Foto: Jasna Kovačič Siuka

Prvo merilo je zakon o divjadi in lovstvu, drugo je lovski etični kodeks. Zakon o divjadi in lovstvu lovcem ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa nam ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni potrebno.

Psi, ki napadejo druge živali so v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in oceniti, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju.

Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogarkoli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdorkoli, ki je oborožen, tako žival usmrtil. Lovci nismo upravičeni odvzeti življenje živali, ki ni lovna divjad, ki je v človeški oskrbi, in za katero so zadolženi drugi. To je odgovornost lastnikov in odgovornih organov, to je veterinarske inšpekcije, ki odredi, kako se s to živaljo ravna.

Naj ljudje ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali.

Hunting Association of Slovenia

ODPRTE PRIJAVE: Koroški lovski veleslalom v Črni

Lovskogojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza prirejata in vabita na tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze. Tekmovanje bo v soboto 9. marca, z začetkom ob 10. uri na smučišču v Črni na Koroškem.

Koroški lovski veleslalom je v smučarski olimpijski Črni lep lovski dogodek. Foto: Franc Rotar

Tekmovalci bodo tekmovali v naslednjih starostnih skupinah:

  • LOVCI DO LETNIKA 1994
  • LOVCI DO LETNIKA 1984
  • LOVCI DO LETNIKA 1974
  • LOVCI DO LETNIKA 1964
  • LOVCI DO LETNIKA 1954
  • LOVCI NAD LETNIKOM 1954
  • LOVKE IN ŽENE LOVCEV VSEH STAROSTI in OTROCI LOVCEV (skupna kategorija)
  • EKIPNO (za ekipo štejejo 3 najboljši tekmovalni rezultati iz vsake kategorije brez rezultatov otrok).

Startnina za posameznega tekmovalca znaša 25,00 € in vključuje smučarsko karto, stroške izvedbe tekmovanja in toplo malico. Za otroke lovcev se plača le smučarsko karto v vrednosti 10,00 € (v kolikor karto že imajo, plačilo ni potrebno, jih je pa potrebno prav tako prijaviti za tekmovanje)!

Prvi trije tekmovalci v starostnih skupinah in tri najboljše ekipe bodo prejeli pokale. Udeležba lovcev na tekmovanju je obvezna v lovski opravi, razen za lovke, žene lovcev in otroke (je pa zaželena)! Tekmovalcu brez lovske oprave se bo k doseženemu času prištelo 5 sekund.

PRIJAVE: (ime, priimek, članstvo LD in  datum rojstva) pošljite na e-naslov: bostjan.jasmina@siol.net (dodatne informacije: po tel.: 041/830-438 – Boštjan).                                                                                   

PRIJAVNINO nakažite na TRR: SI56 0246 6026 2448 564 (DOLK  ČRNA NA KOROŠKEM, BISTRA18, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM ) najkasneje do 6. 3. 2024!  Prijav po 6. 3. 2024 ne bodo mogli upoštevati.

ZBOR TEKMOVALCEV bo od 9.15 – 9.30 ure na smučišču (Brunarica), kjer bo razdelitev štartnih številk!

Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost!

Veselimo se vaše udeležbe. LOVSKO – ŠPORTNI POZDRAV!

 LGB Črna na Koroškem

Parašportnik leta 2023 je strelec Franček Gorazd Tiršek

Strelec Franček Gorazd Tiršek je postal parašportnik leta 2023. Laskavi naziv mu je na včerajšnji slavnostni prireditvi podelila Zveza za šport invalidov – Paralimpijski komite Slovenije.

Franček Gorazd Tiršek. Foto: Urša Kmetec

Franček Gorazd Tiršek, ki je tudi član Lovske družine Gornji Grad in prejemnik zlatega znaka za lovske zasluge LZS, je nagrado za najboljšega športnika leta dobil že sedmič.

Kot so zapisali v Ekipi24, je Franček Gorazd Tiršek že vrsto let sinonim za vrhunskost. To je potrdil tudi v letu 2023, ko je imel nemalo težav s svojo puško. Za nameček so mu avgustovske poplave doma naredile škodo in preprečile trening pred evropskim prvenstvom. A je šampion iz Gornjega Grada spet potrdil svoje mojstrstvo v ključnih trenutkih: na Nizozemskem je postal evropski prvak, na svetovnem prvenstvu v Peruju pa je osvojil bron. Že evropski naslov pa je bil dovolj za uvrstitev na paralimpijske igre v Parizu, kjer bo vnovič sodil v najožji krog kandidatov za najvišja mesta.

V Slovenskogoriških loviščih poleg srnjadi vse več divjih prašičev

Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Strokovna komisija je skrbno pregledale vse trofeje in podatke. Foto: Božidar Kunej

Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.

Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.  

Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu

V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.

Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39  in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik  slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.

Marjan Toš

Marko Perko zmagovalec Osek

Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal Oseka 2024.

Golobi so leteli v prah. Foto: Jure Toš

Kot je povedal predsednik SD Vlado Steinfelser, se je vnovič zbralo veliko športnih in lovskih strelcev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi so bila tudi nekatera zveneča imena discipline trap in seveda lovski strelci – veterani. Po športnem merjenju moči je pokal Oseka osvojil prekaljeni strelec Marko Perko pred Nejcem Kajzarjem in Alenom Miheličem, vsi SD Osek.

V ekipni konkurenci so slavili domačini iz SD Osek pred LD Videm ob Ščavnici in SD Velka. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v športni disciplini trap, v kateri je  zmagal Peter Hul iz SD Sokol pred bratom Štefanom Hulom iz istega SD in Alenom Miheličem iz SD Osek. Zaradi velikega obiska strelcev so morali nekatere celo odkloniti, je povedal Steinfelser in se vsem strelcem zahvalil za športno sodelovanje.

Marjan Toš

Lovsko zvezo Slovenije zdaj vodi Alojz Kovšca

Novi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca z današnjim dnem, 15. januarjem 2024 prevzema vodenje zveze. Z dosedanjim predsednikom mag. Ladom Bradačem sta dogovorila še zadnje podrobnosti in podpisala primopredajni zapisnik.

Dosedanji predsednik LZS mag. Lado Bradač, novi predsednik LZS Alojz Kovšca in član novoizvoljenega Nadzornega odbora LZS Dušan Leskovec (od leve). Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca je bil za predsednika Lovske zveze Slovenije za štiriletno mandatno obdobje izvoljen na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2023 v Novem mestu. Na tajnih volitvah je s 55 prejetimi glasovi premagal protikandidata Darka Buta. Glasovalo je 109 od skupno 112 delegatov.

Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca se je rodil 13. 9. 1965, stanuje v Veliki Račni pri Grosupljem. Po izobrazbi je častnik oklepnih enot, univerzitetni diplomirani politolog-obramboslovec, urarski mojster in zlatar-filigranist. Tekoče govori angleško, hrvaško in srbsko. Dosedanje izkušnje v organih upravljanja: dva mandata v krajevni skupnosti, en mandat v občinskem svetu Grosuplja, štiri mandate predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad, pet mandatov v skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in štiri mandate v Upravnem odboru OZS, tri mandate v državnem svetu, od tega je bil en mandat predsednik Državnega sveta RS. Je član in aktualni starešina Lovske družine (LD) Kozlek – Ilirska Bistrica, prej je opravljal funkcijo člana in podpredsednika Disciplinske komisije LD. Po najboljših močeh želi prispevati k razvoju lovske organizacije, ohranitvi tradicionalnih vrednost in slovenske kulturne dediščine.

V Mariboru so se srečali lovci in kinologi

V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki Upravnega odbora Kinološke zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva Maribor pod vodstvom predsednika Zdravka Brezovška.

Srečanje vodstva lovske in kinološke organizacije v Mariboru. Foto: Božidar Kunej

Delovnega srečanja so se udeležili tudi člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom. Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja med lovsko in kinološko organizacijo.

Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in razvili novi društveni prapor.

Marjan Gselman, Hari Arčon in Zdravko Brezovšek (z leve). Foto: Božidar Kunej

Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih Kinološke zveze Slovenije. Nadaljevali bodo tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj Kinološke zveze Slovenije.

Marjan Toš

Velik uspeh lovcev pri zbiranju neinvazivnih genetskih vzorcev medveda

Konec leta 2023 se je zaključil terenski del projekta ‘Ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!

Po osmih letih (zadnja ocena številčnosti po tej metodi je bila izvedena leta 2015) ponovno poskušamo ugotoviti številčnost rjavega medveda v Sloveniji s pomočjo zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev medveda (iztrebkov). Pri vzorčenju smo tudi tokrat bili glavni akterji lovci, ki smo ponovno pokazali, da smo nepogrešljiv del tovrstnih raziskav. S poznavanjem terena in številčno terensko mrežo nudimo oporo znanstvenikom, ki z najnovejšimi matematično-statističnimi metodami na podlagi zbranih vzorcev lahko podajo odgovor na v preteklosti velikokrat kontroverzno vprašanje ‘koliko medvedov je pri nas?’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!

V celotni shemi monitoringa je sodelovalo kar 151 lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine. Od tega 31 loviščem ni uspelo zbrati vzorca iz različnih razlogov. Eden najbolj verjetnih je zagotovo ta, da so to lovišča, v katerih se medvedi zelo redko pojavljajo oziroma se na teh območjih tekom leta slučajnostno pojavljajo le posamični osebki in je zaznava iztrebka bistveno manj verjetna kot v osrednjem delu populacije. Ker je osrednji del naše populacije medveda južno od avtoceste Ljubljana – Koper in Ljubljana – Zagreb, je na tem območju bil zbran največji delež vseh vzorcev.

Vse lovske družine, ki so uspele zbrati vsaj en vzorec, se s tem ne bi mogle pohvaliti brez zavzetih in odgovornih lovcev, ki na terenu poskrbijo, da ob opaženem iztrebku le-tega povzorčijo. Zato ne moremo zaobiti podatka, kolikšna terenska mreža se je vzpostavila v obdobju vzorčenja (obdobje med septembrom in decembrom 2023). Skozi izvajanje terenskega dela monitoringa smo vzorec prejeli od 724 različnih lovcev, kar predstavlja skoraj 4 % vseh lovcev v Sloveniji, pri čemer se moramo zavedati, da skoraj dve tretjini lovskih družin in posledično tudi lovcev v monitoring sploh ni bilo vključenih. Če k temu številu dodamo še revirne gozdarje, poklicne lovce in prostovoljce, se število povzpne na skoraj 1.000 oseb. Dejansko število ljudi oziroma lovcev, ki je sodelovalo pri monitoringu (beri: je prejelo komplet za vzorčenje) in jim iztrebka ni uspelo najti, pa je še bistveno višje. 

S takšnimi akcijami lovci dokazujemo, da prispevamo k dobrobiti družbe in splošno dvigujemo ugled lovstva v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. Smo ena redkih držav na evropskem nivoju, ki tako pomembno nalogo lahko zaupa lovcem in ki je realizirana na zavidljivem nivoju.

Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS

Bolezen Aujeszkega potrdili pri treh lovskih psih

V veterinarski ambulanti Hrpelje so ponovno potrdili bolezen Aujeszkega pri treh lovskih psih, ki so bili v stiku z okuženim divjim prašičem na Obali. Bolezen je smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča.

Foto: Andrej Miklavčič

Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

V veterinarski ambulanti Hrpelje priporočajo, da lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.

100-letnica prvega zavarovanega – Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer

Leto 2024 je za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in za slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto bomo obeleževali 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka in prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju.  

Vir: Triglavski narodni park

Podpis zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka 1. julija 1924 je bil pomemben mejnik v zgodovini razvoja naravovarstva in prizadevanj za zavarovanje dela Julijskih Alp v obliki edinega narodnega parka v Sloveniji. Spodbudil je širjenje naravovarstvene ideje. Čeprav so se prizadevanja za to začela že mnogo prej, je bil s podpisom zakupne pogodbe prvič na Slovenskem vzpostavljen določen pravni varstveni režim, katerega cilj je ohranjanje narave.

Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer je obsegal približno 1.400 hektarov. Zakupna doba je bila določena na 20 let, to je do 1. julija 1944, določena je bila tudi letna zakupnina. Park ni bil razglašen za stalno, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna pogodba se je formalno iztekla 1. julija 1944, njeno podaljšanje ali sprememba sta bila zaradi druge svetovne vojne odrinjena na stran, po zaključku vojne pa je bilo treba začeti znova.

Slogan obeleževanja jubileja: Varstvo je obstoj

Obeleževanje 100-letnice poteka pod sloganom Varstvo je obstoj. Gre za opozorilo, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci … 

Tedanje prvo zavarovano območje sodi v danes edini narodni park v državi, Triglavski narodni park, ki se razteza na skorajda 84.000 hektarih. To pomeni, da je našim predhodnikom uspelo ohraniti naravo, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zasluži največjo možno skrb. Ključnega pomena pri tem so ljudje – ne samo tisti, ki so snovali in uresničevali idejo o zavarovanju, pač pa tudi tisti, ki so jo v stoletju od prvega zavarovanja do danes udejanjali in ki to še vedno počnejo. Le ljudje, ki se zavedajo njunega pomena in neprecenljivosti, lahko ohranjajo naravo in vzdržujejo podobo kulturne krajine v Triglavskem narodnem parku. 

Poklicni lovski čuvaji Zavoda za gojitev divjadi Triglav so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki 

Po odloku o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« leta 1961 je bil dvajset let pozneje (leta 1981) sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku. Park je takrat obsegal 83.807 hektarov. Izvršni svet Republike Slovenije je za izvajanje upravljavskih nalog pooblastil Zavod za gojitev divjadi Triglav s sedežem na Bledu, ki je operativno že dolgo časa deloval na večjem delu po novem zavarovanega območja.

Poglavitna dejavnost Zavoda za gojitev divjadi je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo gorskih koč, najboljše poznavalce razmer na terenu in utečeno ekipo lokalnih poklicnih lovskih čuvajev. Ti so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki pri nas.

Vabilo k sodelovanju

Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem 100-letnice je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Med prvimi dogodki obeleževanja jubileja bo odprtje filatelistične razstave na temo Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki, ter razglednic na temo Slovenska planinska pot. Dogodek bo v petek, 26. januarja ob 17. uri v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Predstavljena bo tudi priložnostna znamka Triglavskega narodnega parka, ki jo bo ob stoletnici izdala Pošta Slovenije. Znamka oziroma poštne pošiljke bodo ta dan na Pošti Bled žigosani s pripadajočim žigom prvega dne, ki bo na tej pošti na voljo še naslednjih 14 dni. Priložnostna znamka s podobo Triglava bo izšla v nominalni vrednosti B, kar zadošča za pošiljanje navadnih pisem in razglednic v domačem prometu.

Sicer pa bi radi jubilej v Javnem zavodu Triglavski narodni park obeleževali tudi skupaj z organizacijami, partnerji, posamezniki, društvi … K snovanju skupnih dejavnosti vabimo vse, ki bi se nam na kakršen koli način želeli pridružiti. S svojimi predlogi, pobudami in vprašanji o obeleževanju 100-letnice se na nas lahko obrnete po e-pošti na naslov triglavski-narodni-park@tnp.gov.si. Veseli bomo vašega odziva.

Aktualno dogajanje, povezano z obeleževanjem 100-letnice, pa je na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park predstavljeno v posebnem zavihku z naslovom 100-letnica oziroma na spletnem naslovu https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/

Pripravili sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2023

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci.
Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska.

Po podatkih UVHVVR je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri naslednjih vrstah: labod grbec, črni labod, velika uharica, siva čaplja, kanja, kokoš, domači vrabec, rečni galeb, navadna čigra, bela štorklja in žerjav. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2023 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

OBVESTILO: Plačilo članarine za leto 2024

Strokovna služba Lovske zveze Slovenije prejema številna vprašanja lovskih družin glede plačila članarine za tekoče leto. Zato tudi letos objavljamo pojasnilo računovodstva.

Vila Zlatorog. Foto: Urša Kmetec

V kolikor se je stanje članstva v lovski družini (LD) med 1. decembrom in 30. aprilom spreminjalo in se stanje članstva NE ujema s prejetim računom, lahko lovska družina naredi sledeče:

  • LD lahko plača celoten znesek, ki je bil zaračunan na računu, in v mesecu maju prejme DOBROPIS ter VRAČILO PREPLAČILA ali
  • LD lahko samoiniciativno plača zmanjšan znesek in nato v mesecu maju prejme samo DOBROPIS, brez vračila denarja.

Računov v računovodstvu med letom NE MOREJO popravljati in stanje članstva urejajo z DOBROPISI na dan 30. april in 30. november leta, za katerega se zaračunava članarina.

Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo v Brežicah

50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije bo potekalo v soboto, 8. junija 2024, v športni dvorani v Brežicah, Černelčeva cesta 10, 8250 Brežice.

Utrinek z 49. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov na Visokem. Foto: Urša Kmetec

Vsakoletna prireditev, ki smo jo poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE«, obsega predstavitev lovske kulture, kar poleg predstavitve lovskih pevskih zborov in skupin lovskih rogistov zajema tudi predstavitev likovnih, fotografskih in literarnih del ter ostalega kulturnega ustvarjanja znotraj slovenskega lovstva.

Prvo obvestilo z okvirno časovnico srečanja in scenosledom skupnega nastopa ter notnim gradivom za udeležence je na voljo v zavihku Lovska kultura/ Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.

Na ogled oddaja Dober pogled

Na spletni strani in Youtube kanalu LZS je na ogled decembrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.

Decembrska oddaja Dober pogled se začenja v Novem mestu, kjer je 19. decembra 2023 potekal občni zbor Lovske zveze Slovenije ter volitve novega predsednika in organov LZS za obdobje 2024-2028.

Koroški lovci so se v Mislinji družili na že 17. Dnevu koroške lovske kulture. Konec leta 2023 sta Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije pripravili tradicionalno skupno novinarsko konferenco. V Zlatorogovi galeriji LZS je bila odprta kiparska in slikarska razstava “Zeleni dom” avtorja Branka Žuniča, ki je na ogled do konca januarja.