Lovsko zvezo Slovenije zdaj vodi Alojz Kovšca

Novi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca z današnjim dnem, 15. januarjem 2024 prevzema vodenje zveze. Z dosedanjim predsednikom mag. Ladom Bradačem sta dogovorila še zadnje podrobnosti in podpisala primopredajni zapisnik.

Dosedanji predsednik LZS mag. Lado Bradač, novi predsednik LZS Alojz Kovšca in član novoizvoljenega Nadzornega odbora LZS Dušan Leskovec (od leve). Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca je bil za predsednika Lovske zveze Slovenije za štiriletno mandatno obdobje izvoljen na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2023 v Novem mestu. Na tajnih volitvah je s 55 prejetimi glasovi premagal protikandidata Darka Buta. Glasovalo je 109 od skupno 112 delegatov.

Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca se je rodil 13. 9. 1965, stanuje v Veliki Račni pri Grosupljem. Po izobrazbi je častnik oklepnih enot, univerzitetni diplomirani politolog-obramboslovec, urarski mojster in zlatar-filigranist. Tekoče govori angleško, hrvaško in srbsko. Dosedanje izkušnje v organih upravljanja: dva mandata v krajevni skupnosti, en mandat v občinskem svetu Grosuplja, štiri mandate predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad, pet mandatov v skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in štiri mandate v Upravnem odboru OZS, tri mandate v državnem svetu, od tega je bil en mandat predsednik Državnega sveta RS. Je član in aktualni starešina Lovske družine (LD) Kozlek – Ilirska Bistrica, prej je opravljal funkcijo člana in podpredsednika Disciplinske komisije LD. Po najboljših močeh želi prispevati k razvoju lovske organizacije, ohranitvi tradicionalnih vrednost in slovenske kulturne dediščine.

O medvedih na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez JV alpskega prostora

Razvoj populacije medvedov v alpskem prostoru je bila tematika 68. zasedanja Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki je v slovenščini, nemščini in italijanščini potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu.

Foto: Urša Kmetec

»Rjavi medved je v mnogih državah Evropske unije ogrožen ali izumrl in je v vseh državah strogo zavarovan. V Sloveniji pa njegova številčnost že presega 1.000 osebkov, populacijske gostote so med največjimi na svetu,« je v svojem predavanju na 68. zasedanju Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO), ki je potekalo od 22. do 24. septembra na Bledu, izpostavil dr. Klemen Jerina iz Biotehniške fakultete UL: “Populacija medveda v Sloveniji je po vseh bioloških kriterijih polno vitalna. Dobro ohranjena populacija medveda je vrednota; deljena raba prostora z medvedi ljudem prinaša mnoge nematerialne in materialne dobrine, vendar tudi težave, konflikte in izzive pri upravljanju.”

Jerina je pojasnil, da je (bil) v Sloveniji medved tradicionalno cenjena lovna vrsta in se ga je tako tudi upravljalo. Stroga zakonska zaščita pa v splošnem prepoveduje vsako ubijanje zavarovanih vrst, čeprav je načrtovana regulacija vrst, ki povzročajo konflikte z ljudmi, lahko učinkovito, racionalno in kdaj tudi edino možno sredstvo prilagajanja gostot teh vrst družbeni nosilni zmogljivosti. “Zadnjih 15 let se je v Sloveniji izvajalo vrsto aktivnosti za zmanjševanje konfliktov z medvedom, kljub temu pa se je njihovo število večinoma povečevalo,” je opozoril Jerina.

Dr. Tomaž Skrbinšek iz Biotehniške fakultete UL je udeležencem zasedanja iz Avstrije, Italije in Slovenije predstavil slovenske raziskave o številčnosti in prostorski razširjenosti dinarskih medvedov s sodobnimi molekularnimi orodji. »Na ravni države smo vzpostavili genetski monitoring medvedov. Leta 2007 smo ocenili, da je v Sloveniji 434 medvedov. Njihova številčnost je do leta 2015, ko smo ponovili študijo, zrastla za okoli 41 odstotkov. Populacija se je nekoliko tudi prostorsko razširila proti Alpam, kjer pa avtocesta Ljubljana – Koper še vedno predstavlja precejšnjo oviro,« je povzel Skrbinšek in dodal, da se naslednja ocena številčnosti načrtuje v letu 2023.

»Pri informacijski in izobraževalni dejavnosti lahko lovci odigrajo pomembno vlogo – z monitoringom in raziskavami. Slovenski lovci aktivno sodelujejo z ustanovami in so zanesljivi partnerji akademskega sveta, varstva okolja in gozdnega gospodarstva ter odgovorno ravnajo z medvedom, v Italiji smo bolj zadržani in neusklajeni, v Avstriji pa v glavnem nasprotujoči in odklanjajoči,« je povedal dr. Paolo Molinari z Inštituta veterinarskih ved Univerze v Torinu.

Ali medvedu s pretirano zaščito bolj škodimo kot koristimo?

Predsednik komisije za organizacijska in pravna vprašanja pri Lovski zvezi Slovenije Goran Šuler je pojasnil, da zaščita medveda v Sloveniji ne odgovarja stanju v naravi, zato bi bilo treba predpise, ki urejajo upravljanje z medvedom, spremeniti: »Slepo nasprotovanje odvzemu bo imelo za posledico stalno številčno povečevanje populacije, kar bo porajalo vedno več konfliktov med medvedom in človekom.«

“Ugotovili smo, koliko je medvedov v Sloveniji, sedaj nas čaka še večji izziv, in sicer, da bomo ugotovili, kakšna je številka, ki je razumna za sobivanje – torej koliko medvedov naj imamo v slovenskem prostoru, da bo mir in da bodo kmetovalci lahko uspešno kmetovali, ter da bomo hkrati imeli stabilno populacijo, ki jo bomo ohranjali za prihodnje rodove,” je izpostavil predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora, ki združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije, letos obeležuje 70 let delovanja. Foto: Urša Kmetec

Na zasedanju na Bledu, ki sta se ga udeležila tudi župan občine Bled Janez Fajfar in župan občine Bohinj Jože Sodja, so o medvedih spregovorili še predstavniki združenja iz drugih dežel.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora združuje več kot 200.000 lovcev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Letos skupnost obeležuje že častitljivih 70 let, in kot je poudaril njen predsednik dr. Walter Brunner, ki je bil na zasedanju ponovno izvoljen za njenega predsednika: “govorimo različne jezike, z zvermi upravljamo na različne načine, kar zadeva lovsko kulturo pa smo usklajeni.”

ZBORNIK ob 70-letnici DSLZJAP/AGJSO

REFERATI 68. ZASEDANJA DSLZJAP/AGJSO

Več o zasedanju Skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora v eni izmed naslednjih številk Lovca.