70 let LD Dobrava v Slovenskih goricah

Osrednja slovesnost ob jubileju Lovske družine (LD) Dobrava bo 15. junija, ko bo pri lovskem domu veliko zborovanje lovcev osrednjih Slovenskih goric.

Lovski dom Dobrava v zimski preobleki. Foto: Marjan Toš

Na prvem letošnjem delovnem posvetu so člani LD Dobrava v Slovenskih goricah namenili največ pozornosti pripravi letnega načrta upravljanja z loviščem in praznovanju 70-letnice ustanovitve tega, danes 36 članskega kolektiva zelene bratovščine. Sklenili so, da bodo imeli svečani občni zbor 2. marca in osrednje praznovanje z zborovanjem lovcev iz osrednjih Slovenskih goric 15. junija pri lovskem domu v Dobravi. Imenovali so organizacijski odbor za pripravo praznovanja, ki ga bo vodil starešina Franc Slekovec, njegovi člani pa so še Vlado Steinfelser, Peter Rajniš, Danilo Muršec in dr. Marjan Toš.

Lovska družina se je ob ustanovitvi 20. oktobra leta 1954 imenovala LD Cerkvenjak in je šele leta 1968 dobila zdajšnje ime LD Dobrava v Slovenskih goricah. Upravlja z okoli 3.500 hektari nižinskega lovišča, ki se zaradi nagle urbanizacije in ograjevanja zelo krči, tako da je lovnih površin že manj kot 3.000 hektarov. Pobrateni so z LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Dobravški lovci so zaskrbljeni zaradi nenehnih sprememb in slabšanja naravnega okolja za divjad. Ti procesi so se začeli že po velikih melioracijah v Pesniški dolini konec 60-tih let minulega stoletja in se stopnjevali. Že sredi 80-tih let je naravno okolje postalo močno osiromašeno za malo divjad. Posledica sprememb v okolju so v zadnjih letih že usodne. Najbolj za poljsko jerebico, ki je več nimajo v lovišču. Zelo redki so fazani in prepelice, se je pa nekoliko popravila številčnost zajcev. 

Utrinek iz lovskega revirja Dobrava na jesen 2023… Foto: Marjan Toš

Danes imajo v lovišču  zelo stabilno populacijo srnjadi, s katero umno upravljajo. Občasno zaidejo v lovišče divji prašiči, ki še ne povzročajo škode. Soočajo se tudi s šakali in lisicami, katere držijo na »kratko«. Ob reki Pesnici in njenem pritoku Drvanja domujejo race mlakarice. V lovišču so še jazbeci, ujede, sive vrane, srake in šoje, vrnila se je veverica in tudi oba kljunača, sloka in kozica. Zadnja leta so se izredno namnožile sive vrane, ki delajo škodo na kmetijah, saj uničujejo senene bale.

Dobravški lovci so si prvi skromni dom uredili v Brengovi pri Cerkvenjaku. Ta hiša še danes stoji. Kasneje so kupili posestvo  v Spodnji Senarski, ki nosi ledinsko ime »Dobrava« in si tam leta 1963 uredili večji dom s prvim streliščem za glinaste golobe. Med leti 1972 – 1974 so s prostovoljnim delom članov in s prispevki domačih kmetov v obliki lesa zgradili moderni lovski dom, ki še danes služi svojemu namenu. Ob njem imajo tudi gospodarski objekt z zbiralnico za uplenjeno divjad in strelišče za glinaste golobe ter za letni preizkus risanega orožja.

Dom je bil v času priprav na osamosvojitveno vojno in med vojno leta 1991 pomembna postojanka slovenske Teritorialne obrambe. Uporabljajo ga lahko tudi občini Sv. Trojica in Cerkvenjak, gasilska društva in osnovni šoli ter vrtca. Ob njem se radi ustavljajo tudi sprehajalci in nabiralci gozdnih sadežev, borovnic in gob. Lovska družina za vzdrževanje doma in okolice zgledno skrbi.

Marjan Toš

Lovska krvodajalska akcija se začne marca

Peta vseslovenska lovska krvodajalska akcija v organizaciji Lovske zveze Slovenije, Rdečega križa Slovenije in Lovskega dobrodelnega združenja Diana bo letos potekala v marcu. Zavihajmo rokave!

Vsi, ki boste sodelovali na krvodajalski akciji ter nam posredovali podatke o udeležbi, boste prejeli darilo darilo Lovske zveze Slovenije – dvostranski ovratnik (“buff”).

obrazec PODATKI O UDELEŽBI

Na krvodajalsko akcijo se je potrebno predhodno prijaviti. To lahko storite tako, da pokličete na telefonsko številko, ki je predvidena za posamezno krvodajalsko akcijo oz. na najbližji transfuzijski center. Določili vam bodo dan in uro za odvzem krvi.

Na krvodajalski akciji posnemite fotografijo, s katere bo razvidno, da ste darovali kri (lahko fotografirate tudi potrdilo) in izpolnite obrazec, saj bomo le tako vedeli, da ste se udeležili krvodajalske akcije.

Koledar strelskih tekmovanj v letu 2024

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je objavila koledar strelskih tekmovanj v letu 2024.

Foto: Tilen Hvala
april ura
20.4.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Markovci10:00
maj  
11.5.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Šentlambert10:00
12.5.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
25.5.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in super veterane LD Sinji vrh10:00
26.5.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
junij  
9.6.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
15.6.2024odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane LD Slovenj Gradec10:00
30.6.2024odprto prvenstvo LZS v Compaku, strelišče Gaj Pragersko9:00
avgust
24.8.2024državno prvenstvo v strelski kombinaciji za veterane9:00
25.8.2024državno prvenstvo v strelski kombinaciji za superveterane9:00
september
14.9.2024državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca9:00
  • Compak: tekmuje se na 100 golobov. Za skupnega zmagovalca se štejejo vse tekme; za ekipo, ki bo zastopala LZS na SP pa 3 najboljše. Startnina je 30 €.
  • Odprto prvenstvo LZS za veterane in superveterane startnina 20 € (25 golobov, 10 MK).

Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje

Požrtvovalni lovci LD Rižana rešili življenje

Lovci Lovske družine (LD) Rižana so 4. februarja 2024 z odločnim ukrepanjem iz strme brežine rešili ponesrečeno voznico in ji z veliko požrtvovalnostjo rešili življenje. Za nesebično pomoč človeku v stiski jih bo Lovska zveza Slovenije odlikovala z znakom za lovske zasluge; LD Rižana, katere člani so, pa bo prejela Listino Lovske zveze Slovenije.

Požrtvovalni lovci Lovske družine Rižana so rešili življenje ponesrečeni voznici. Foto: Daniel Cek

73-letna voznica iz Kopra se je vozila pod Kraškim robom pri Bezovici v smeri Podpeča in je namesto v levi ovinek zapeljala naravnost izven vozišča ter pristala na strmi brežini, kjer se je na srečo avto ustavil. Lovec Mladen Miklavčič in njegova žena sta med vožnjo iz smeri Podpeča proti Bezovici na levi strani opazila obris zadnjega dela vozila, Mladen je obrnil vozilo in slišal trobljenje. Ustavil je, pogledal čez rob brežine in opazil manjše vozilo, ki je sicer obstalo na grmu, a je bilo v nevarnosti, da zdrsne v 50-metrski prepad.

Mladen se je približal vozilu in za volanom opazil poškodovano voznico, ki je kljub težkemu položaju uspela poklicati hčerko. Izročila mu je telefon, da je njeni hčerki povedal, kje se je nesreča zgodila. Tako kot je bilo nujno rešiti voznico, je bilo še nujnejše privezati vozilo, ki je nihalo na grmu. Na pomoč je poklical lovskega pripravnika Borisa Cunjo, ki je bil v bližini s terenskim vozilom, na katerega sta z močnimi pasovi uspela privezati viseče vozilo. V tem trenutku je iz Zazida pripeljal lovec Bojan Švab, ki je bil namenjen na delovno akcijo, in je imel s sabo tovorne pasove. Bojan je oba lovca privezal in ju počasi in previdno spuščal po brežini do poškodovane voznice, ki je bila zmedena in manj odzivna.

Na kraj nesreče je prispela tudi hčerka poškodovane voznice in jo bodrila. Voznico so nameravali potegniti iz vozila, a jih je hčerka še pravočasno opozorila, da je imela mama pred kratkim operacijo hrbtenice. Zato lovca voznice nista izvlekla po brežini, ampak sta jo v težkem položaju kar 40 minut, do prihoda gasilcev, policistov in reševalcev varovala in grela, da se ni podhladila. Hčerki so lovci omogočili, da je poškodovano mamo za trenutek objela, da se je ta pomirila, nato pa izgubila zavest. Mladena in Borisa ter poškodovano voznico je Bojan varno držal, da niso zdrsnili po brežini. Poškodovano voznico so nato prevzeli reševalci in jo odpeljali v izolsko bolnišnico.

Obema lovcema so noge po 40 minutah klečanja v visečem položaju popolnoma otrpnile, zato je bilo treba iz brežine pomagati tudi njima. Policija je kraj zavarovala, usmerjala promet in opravila ogled. Gasilci gasilske brigade Koper so vozilo izvlekli do varnega mesta. Na pomoč sta prihitela tudi predsednik LD Rižana Fabio Steffe in lovec Tomaž Rutar ter pomagala pri odstranitvi vozila.

Predvidena delovna akcija se je za lovce LD Rižana 4. februarja 2024 tako končala precej drugače, kot je bilo načrtovano.

Izobraževanje lovskih pripravnikov v Mariboru

V Lovski zvezi (LZ) Maribor so začeli letošnje izobraževanje lovskih pripravnikov za teoretični del lovskega izpita.

Pripravniki se med praktičnim delom lovskega izpita naučijo izdelovati tudi visoke preže. Foto: Marjan Toš

Izobraževanje poteka v skladu z učnim načrtom in programom teoretičnega strokovnega usposabljanja lovskih pripravnikov, ki velja v Lovski zvezi Slovenije. Med predavatelji so ugledni strokovnjaki različnih strok, od lovstva, biologije, ekologije, gozdarstva, zgodovine, kinologije, upravljanja z orožjem in lovske zakonodaje.

LZ Maribor je bila pred tremi desetletji prva v Sloveniji, ki je preizkusila zdajšnji model izobraževanja v slovenskem lovstvu. Zaradi bogatih izkušenj se nenehno zavzemajo za kakovostne učne načrte in za sodobno učno tehnologijo, brez katere si danes ni mogoče predstavljati kakovostnega pouka. Še posebej o biologiji in ekologiji divjadi, pa tudi o lovski kinologiji, šegah in navadah. Pred začetkom tečaja so morali lovski pripravniki opraviti praktični del lovskega izpita v svojih matičnih lovskih družinah in  preizkus varnega ravnanja z orožjem.

Marjan Toš

Fotografski natečaj “Narava in divjad”

Kulturno društvo Globoko – Lovski pevski zbor Globoko v okviru jubilejnega 50. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki bo 8. junija v Brežicah, razpisuje fotografski natečaj z naslovom »Narava in divjad«. Rok za prijave je do vključno 3. maja 2024.

Foto: Pixabay

Na natečaju lahko sodelujejo profesionalni in ljubiteljski fotografi iz Slovenije in zamejstva, ki so člani slovenske lovske organizacije.

Teme natečaja so:

  1. velika divjad v naravnem okolju,
  2. mala divjad v naravnem okolju.
  3. lovec – varuh narave.

Prispele fotografije bo ocenjevala tričlanska žirija, ki bo za razstavo izbrala 12 fotografij iz vsake razpisane teme. V vsaki razpisani temi bo podeljeno zlato, srebrno in bronasto priznanje.

Najboljše fotografije bodo predstavljene na razstavi. Odprtje razstave s podelitvijo priznanj bo v petek, 7. junija 2024, ob 20 uri, v 1. nadstropju Športne dvorana Brežice. Razstava bo na ogled do petka, 14. junija 2024.

Podrobnejše informacije so dostopne TUKAJ. Prijavnica je na voljo TUKAJ.

Vabljeni k sodelovanju!

Podelili znak za lovske zasluge III. stopnje

Na Lovski zvezi Slovenije v teh dneh potekajo konstitutivne seje komisij Upravnega odbora LZS.

Foto: Marjan Gselman

Sklicatelj konstitutivnih sej komisij je predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca. Na sejah sodeluje tudi podpredsednik LZS Marjan Gselman, ki je zadolžen za delo organov in komisij, pri določenih sejah pa tudi podpredsednik LZS Miran Štrukelj, ki je zadolžen za delo Strokovne službe LZS.

Ob zaključku konstitutivne seje Komisije za lovskočuvajsko službo je predsednik LZS podelil znak za lovske zasluge III. stopnje članu komisije Marku Jonozoviču. Marko je bil član Komisije za lovskočuvajsko službo že v prejšnjem mandatu, je predavatelj lovskim pripravnikom in tudi član Komisije za lovskočuvajske izpite. Priznanje mu je bilo podeljeno zaradi njegovega doprinosa pri delu obeh komisij.

Marko, čestitke!

S. F. K.

Pohorsko LUO v letu 2023

Lovska Zveza (LZ) Maribor, ki opravlja strokovne naloge tudi za Pohorsko lovskoupravljavsko območje (LUO), je pripravila »kategorizacijo« – pregled in oceno odstrela in izgub divjadi iz lovišč v letu 2023.

Strokovnjaki so skrbno ocenili trofeje in ves odvzem iz lovišč. Foto: Božidar Kunej

Gre za  strokovno oceno in analizo odstrela ter izgub zaradi prometa, bolezni in drugih vzrokov, kar je vse vključeno v skupni odvzem posameznih vrst divjadi iz lovišča. Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik Območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL) Božidar Kunej, je potekala kategorizacija na visoki in strokovni ravni, saj so se v vseh lovskih družinah zelo potrudili, vzorno pripravili vse trofeje, dokumentacijo in statistiko odvzema divjadi iz lovišč.

Strokovnjaki so ocenili, da je bilo upravljanje z lovišči v prvem letu veljavnosti dvoletnega načrta LUO odgovorno in skrbno, saj so predvsem z odstreli in dokumentiranimi podatki o izgubah izpolnili obveznosti in pričakovanja. Zaradi dobrih odvzemov so lovci veliko pripomogli k uravnavanju številčnosti rastlinojede divjadi v gozdni in kmetijski pokrajini celotnega območja.

Primerna in uravnana številčnost je pripomogla tudi k manjšim izgubam v prometu in kar je še posebej dobro, k manjšemu morebitnemu obsegu škod. Gre za obsežno LUO, ki se razprostira od Maribora do Pece in južnega dela Pohorja, je še povedal Kunej in dodal, da bodo po posameznih  lovsko gojitvenih bazenih (LGB) tudi letos na ogled razstave uplenjenih trofej (jeleni, gamsi, srnjaki, divji prašiči). Razstave bodo na ogled najširši javnosti, ne samo lovcem.

V Dravski dolini povoženih 6 bobrov, ki so zavarovana živalska vrsta

Iz zbranih statističnih podatkov o odvzemu posameznih vrst divjadi, v katere pa niso vštete številke odvzema v Lovišču s posebnim namenom (LPN) Pohorje, je bilo v vseh loviščih največ odvzete srnjadi, in sicer skupaj 3.847 osebkov, 565 osebkov jelenjadi, 20 damjakov, 29 muflonov, 357 gamsov in 569  divjih prašičev.

Od male divjadi je bilo odvzetih 377  lisic, 178  jazbecev, 214 kun, 529 sivih vran in sedem šakalov (dva sta bila povožena). Pod kolesi avtomobilov je končalo tudi šest bobrov v Dravski dolini, ki so sicer zavarovana živalska vrsta in se počasi širijo ob vodotokih tudi po mnogih loviščih tega LUO.

Marjan Toš

Sestanek predsednika LZS in predsednika uprave Pomurskega sejma

Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca se je 26. januarja sestal s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem v prostorih Pomurskega sejma.

Alojz Kovšca in Janez Erjavec. Foto: Srečko F. Krope

Tema sestanka je bila sodelovanje Lovske zveze Slovenije na letošnjem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni, ki bo potekal od 5. do 7. aprila 2024. Vsebina sejma bo nekoliko drugačna, kot doslej; bodo pa na sejmu potekale različne lovske aktivnosti, predstavljena bo lovska kinologija, lovska kultura, kulinarika in še kaj.

Predsednik LZS bo predsedoval tudi programskemu svetu za organizacijo sejma v Gornji Radgoni. Na programskem svetu bodo prisotni vsi deležniki sejma, ki bodo pripravili konkreten program dogajanja na sejmu.

S. F. K.

Afriška prašičja kuga v Črni gori

Evropska komisija je obvestila Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o potrjenem prvem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih v Črni gori, v regiji Kovači, v občini Nikšić.

Foto: Pixabay

Lovci lokalnega lovskega društva so 12. januarja 2024 blizu meje z Bosno in Hercegovino našli 2 poginjena divja prašiča. O najdbi so nemudoma obvestili pristojno veterinarsko organizacijo in uradnega veterinarja. Na lokaciji najdbe so izvedli razkuževanje ter druge predpisane biovarnostne ukrepe, neškodljivo odstranili trupla in odvzeli vzorce za preiskavo na APK. Vzorci so bili poslani v Diagnostični veterinarski laboratorij, kjer so 14. januarja 2024 z metodo PCR v realnem času, potrdili APK.

Pristojni organi Črne gore so o potrditvi APK obvestili WOAH in Evropsko komisijo (preko sistema ADIS) in uvedli prepoved izvoza izdelkov iz prašičjega mesa v EU.

Lokacija najdenih poginulih divjih prašičev (ADIS)

Vir: UVHVVR

Konstitutivna seja Upravnega odbora LZS

Upravni odbor Lovske zveze Slovenije v mandatu 2024 – 2028 se je sestal 26. januarja 2024 na konstitutivni seji v Prosenjakovcih. Člani so izvolili oba podpredsednika LZS ter imenovali člane komisij, Uredniškega odbora Lovca in Strokovno-znanstvenega sveta.

Foto: Urša Kmetec

Konstitutivne seje Upravnega odbora (UO) LZS se je udeležilo 32 od 34 članov – poimenski seznam članov UO LZS je objavljen TUKAJ.

Člani UO LZS so izvolili oba podpredsednika LZS: Miran Štrukelj je postal podpredsednik LZS, odgovoren za delo Strokovne službe, Uredništvo glasila Lovec, Zlatorogove knjižnice in spletne strani LZS, Marjan Gselman pa podpredsednik LZS, odgovoren za delo organov in komisij.

Upravni odbor LZS je ugotovil, da predsednik LZS Alojz Kovšca izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta direktor Strokovne službe LZS in bo do izteka mandata predsednika LZS poklicno vodil Strokovno službo LZS.

Upravni odbor LZS je imenoval tudi člane vseh komisij in delovnih teles LZS – poimenski seznam članov komisij je objavljen TUKAJ. Konstitutivne seje komisij in delovnih teles bodo sklicane v februarju.

Foto: Urša Kmetec

Lovska razstava trofej na Gorenjskem

Lovska razstava – razstava trofej uplenjene divjadi v Gorenjskem LUO v letu 2023 je bila na ogled od 20. do 21. januarja 2024 v Domu Janeza Filipiča v Naklem.

Foto: France Ekar

Razstavo trofej, ki je bila zasnovana in postavljena na visokem profesionalnem nivoju, sta organizirala OZUL Gorenjskega LUO in Zveza lovskih družin (ZLD) Gorenjske. Najbolj množično je bila zastopana jelenjad, srnjad, gamsi in mufloni.

Pozdravni nagovor ob odprtju razstave, ki so jo popestrili tudi rogisti in lovski kvartet, je podal predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki se je ob tej priložnosti zahvalil gorenjskim lovcem za podporo na volitvah. Predsednik ZLD Gorenjske Peter Belhar se je zahvalil lovcem, ki so prostovoljno postavili razstavo in obenem prevzeli del stroškov. Razstave trofej se je udeležil tudi župan občine Naklo Ivan Meglič.

Foto: France Ekar

“Na razstavi so prikazani eksponati, ki prikazujejo vrh, krono stanja divjadi po posameznih loviščih v gorenjski regiji. Ob ogledu boste lahko ugotovili, da je mogoče v naših loviščih še vedno najti vitalne in kakovostne živali z vrhunskimi trofejami. Dejstvo, ki nas navdaja z optimizmom in spodbudo za nadaljnje delo,” je povedal predsednik OZUL Gorenjskega LUO Andrej Avsenek. Zahvalil se je tudi podpredsedniku ZLD Gorenjske Mitji Čepinu, ki je bil vztrajen pobudnik, sodelujoč pri zagotavljanju donaciji in delaven pri postavitvi razstave.

Avsenek je izpostavil, da razstava šestih ključnih vrst divjadi pove, da se razmere v gorenjskih loviščih spreminjajo. Spremembe so kompleksne in posledica dejavnikov, na katere lovci nimajo vpliva. “Poleg globalnih klimatskih sprememb gre tudi za lokalne vplive, pritiske ljudi, kmetijstvo, prometno infrastrukturo. Vsi ti dejavniki, ki imajo večinoma negativne vplive na divjad, nas skrbijo in nas zavezujejo, da se bomo morali kot skrbniki lovišč odločneje postaviti v bran divjadi in naravnemu okolju.” Po besedah Avseneka je potrebno omeniti tudi velike zveri, predvsem volka, ki močno vpliva na populacije jelenjadi, muflonov in tudi srnjadi.

France Ekar

Lovci nismo “šintarji”

Na Lovski zvezi Slovenije obžalujemo pokol damjakov v obori v občini Pesnica. Ni prav, da se dogajajo takšne stvari. Radi pa bi javnost obvestili o tem, da imamo lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo.

Fotografija je simbolična. Foto: Jasna Kovačič Siuka

Prvo merilo je zakon o divjadi in lovstvu, drugo je lovski etični kodeks. Zakon o divjadi in lovstvu lovcem ne dovoljuje, da bi lovili živali, ki niso lovna divjad. Etični kodeks pa nam ne dovoljuje, da bi jemali življenje bitjem takrat, ko to ni potrebno.

Psi, ki napadejo druge živali so v pristojnosti veterinarske inšpekcije, ki ne more kar odrediti usmrtitve teh psov, ampak jih mora najprej odloviti, odpeljati v zavetišče, ugotoviti, kdo je njihov lastnik, zakaj so te živali napadle, oceniti njihove vedenjske vzorce in oceniti, ali je take živali še smiselno obdržati pri življenju.

Na teh podlagah se šele lahko odloča o usmrtitvi živali, nikakor pa ne na poziv kogarkoli, da bi lovci, policisti, vojaki ali kdorkoli, ki je oborožen, tako žival usmrtil. Lovci nismo upravičeni odvzeti življenje živali, ki ni lovna divjad, ki je v človeški oskrbi, in za katero so zadolženi drugi. To je odgovornost lastnikov in odgovornih organov, to je veterinarske inšpekcije, ki odredi, kako se s to živaljo ravna.

Naj ljudje ne pritiskajo na lovce in naj jih nimajo za odgovorne za življenja in dejanja domačih živali.

Hunting Association of Slovenia

ODPRTE PRIJAVE: Koroški lovski veleslalom v Črni

Lovskogojitveni bazen Črna na Koroškem in Koroška lovska zveza prirejata in vabita na tradicionalno tekmovanje v lovskem veleslalomu za pokal Koroške lovske zveze. Tekmovanje bo v soboto 9. marca, z začetkom ob 10. uri na smučišču v Črni na Koroškem.

Koroški lovski veleslalom je v smučarski olimpijski Črni lep lovski dogodek. Foto: Franc Rotar

Tekmovalci bodo tekmovali v naslednjih starostnih skupinah:

  • LOVCI DO LETNIKA 1994
  • LOVCI DO LETNIKA 1984
  • LOVCI DO LETNIKA 1974
  • LOVCI DO LETNIKA 1964
  • LOVCI DO LETNIKA 1954
  • LOVCI NAD LETNIKOM 1954
  • LOVKE IN ŽENE LOVCEV VSEH STAROSTI in OTROCI LOVCEV (skupna kategorija)
  • EKIPNO (za ekipo štejejo 3 najboljši tekmovalni rezultati iz vsake kategorije brez rezultatov otrok).

Startnina za posameznega tekmovalca znaša 25,00 € in vključuje smučarsko karto, stroške izvedbe tekmovanja in toplo malico. Za otroke lovcev se plača le smučarsko karto v vrednosti 10,00 € (v kolikor karto že imajo, plačilo ni potrebno, jih je pa potrebno prav tako prijaviti za tekmovanje)!

Prvi trije tekmovalci v starostnih skupinah in tri najboljše ekipe bodo prejeli pokale. Udeležba lovcev na tekmovanju je obvezna v lovski opravi, razen za lovke, žene lovcev in otroke (je pa zaželena)! Tekmovalcu brez lovske oprave se bo k doseženemu času prištelo 5 sekund.

PRIJAVE: (ime, priimek, članstvo LD in  datum rojstva) pošljite na e-naslov: bostjan.jasmina@siol.net (dodatne informacije: po tel.: 041/830-438 – Boštjan).                                                                                   

PRIJAVNINO nakažite na TRR: SI56 0246 6026 2448 564 (DOLK  ČRNA NA KOROŠKEM, BISTRA18, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM ) najkasneje do 6. 3. 2024!  Prijav po 6. 3. 2024 ne bodo mogli upoštevati.

ZBOR TEKMOVALCEV bo od 9.15 – 9.30 ure na smučišču (Brunarica), kjer bo razdelitev štartnih številk!

Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost!

Veselimo se vaše udeležbe. LOVSKO – ŠPORTNI POZDRAV!

 LGB Črna na Koroškem

Parašportnik leta 2023 je strelec Franček Gorazd Tiršek

Strelec Franček Gorazd Tiršek je postal parašportnik leta 2023. Laskavi naziv mu je na včerajšnji slavnostni prireditvi podelila Zveza za šport invalidov – Paralimpijski komite Slovenije.

Franček Gorazd Tiršek. Foto: Urša Kmetec

Franček Gorazd Tiršek, ki je tudi član Lovske družine Gornji Grad in prejemnik zlatega znaka za lovske zasluge LZS, je nagrado za najboljšega športnika leta dobil že sedmič.

Kot so zapisali v Ekipi24, je Franček Gorazd Tiršek že vrsto let sinonim za vrhunskost. To je potrdil tudi v letu 2023, ko je imel nemalo težav s svojo puško. Za nameček so mu avgustovske poplave doma naredile škodo in preprečile trening pred evropskim prvenstvom. A je šampion iz Gornjega Grada spet potrdil svoje mojstrstvo v ključnih trenutkih: na Nizozemskem je postal evropski prvak, na svetovnem prvenstvu v Peruju pa je osvojil bron. Že evropski naslov pa je bil dovolj za uvrstitev na paralimpijske igre v Parizu, kjer bo vnovič sodil v najožji krog kandidatov za najvišja mesta.

V Slovenskogoriških loviščih poleg srnjadi vse več divjih prašičev

Na sedežu Lovske zveze (LZ) Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah Slovenskogoriškega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Strokovna komisija je skrbno pregledale vse trofeje in podatke. Foto: Božidar Kunej

Članice tega LUO, ki leži v severovzhodnem delu Slovenije in obsega ravninski svet Dravskega polja ter gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, so lovske družine Kungota, Šentilj, Paloma – Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik – Košaki, Pesnica – Jarenina, Jakob, Velka, Sv. Ana. Sv. Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje – Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

Najštevilčnejša vrsta divjadi na celotnem območju je srnjad, ki predstavlja tudi poglavitni vir prihodkov za pokrivanje stroškov upravljanja lovskih družin. Del odstrela trofejnih srnjakov lovske družine namenjajo tujim lovskim gostom v okviru lovnega turizma.

Skupni odvzem srnjadi v LUO Slovenske gorice v letu 2023 je znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,50 % realizacijo načrta. Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v LD zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so uničili psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), 10 glav pa je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti.  

Zaskrbljeni zaradi upadanja številčnosti male poljske divjadi – divji prašiči tudi v Benediktu in Lenartu

V lovskih družinah so uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in 6 šakalov. Uplenili so še 6 jelenov – damjakov, ki so pobegnili iz obor. Na ocenjevanju so strokovnjaki ocenili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo.

Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov. V LD Benedikt so uplenili 4 prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem LUO Slovenske gorice), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki 9 (tudi dva povoza), v Cigonci 9, v Črešnjevcu 3, v Dupleku 1, v Kamnici 39  in v LD Košaki – Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V LD Laporje so uplenili 1 divjega prašiča, v Pernici 2, v Pesnici – Jarenini 3, v Lenartu 1, v Račah 6, v Staršah 5 in v Šentilju 4 (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik LZ Maribor in tajnik  slovensko goriškega LUO Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe.

Marjan Toš

Marko Perko zmagovalec Osek

Na strelišču Strelskega društva (SD) Osek v Slovenskih goricah je bilo tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal Oseka 2024.

Golobi so leteli v prah. Foto: Jure Toš

Kot je povedal predsednik SD Vlado Steinfelser, se je vnovič zbralo veliko športnih in lovskih strelcev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi so bila tudi nekatera zveneča imena discipline trap in seveda lovski strelci – veterani. Po športnem merjenju moči je pokal Oseka osvojil prekaljeni strelec Marko Perko pred Nejcem Kajzarjem in Alenom Miheličem, vsi SD Osek.

V ekipni konkurenci so slavili domačini iz SD Osek pred LD Videm ob Ščavnici in SD Velka. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v športni disciplini trap, v kateri je  zmagal Peter Hul iz SD Sokol pred bratom Štefanom Hulom iz istega SD in Alenom Miheličem iz SD Osek. Zaradi velikega obiska strelcev so morali nekatere celo odkloniti, je povedal Steinfelser in se vsem strelcem zahvalil za športno sodelovanje.

Marjan Toš

Lovsko zvezo Slovenije zdaj vodi Alojz Kovšca

Novi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca z današnjim dnem, 15. januarjem 2024 prevzema vodenje zveze. Z dosedanjim predsednikom mag. Ladom Bradačem sta dogovorila še zadnje podrobnosti in podpisala primopredajni zapisnik.

Dosedanji predsednik LZS mag. Lado Bradač, novi predsednik LZS Alojz Kovšca in član novoizvoljenega Nadzornega odbora LZS Dušan Leskovec (od leve). Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca je bil za predsednika Lovske zveze Slovenije za štiriletno mandatno obdobje izvoljen na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2023 v Novem mestu. Na tajnih volitvah je s 55 prejetimi glasovi premagal protikandidata Darka Buta. Glasovalo je 109 od skupno 112 delegatov.

Foto: Urša Kmetec

Alojz Kovšca se je rodil 13. 9. 1965, stanuje v Veliki Račni pri Grosupljem. Po izobrazbi je častnik oklepnih enot, univerzitetni diplomirani politolog-obramboslovec, urarski mojster in zlatar-filigranist. Tekoče govori angleško, hrvaško in srbsko. Dosedanje izkušnje v organih upravljanja: dva mandata v krajevni skupnosti, en mandat v občinskem svetu Grosuplja, štiri mandate predsednik Območno obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad, pet mandatov v skupščini Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in štiri mandate v Upravnem odboru OZS, tri mandate v državnem svetu, od tega je bil en mandat predsednik Državnega sveta RS. Je član in aktualni starešina Lovske družine (LD) Kozlek – Ilirska Bistrica, prej je opravljal funkcijo člana in podpredsednika Disciplinske komisije LD. Po najboljših močeh želi prispevati k razvoju lovske organizacije, ohranitvi tradicionalnih vrednost in slovenske kulturne dediščine.

V Mariboru so se srečali lovci in kinologi

V prostorih Lovske zveze (LZ) Maribor so se pred nedavnim srečali predstavniki Upravnega odbora Kinološke zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Harija Arčona in Upravnega odbora Lovsko-kinološkega društva Maribor pod vodstvom predsednika Zdravka Brezovška.

Srečanje vodstva lovske in kinološke organizacije v Mariboru. Foto: Božidar Kunej

Delovnega srečanja so se udeležili tudi člani Upravnega odbora LZ Maribor na čelu s predsednikom Marjanom Gselmanom. Govorili so o nekaterih odprtih vprašanjih in o možnostih učinkovitejšega sodelovanja med lovsko in kinološko organizacijo.

Pred srečanjem, na katerem so odprto govorili o prihodnosti slovenske lovske kinologije v kontekstu delovanja lovske organizacije, se je sestalo še vodstvo Lovsko-kinološkega društva (LKD) Maribor, ki ga vodi dolgoletni lovec in kinolog Zdravko Brezovšek iz Šmartnega na Pohorju. Ocenili so minulo delo, ki je bilo izjemno plodno, saj so lani med drugim odprli novi poligon za šolanje lovskih psov z brunarico na Polskavi in razvili novi društveni prapor.

Marjan Gselman, Hari Arčon in Zdravko Brezovšek (z leve). Foto: Božidar Kunej

Za letos načrtujejo elektrifikacijo brunarice s foto napetostnimi moduli in še tesnejše sodelovanje v projektih Kinološke zveze Slovenije. Nadaljevali bodo tudi s tradicionalno dobrim programskim sodelovanjem med LZ in LKD Maribor, ki je prepoznavno v širšem prostoru in tudi znotraj Kinološke zveze Slovenije.

Marjan Toš

Velik uspeh lovcev pri zbiranju neinvazivnih genetskih vzorcev medveda

Konec leta 2023 se je zaključil terenski del projekta ‘Ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!

Po osmih letih (zadnja ocena številčnosti po tej metodi je bila izvedena leta 2015) ponovno poskušamo ugotoviti številčnost rjavega medveda v Sloveniji s pomočjo zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev medveda (iztrebkov). Pri vzorčenju smo tudi tokrat bili glavni akterji lovci, ki smo ponovno pokazali, da smo nepogrešljiv del tovrstnih raziskav. S poznavanjem terena in številčno terensko mrežo nudimo oporo znanstvenikom, ki z najnovejšimi matematično-statističnimi metodami na podlagi zbranih vzorcev lahko podajo odgovor na v preteklosti velikokrat kontroverzno vprašanje ‘koliko medvedov je pri nas?’. V štirih mesecih smo uspeli povzorčiti kar 2.816 vzorcev iztrebkov medveda!

V celotni shemi monitoringa je sodelovalo kar 151 lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine. Od tega 31 loviščem ni uspelo zbrati vzorca iz različnih razlogov. Eden najbolj verjetnih je zagotovo ta, da so to lovišča, v katerih se medvedi zelo redko pojavljajo oziroma se na teh območjih tekom leta slučajnostno pojavljajo le posamični osebki in je zaznava iztrebka bistveno manj verjetna kot v osrednjem delu populacije. Ker je osrednji del naše populacije medveda južno od avtoceste Ljubljana – Koper in Ljubljana – Zagreb, je na tem območju bil zbran največji delež vseh vzorcev.

Vse lovske družine, ki so uspele zbrati vsaj en vzorec, se s tem ne bi mogle pohvaliti brez zavzetih in odgovornih lovcev, ki na terenu poskrbijo, da ob opaženem iztrebku le-tega povzorčijo. Zato ne moremo zaobiti podatka, kolikšna terenska mreža se je vzpostavila v obdobju vzorčenja (obdobje med septembrom in decembrom 2023). Skozi izvajanje terenskega dela monitoringa smo vzorec prejeli od 724 različnih lovcev, kar predstavlja skoraj 4 % vseh lovcev v Sloveniji, pri čemer se moramo zavedati, da skoraj dve tretjini lovskih družin in posledično tudi lovcev v monitoring sploh ni bilo vključenih. Če k temu številu dodamo še revirne gozdarje, poklicne lovce in prostovoljce, se število povzpne na skoraj 1.000 oseb. Dejansko število ljudi oziroma lovcev, ki je sodelovalo pri monitoringu (beri: je prejelo komplet za vzorčenje) in jim iztrebka ni uspelo najti, pa je še bistveno višje. 

S takšnimi akcijami lovci dokazujemo, da prispevamo k dobrobiti družbe in splošno dvigujemo ugled lovstva v Sloveniji kot tudi v mednarodnem prostoru. Smo ena redkih držav na evropskem nivoju, ki tako pomembno nalogo lahko zaupa lovcem in ki je realizirana na zavidljivem nivoju.

Tilen Hvala, svetovalec za projektno delo LZS

Bolezen Aujeszkega potrdili pri treh lovskih psih

V veterinarski ambulanti Hrpelje so ponovno potrdili bolezen Aujeszkega pri treh lovskih psih, ki so bili v stiku z okuženim divjim prašičem na Obali. Bolezen je smrtno nevarna za pse (in mačke), žival se okuži z zaužitjem kužnega mesa divjega prašiča.

Foto: Andrej Miklavčič

Divji prašiči so glavni vir okužbe in bolezen večinoma prebolevajo brez klinične slike. Bolezen NI nevarna za človeka. Mesojedi se običajno okužijo z uživanjem in grizenjem mesa ter notranjih organov okuženega prašiča. Psi običajno poginejo v 24 do 72 urah po infekciji. Zdravljenja NI. Smrtnost je 100 %. Klinični znaki bolezni so slinjenje, zmanjšana aktivnost, živčni znaki, srbečica, praskanje, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, mišični krči in agresija.

Priporočljivi ukrepi za lastnike lovskih psov

V veterinarski ambulanti Hrpelje priporočajo, da lovskih psov ne spodbujate k fizičnem kontaktu z ranjenim in uplenjenim divjim prašičem. Lovski pes naj divjad poišče, jo glasno goni, in ko je divjad uplenjena, naj jo pusti počivati.

Priporočljivi ukrepi za lastnike ostalih psov

Pse na sprehodu po gozdu in naravi imejte na povodcu, da preprečite stik z divjimi prašiči.

100-letnica prvega zavarovanega – Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer

Leto 2024 je za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in za slovensko naravovarstvo jubilejno. Vse leto bomo obeleževali 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka in prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju.  

Vir: Triglavski narodni park

Podpis zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka 1. julija 1924 je bil pomemben mejnik v zgodovini razvoja naravovarstva in prizadevanj za zavarovanje dela Julijskih Alp v obliki edinega narodnega parka v Sloveniji. Spodbudil je širjenje naravovarstvene ideje. Čeprav so se prizadevanja za to začela že mnogo prej, je bil s podpisom zakupne pogodbe prvič na Slovenskem vzpostavljen določen pravni varstveni režim, katerega cilj je ohranjanje narave.

Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer je obsegal približno 1.400 hektarov. Zakupna doba je bila določena na 20 let, to je do 1. julija 1944, določena je bila tudi letna zakupnina. Park ni bil razglašen za stalno, saj po takrat veljavnih zakonih ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu. Zakupna pogodba se je formalno iztekla 1. julija 1944, njeno podaljšanje ali sprememba sta bila zaradi druge svetovne vojne odrinjena na stran, po zaključku vojne pa je bilo treba začeti znova.

Slogan obeleževanja jubileja: Varstvo je obstoj

Obeleževanje 100-letnice poteka pod sloganom Varstvo je obstoj. Gre za opozorilo, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pri tem je (še danes) pomembno lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci … 

Tedanje prvo zavarovano območje sodi v danes edini narodni park v državi, Triglavski narodni park, ki se razteza na skorajda 84.000 hektarih. To pomeni, da je našim predhodnikom uspelo ohraniti naravo, ki si zaradi izjemnosti in neprecenljivosti zasluži največjo možno skrb. Ključnega pomena pri tem so ljudje – ne samo tisti, ki so snovali in uresničevali idejo o zavarovanju, pač pa tudi tisti, ki so jo v stoletju od prvega zavarovanja do danes udejanjali in ki to še vedno počnejo. Le ljudje, ki se zavedajo njunega pomena in neprecenljivosti, lahko ohranjajo naravo in vzdržujejo podobo kulturne krajine v Triglavskem narodnem parku. 

Poklicni lovski čuvaji Zavoda za gojitev divjadi Triglav so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki 

Po odloku o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« leta 1961 je bil dvajset let pozneje (leta 1981) sprejet Zakon o Triglavskem narodnem parku. Park je takrat obsegal 83.807 hektarov. Izvršni svet Republike Slovenije je za izvajanje upravljavskih nalog pooblastil Zavod za gojitev divjadi Triglav s sedežem na Bledu, ki je operativno že dolgo časa deloval na večjem delu po novem zavarovanega območja.

Poglavitna dejavnost Zavoda za gojitev divjadi je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo gorskih koč, najboljše poznavalce razmer na terenu in utečeno ekipo lokalnih poklicnih lovskih čuvajev. Ti so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki pri nas.

Vabilo k sodelovanju

Častno pokroviteljstvo nad obeleževanjem 100-letnice je prevzela predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar.

Med prvimi dogodki obeleževanja jubileja bo odprtje filatelistične razstave na temo Triglavski narodni park in Evropski nacionalni parki, ter razglednic na temo Slovenska planinska pot. Dogodek bo v petek, 26. januarja ob 17. uri v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Predstavljena bo tudi priložnostna znamka Triglavskega narodnega parka, ki jo bo ob stoletnici izdala Pošta Slovenije. Znamka oziroma poštne pošiljke bodo ta dan na Pošti Bled žigosani s pripadajočim žigom prvega dne, ki bo na tej pošti na voljo še naslednjih 14 dni. Priložnostna znamka s podobo Triglava bo izšla v nominalni vrednosti B, kar zadošča za pošiljanje navadnih pisem in razglednic v domačem prometu.

Sicer pa bi radi jubilej v Javnem zavodu Triglavski narodni park obeleževali tudi skupaj z organizacijami, partnerji, posamezniki, društvi … K snovanju skupnih dejavnosti vabimo vse, ki bi se nam na kakršen koli način želeli pridružiti. S svojimi predlogi, pobudami in vprašanji o obeleževanju 100-letnice se na nas lahko obrnete po e-pošti na naslov triglavski-narodni-park@tnp.gov.si. Veseli bomo vašega odziva.

Aktualno dogajanje, povezano z obeleževanjem 100-letnice, pa je na spletni strani Javnega zavoda Triglavski narodni park predstavljeno v posebnem zavihku z naslovom 100-letnica oziroma na spletnem naslovu https://www.tnp.si/sl/javni-zavod/posebni-dogodki/100-letnica/

Pripravili sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park

Zdravstveno stanje divjadi v Sloveniji v letu 2023

Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2023 opravili 77 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 50 različnih lovskih družin.

Foto: Pixabay

Pregledali so enajst različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, kuna belica, poljski zajec, navadni jelen, jazbec, nutrija, divji prašič, kozorog, bober), različne starosti in spolov. Opravili so tudi preko 100 pregledov in vzorčenj nutrij iz LD Tomišelj, LD Ig in LD Vrhnika. V letu 2023 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.

Vzroki pogina divjadi

Kot najpogostejši vzrok pogina v letu 2023 ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci.
Ugotavljajo tudi močno invadiranost s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča pa število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije – bakterije, ki povzročajo gnojenje, Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost garij.

Opozorilo: redno spremljanje poginov divjadi

Na inštitutu svetujejo redno spremljanje poginov divjadi, saj je stalno spremljanje stanja populacije eden od t. i. mehkih načinov nadzora bolezni v naravi (pasivni monitoring). Pogin divjih prašičev je npr. prvi znak, ki ga opazimo v naravi ob izbruhu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih OIE je okuženih že preko 50 držav sveta. Večino pojavov beležijo v azijskih državah, še vedno pa se s problematiko ukvarja Evropa, kjer je APK potrjena v 13 državah. Seznamu se je zadnja pridružila Švedska.

Po podatkih UVHVVR je bil virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1 v letu 2023 potrjen pri naslednjih vrstah: labod grbec, črni labod, velika uharica, siva čaplja, kanja, kokoš, domači vrabec, rečni galeb, navadna čigra, bela štorklja in žerjav. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, s stiki med pticami, preko njihovih izločkov, preko okužene krme, obutve in opreme.

Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2023 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.

OBVESTILO: Plačilo članarine za leto 2024

Strokovna služba Lovske zveze Slovenije prejema številna vprašanja lovskih družin glede plačila članarine za tekoče leto. Zato tudi letos objavljamo pojasnilo računovodstva.

Vila Zlatorog. Foto: Urša Kmetec

V kolikor se je stanje članstva v lovski družini (LD) med 1. decembrom in 30. aprilom spreminjalo in se stanje članstva NE ujema s prejetim računom, lahko lovska družina naredi sledeče:

  • LD lahko plača celoten znesek, ki je bil zaračunan na računu, in v mesecu maju prejme DOBROPIS ter VRAČILO PREPLAČILA ali
  • LD lahko samoiniciativno plača zmanjšan znesek in nato v mesecu maju prejme samo DOBROPIS, brez vračila denarja.

Računov v računovodstvu med letom NE MOREJO popravljati in stanje članstva urejajo z DOBROPISI na dan 30. april in 30. november leta, za katerega se zaračunava članarina.

Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo v Brežicah

50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije bo potekalo v soboto, 8. junija 2024, v športni dvorani v Brežicah, Černelčeva cesta 10, 8250 Brežice.

Utrinek z 49. Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov na Visokem. Foto: Urša Kmetec

Vsakoletna prireditev, ki smo jo poimenovali »PRAZNIK LOVSKE KULTURE«, obsega predstavitev lovske kulture, kar poleg predstavitve lovskih pevskih zborov in skupin lovskih rogistov zajema tudi predstavitev likovnih, fotografskih in literarnih del ter ostalega kulturnega ustvarjanja znotraj slovenskega lovstva.

Prvo obvestilo z okvirno časovnico srečanja in scenosledom skupnega nastopa ter notnim gradivom za udeležence je na voljo v zavihku Lovska kultura/ Srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov.

Na ogled oddaja Dober pogled

Na spletni strani in Youtube kanalu LZS je na ogled decembrska oddaja o lovstvu, oddaja Dober pogled.

Decembrska oddaja Dober pogled se začenja v Novem mestu, kjer je 19. decembra 2023 potekal občni zbor Lovske zveze Slovenije ter volitve novega predsednika in organov LZS za obdobje 2024-2028.

Koroški lovci so se v Mislinji družili na že 17. Dnevu koroške lovske kulture. Konec leta 2023 sta Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije pripravili tradicionalno skupno novinarsko konferenco. V Zlatorogovi galeriji LZS je bila odprta kiparska in slikarska razstava “Zeleni dom” avtorja Branka Žuniča, ki je na ogled do konca januarja.

Prijateljsko druženje lovcev Dobrave in Vurmata

Ob zaključku leta 2023 so v Lovski družini (LD) Dobrava v Slovenskih goricah pripravili krajši lov na race za člane pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.

Tone Šamperl (v sredini) v družbi lovovodje Jureta Toša in gospodarja LD Dobrava Vlada Steinfelserja. Foto: Marjan Toš

Ta kolektiva zelene bratovščine prijateljsko sodelujeta vse od leta 1977, ko so slovesno podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Lovci iz LD Dobrava odhajajo na Kozjak na lov na gamse, njihovi lovski tovariši iz LD Vurmat pa prihajajo v Slovenske gorice na lov na srnjake. Vsako leto pripravijo tudi po en skupni lov. Na Vurmatu pogon na divje prašiče in jelenjad, v Dobravi pa lov na malo divjad, lisice in fazane.

Po lovu na race so izvedli še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za prvi Božični pokal (ali “račji pokal”) LD Dobrava. Osvojil ga je Tone Anton Šamperl, ki je v finalnem dvoboju premagal strelskega veterana Ivana Bezjaka. Dobre volje in dovtipov na ta račun ni manjkalo, saj je Bezjak veljal za absolutnega favorita.

Na zadnjem pogonu v lovskem domu v Dobravi pa so nazdravili novemu letu z željo, da bi še tesneje sodelovali, se večkrat družili in skupaj skrbeli za ohranitev živega dela narave, v katerega sodi tudi divjad.

Marjan Toš

Zadnji skupni lov LD Jezersko na “Štefanovo”

Skupni lov na »Štefanovo« so v Lovski družni Jezersko pričeli izvajati kot zadnji lov v letu v 90-letih prejšnjega stoletja.

Pozdrav lovini pred lovskim domom. Foto: Franc Ekar

Morda sta temu botrovala naključje in dobra volja, ko je na “Štefanovo” godoval takratni gospodar LD Jezersko, legendarni jezerski lovec Štefan Zupan. Zadnji skupni, tradicionalni in praznični lov 2023, ki se ga je udeležilo več kot dvajset članov lovske družine, je bil uspešen in lovsko pravičen, saj so doživeli lovsko srečo in blagor, ko so uplenili jelena.

Po zaključku lova so izvedli tudi tradicionalni »pozdrav vini« in priredili kratko novoletno lovsko druženje. Lov v spremenjenih klimatsko-temperaturnih razmerah in stanjih je v gorah zahtevnejši, saj je bila nad 1.000 metrov nadmorske višine na ta dan temperatura višja kot 3 stopinje Celzija. Izvajanje lova je bilo zahtevno, saj so poledenele, zasnežene in zamrznjene podlage, pokrite z listjem, nevarne za zdrse in padce …

France Ekar

Termini predvajanja decembrske oddaje Dober pogled

TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 28. 12. 2023, ob 20.00, sobota, 30. 12. 2023, ob 20.00 in nedelja, 3. 12. 2023, ob 11.00.

VTV VELENJE: četrtek, 28. 12. 2023, ob 21.20.

TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 26.12. 2023, ob 19.00 in 20.45.

GTV KRANJ: torek, 26. 12. 2023, ob 19.35 in sreda, 29. 11. 2023, ob 18.00.

VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 28. 12. 2023, ob 22.00 in petek, 29. 12. 2023, ob 10.00.

ATM KRANJSKA GORA: sobota, 30. 12, 2023, ob 20.00.

ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 4. 1. 2024, ob 20.00.

TV ORMOŽ: petek, 5. 1. 2024, ob 20.00 in nedelja, 7. 1. 2024, ob 10.00.

ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 30.1 2. 2023, ob 18.00, ponedeljek, 1. 1. 2024, ob 20.00 in sreda, 3. 1. 2024, ob 10.00.

*Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.

Če želite, da je v oddaji predstavljeno delo vaše lovske družine, lahko pokličete na telefonsko številko 031 273 825 (Erika).

Prednovoletno srečanje lovske in ribiške zveze

Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije sta danes v Zlatorogovi galeriji LZS pripravili že tradicionalno skupno prednovoletno srečanje. V prijetni družbi smo se ozrli na iztekajoče leto in z najboljšimi željami pogledali v prihajajoče leto.

Foto: Urša Kmetec

Goste sta na srečanju pozdravila predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač in predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Zbrane je nagovoril tudi bodoči predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki svoj mandat nastopi 15. januarja 2024.

Novi člani Nadzornega odbora, Razsodišča, Odbora etičnega kodeksa in Upravnega odbora LZS (2024-2028)

Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije so bili izvoljeni novi člani Nadzornega odbora, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa. Delegati so se seznanili tudi s člani novega Upravnega odbora LZS, ki so bili izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših. Z delom bodo začeli po 15. januarju 2024.

Foto: Andrej Miklavčič

Izvoljeni člani organov LZS na OZ LZS 19. 12. 2023

  • Nadzorni odbor: Dušan Leskovec, Anton Lukančič, Milan Šajn, Milan Jurkovič in Peter Kovačec
  • Razsodišče: Danimir Rebec, Marjan Malek, Alojz Hvala, Mirko Urbas in Jožef Jenko
  • Odbor etičnega kodeksa: Niko Šuštarič, Rudolf Majer, Jakob Zorko, Ivan Lah, mag. Martin Smodiš, Marijan Sotlar, Jože Sivec, Albert Lagoj in Lambert Pate

Upravni odbor LZS – člani, izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših

  1. Miroslav Hudak (volilni okoliš Bela krajina)
  2. Andrej Sila (Brkinsko-kraški volilni okoliš)
  3. Zdravko Mastnak, Miha Finkšt in Florijan Rojnik (volilni okoliš Celje)
  4. Drago Goričan in Peter Belhar (volilni okoliš Gorenjska)
  5. Silvo Batagelj in Miran Štrukelj (volilni okoliš Gorica)
  6. Goran Šuler (volilni okoliš Gornje Posočje)
  7. Bojan Breitenberger (volilni okoliš Idrija)
  8. Branko Zlobko (volilni okoliš Kočevje)
  9. Vedran Prodan (volilni okoliš Koper)
  10. Jure Skobir in Samo Vončina (volilni okoliš Koroška)
  11. mag. Lado Bradač in Miran Zupančič (volilni okoliš Ljubljana)
  12. Marjan Gselman, Ivan Žižek in Franc Krivec (volilni okoliš Maribor)
  13. Rajko Kovačič (volilni okoliš Notranjska)
  14. mag. Darja Gros in Franc Jarc (volilni okoliš Novo mesto)
  15. Slavko Zakšek in Branko Tucovič (volilni okoliš Posavje – Krško)
  16. mag. Aleš Klemenc in Danjel Saftič (Postojnsko – bistriški volilni okoliš)
  17. Ludvik Rituper (volilni okoliš Prekmurje)
  18. Milan Kolarič (volilni okoliš Prlekija)
  19. doc. dr. Srečko Felix Krope in Katka Kovačec (volilni okoliš Ptuj – Ormož)
  20. Tomaž Trotovšek in Ivan Malešič (volilni okoliš Zasavje)

Alojz Kovšca novi predsednik LZS

Na občnem zboru Lovske zveze Slovenije 19. decembra v Novem mestu so predstavniki članic LZS izvolili predsednika za mandatno obdobje 2024 – 2028. Novi predsednik LZS, ki bo mandat nastopil 15. januarja 2024, je Alojz Kovšca.

Foto: Andrej Miklavčič

“Obljubljam vam, da bom v mandatu, ki je pred menoj, deloval v korist Lovske zveze Slovenije, v korist vseh lovk in lovcev v Republiki Sloveniji, in da bom spoštoval lovski etični kodeks,” je po izvolitvi povedal Alojz Kovšca, ki je na tajnem glasovanju prejel 55 glasov. Njegov protikandidat Darko But je prejel 53 glasov. Na volilnem občnem zboru LZS je glasovalo 109 udeleženih delegatov od skupno 112; ena glasovnica je bila neveljavna.

Delegati so se na občnem zboru, ki so ga s fanfarami slovesno odprli Rogisti LD Trdinov vrh, seznanili tudi glede prodaje poslovne stavbe na Župančičevi ulici 9, v Ljubljani in glede realizacije sklepa, ki ga je v zvezi z gradnjo Nacionalnega lovskega centra Zlatorog sprejel Občni izbor 15. 6. 2023. Sprejeli so spremembe in dopolnitve Pravil LZS, se seznanili glede vpisa Ustanove za ohranjanje naravne in kulturne dediščine slovenskega lovstva v evidenco ustanov in z vsebinskim in finančnim načrtom dela LZS za leto 2024.

Podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek sta se zahvalila mag. Ladu Bradaču za opravljeno delo in uspešno vodenje Lovske zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič

Aleksandru Beeru, ki se žal ni mogel osebno udeležiti dogodka, je Lovska zveza Slovenije za njegovo dolgoletno ustvarjalno delo v lovski organizaciji podelila najvišje priznanje Lovske zveze Slovenije – plaketo Zlatorog. Za opravljeno delo, uspešno vodenje in za prispevek pri razvoju Lovske zveze Slovenije, se je predsedniku LZS mag. Ladu Bradaču ob izteku njegovega drugega mandata zahvalil podpredsednik LZS mag. Aleš Klemenc in mu predal plaketo LZS in umetniško sliko.

Volitve za predsednika LZS in kandidatov za člane Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa so se začele po kratki predstavitvi obeh kandidatov. Po razglasitvi rezultatov pa so se delegati seznanili še s člani novega Upravnega odbora LZS, ki so bili izvoljeni na delnih občnih zborih v volilnih okoliših.

Minuli teden izvedli dve usposabljanji in dve iskanji poginulih divjih prašičev

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je (UVHVVR) je v sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije 22. novembra s pomočjo aplikacije MS Teams organizirala dodatno teoretično usposabljanje iz iskanja poginulih divjih prašičev. Teoriji na daljavo je sledilo nekaj manjših praktičnih usposabljanj iz iskanja in evidentiranja s pomočjo aplikacije WBT na območjih v neposredni bližini meje s Hrvaško.

Zadnje preverjanje delovanja aplikacije WBT pred odhodom na iskanje. Foto: Gregor Bolčina

Tokrat so bila usposabljanja nadgrajena s pravim iskanjem: 11. decembra so izvedli usposabljanje in iskanje v Lovski družini (LD) Metlika. Vsi udeleženci so bili člani LD Metlika. Pohvalno je, da se je iskanja udeležilo vseh 19 prijavljenih.

Sledilo je usposabljanje in iskanje dne 16. decembra, ko je bilo usposabljanje namenjeno bolj pisani družbi, saj je predvideno iskalno skupino sestavljalo 24 predstavnikov iz 11 LD in dva predstavnika Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kočevsko. Na žalost je bil tokrat odziv bistveno slabši, saj se je usposabljanja in iskanja udeležilo le deset novincev.

Vodja usposabljanja je bil mag. Ivan Ambrožič, ki je na UVHVVR vodilni za dogajanja, povezana z APK. Vodja praktičnega iskanja je bil Aleš Žnidaršič iz LPN Kočevsko, ki mu je asistiral Ivan Šercer, poklicni lovski čuvaj LPN Kočevsko, v katerega revirju Lapinje, je potekalo iskanje.

Gaj Mlinarič iz podjetja VETERA d.o.o. je udeležencem pomagal pri inštalaciji in zagonu programa WBT, vodja Veterinarske higienske službe Špela Vidrih pa je na terenu pokazala pravilne postopke razkuževanja, postopke pristopa k najdenemu kadavru in označevanja kadavra. Sledilo je iskanje kadavrov v dveh kvadrantih. Kljub temeljitemu prečesavanju terena (na srečo) ni bil najden noben poginuli divji prašič. Sledilo je ponovno razkuževanje obutve. Zaključki iskalne akcije so bili podani v Štalcerjih.

Vsem udeležencem in organizatorjema iz LPN se zahvaljujemo za udeležbo in organizacijo.

Gregor Bolčina

Prihodnje leto tudi digitalizacija ekološke učilnice za mlade

Na zadnji letošnji seji Upravnega odbora Lovske zveze (LZ) Maribor so med drugim obravnavali in potrdili delovni program s finančnim načrtom za prihodnje leto.

Foto: Božidar Kunej

Ocenili so, da je bilo za letos načrtovano delo opravljeno in da so vse komisije izvedle svoje programe. To velja zlasti za področje izobraževanja, ki je ena od stalnic prizadevanj LZ Maribor. Poudarjajo namreč pomen strokovnega znanja in zato podpirajo dodatne programe usposabljanja kadrov za izvajanje nalog po lovskih družinah, je povedal predsednik komisije za izobraževanje Ivan Žižek.

Organizirali so več predavanj za mentorje lovskim pripravnikom, ki imajo veliko vlogo pri praktičnem delu lovskega izpita. Težišče izobraževanja je vsakoletni program v okviru teoretičnega dela lovskega izpita. Kljub nenehni modernizaciji učne tehnologije in krepitvi pedagoško-andragoškega kadra je znanje lovskih pripravnikov na zaključnih izpitih včasih pomanjkljivo. Kriterije nameravajo še zaostriti, saj brez strokovno izobraženih lovcev res ne bo mogoče upravljati z lovišči.

Predsednik Komisije za delo z mladimi in podpredsednik LZ Maribor Borit Mithans je predstavil izvedbo letošnjih lovskih taborov za mladino, ki so izredno uspešna oblika dela z mladimi in hkrati promocija lovske organizacije. Damir Koblar, ki vodi Komisijo za prireditve, je poročal o izvedbi prve Hubertove maše v mariborski stolnici, ki je v javnosti naletela na velik odmev. Zavzel se je za še večje vključevanje LZ v nekatere mestne turistične projekte in v turistične programe občin, v katerih delujejo lovske družine 

Bojan Urbančič, ki je zadolžen za lovsko strelstvo je, letošnje rezultate mariborskih lovskih strelcev ocenil za zelo uspešne in napovedal organizacijo memoriala Braneta Kurnika prihodnje leto. Na njem sodelujejo Lovske zveze Koroška, Celje in Maribor.

Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman je med drugim povedal, da so letos že ozvočili veliko predavalnico in začeli snovati strokovne rešitve za digitalizacijo vsebin v ekološki učilnici za mlade. V finančnem načrtu za prihodnje leto so predvideli znatna sredstva za pripravo avdiovizualnih pripomočkov, s katerimi bodo bistveno dopolnili poslanstvo te učilnice, ki je prvenstveno namenjena promociji varstva narave in ohranjanja prostoživečih živali med mladimi in tudi strokovnemu izobraževanju mladih lovcev.

Tudi letos je LZ Maribor dobro sodelovala z drugimi sorodnimi organizacijami, še posebej z Lovsko -kinološkim društvom in Ribiško zvezo Maribor, pa tudi z Zavodom za gozdove, policijsko upravo in z mnogimi šolami v Podravju.

Marjan Toš

Slikarsko kiparska razstava »Zeleni dom« na ogled v Zlatorogovi galeriji

V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije smo 23. novembra 2023 odprli slikarsko in kiparsko razstavo »Zeleni dom« avtorja Branka Žuniča. Ogledate si jo lahko do konca januarja 2024.

Avtor in likovna kritičarka ob skulpturi “Svet na križu”. Foto: Urša Kmetec

»Lovci smo ljubitelji narave, smo naravovarstveniki in tudi kulturniki, zato mi je v veliko veselje, da lahko gostimo razstavo našega lovskega tovariša,« je ob svečanem odprtju razstave zbrane nagovoril direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije mag. Božo Zakrajšek.

Dobrodošlico v »Zelenem domu« je obiskovalcem zaželela likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je podrobno predstavila avtorja in njegova dela: »Če smo Branka Žuniča v preteklosti poznali le kot avtorja različnih skulpturalnih form, pa ga na razstavi spoznavamo tudi kot slikarja. Gre za izjemno čutečega in odgovornega človeka, ki prav skozi dialoge z naravo postaja nadvse kreativen. Narava je njegov neizčrpen vir navdiha.«

Branko Žunič ljubezen do oblikovanja lesa goji že od malih nog. Za svoje edinstvene stvaritve poleg lesa uporablja še železo in glino, poprime tudi za slikarski čopič. Vsak njegov izdelek je sporočilo o svetu, v katerem živimo in ga skušamo oblikovati po človeških merilih, ki pa niso vedno dobra za naravo.

Branku Žuniču je nedavna poškodba roke onemogočila kreiranje v lesu. »Klic po ustvarjanju pa je ostal, zato je vstopil v svet slikarska, med barve, linije, svetlobe, prostore, kompozicije. Motivika gozdov, izbrani krajinski izseki in živalski svet v njih, so postavili snov za njegovo ustvarjanje, likovno pripovedovanje in izpovedovanje,« je med drugim izpostavila Stibilj Šajn.

Žunič se je zahvalil Anamariji Stibilj Šajn za izčrpno predstavitev: »Samozavest, da se upam pojaviti tukaj in kje drugje, saj z delom še nisem zaključil, me ves čas žene naprej. Biti vedno radoveden, raziskovati, nikoli zaspati na lovorikah, to je bistvo,« je strnil misli Branko Žunič in se zahvalil tudi svoji družini in prijateljem, ki mu nastavijo ogledalo.

Zbrane so z venčkom ljudskih pesmi navdušili člani pevske skupine Zarja, ki že 25 let deluje v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Račne pri Grosupljem.

Urša Kmetec

Ministri se menjajo, odprta vprašanja ostajajo

Bomo končno le uspeli zaključiti leta trajajočo zgodbo z odvzetimi zemljišči lovskim in ribiškim družinam? Kdaj bomo dočakali spremembe lovske zakonodaje, ki so bile že pred časom poslane v vladno obravnavo? Zakaj afriške prašičje kuge v Sloveniji še ni? Zakaj država ne sliši opozoril ribičev, da sanacije po avgustovskih poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih in ribjemu življu? To so bile glavne teme, ki sta jih na današnji skupni novinarski konferenci predstavili Lovska zveza Slovenije in Ribiška zveza Slovenije.

Foto: Urša Kmetec

Kljub številnim pobudam Lovske zveze Slovenije, podanih tako resornemu ministrstvu – Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi, ostaja nerešeno vprašanje odvzema zemljišč lovskim organizacijam. V večini primerov gre za zemljišča, ki so v naravi kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila pridobljena odplačno, s članarinami članov lovskih družin, in ki so jih oz. jih lovske družine še vedno uporabljajo za opravljanje nalog s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, torej za opravljanje javnih nalog. “V rokah nam je ostal le papir, s katerim je bivša ministrica za kmetijstvo obljubila, da bodo skušali najti rešitev, s katerim bi lovskim družinam in drugim društvom v Sloveniji vrnili neupravičeno odvzeta zemljišča. Začasni kmetijski minister je uvedel novo prakso, da se s predstavniki LZS ne sestane, temveč pošlje na sestanke državno sekretarko,” je dejal predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.

Spremembe Zakona o divjadi in lovstvu še vedno čakajo na vladno obravnavo

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Prvi člen zakona na novo določa oziroma prenaša določilo, ki je bilo v veljavi na podlagi Zakon o varstvu okolja od leta 1993 dalje, da je divjad lastnina države. Predlog prinaša kar nekaj sprememb, med drugim se LZS doda nova naloga pod pogoji javne službe – izdaja dovolilnic za lovske goste ter ocenjevanje trofej divjadi, kot naloga v javnem interesu. Slovenija je praktično edina od primerljivih držav s podobnim sistemov lovstva v Evropi, ki teh dovolilnic še nima.

Dopolnjuje se varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja in zgodnje vzreje mladičev. Z novim določilom bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo veljale za delovne pse, kamor sodijo tudi lovski psi, ki so posebej usposobljeni in preizkušeni. Določa se tudi uporaba lovskih psov.

Predlog zakona ureja izredne posege na nelovnih površinah, saj je pojavljanje divjadi v naseljih vse pogostejši pojav. Na novo se določajo zahtevnejši pogoji za opravljanje lovsko-čuvajske službe, na novo se dodaja stopnja dosežene izobrazbe lovskega čuvaja. Spreminja se tudi postopek imenovanja lovskih čuvajev, ki se je v sedanji ureditvi izkazal kot nepraktičen in nejasen. Na novo bo urejeno tudi izračunavanje koncesijskih dajatev v letu 2029 (veljavne koncesijske pogodbe upravljavcev lovišč potečejo leta 2028).

Zakaj v Sloveniji še ni afriške prašičje kuge?

Po zadnjih podatkih so v Evropski uniji in sosednjih državah v letu 2023 zabeležili kar 7.122 primerov afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih in 4.451 pri domačih prašičih. Največ primerov APK pri divjih prašičih (2.491) so imeli na Poljskem, 903 v Italiji in 861 v Nemčiji. Na Slovaškem je bilo evidentiranih 512 primerov APK, na Madžarskem 364 in 261 v Romuniji ter v Srbiji 204 primeri. V Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, ki sta najbolj rizični za prenos APK v Slovenijo, so zaenkrat zabeležili le 16 oz. 10 primerov izbruha APK pri divjih prašičih.

V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izvedli številne aktivnosti za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih. V sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo izobraževali lovce iz vseh lovskih družin v Sloveniji. Lovci osmih lovskih družin na območju visokega tveganja (Banja Loka, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje) pa že izvajajo posebne ukrepe, ki zajemajo aktivno iskanje poginulih prašičev.

“Dejstvo je, da moramo slovenski lovci izvajati ukrepe proti APK, če se želimo izogniti omejitvam ali prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe z APK pri divjih prašičih. Slovenska javnost se morda premalo zaveda, da se bo v primeru izbruha APK okuženo območje popolnoma zaprlo ne le za lovce, temveč tudi za pohodnike, sprehajalce, gobarje …” je poudaril direktor Strokovne službe LZS mag. Božo Zakrajšek.

Foto: Urša Kmetec

Monitoring medveda 2023

S septembrom smo začeli z zbiranjem neinvazivnih genetskih vzorcev za monitoring medveda, ki bo služil kot osnova za nadaljnje genetske preiskave. Primarni namen monitoringa pa je pridobitev ocene velikosti populacije rjavega medveda v Sloveniji za leto 2023. Po Bradačevih besedah je bilo do 1. decembra zbranih že 2.600 neinvazivnih genetskih vzorcev medveda: “To pomeni, da smo že dosegli zastavljeni cilj zbrati 2.500 vzorcev po celotnem območju prisotnosti medveda. Z vzorčenjem bomo še nadaljevali, kolikor nam bo vreme dopuščalo, da pridobimo še boljšo oceno številčnosti.”

Humanitarna akcij lovcev za odpravo posledic avgustovskih poplav še poteka. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, Bradač pa je prepričan, da nam bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov. Pozval je vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.

Sanacije po poplavah povzročajo vse več škode na vodotokih

Avgustovske poplave so veliko razdejanje povzročile tudi pri ribičih ter na vodotokih in populaciji rib. “Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov,” pravi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl. Ribiče skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave.

Pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode, zato je član Upravnega odbora RZS in predsednik Zveze ribiških družin Celje Boštjan Peter Zagožen pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov. Ribiške družine opozarjajo, da so pri tem povsem izključene, čeprav so jih izvajalci sanacijskih del po interventnem zakonu dolžni obveščati.

Žaberl je izpostavil, da država zamuja pri sprejemanju temeljnih strateških dokumentov na področju ribištva. Po nastopu vlade je novo vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano stvari pospešilo, a na nepravilen način. Pripomb in predlogov ribičev niso upoštevali, prav tako jih niso povabili na usklajevanje ribiško-gojitvenih načrtov z ostalimi deležniki. Žaberl je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023 do 2025 zaradi omejitev Evropske unije pri dodeljevanju pomoči in drastičnem zmanjšanju finančnih sredstev za ribiški sektor.

GRADIVO NOVINARSKE KONFERENCE LZS IN RZS 5. 12. 2023

Zadnja oddaja Dober pogled

Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko ogledate novembrsko oddajo Dober pogled.

V novembrski oddaji Dober pogled se predstavlja Lovska družina Trstelj.

V mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika je 3. novembra potekala prva Hubertova sveta maša organizaciji Lovske zveze Maribor. Namenjena je bila spominu na vse štajerske lovce, ki so umrli v času epidemije covida-19 in niso mogli imeti lovskega pogreba.

Društvo slovenskih lovk je z odprtjem razstave fotografij v Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije praznovalo prvo desetletje delovanja. 

“Rukači” so se pomerili na izbirni tekmi

Izbirna tekma v oponašanju jelenjega rukanja je potekala 25. decembra v Kulturni dvorani Škofljica, v soorganizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana in Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS. Pomerilo se je pet tekmovalcev.

Foto: Urša Kmetec

Prvo mesto je osvojil Tadej Klemenšek (LD Solčava), ki je v treh disciplinah zbral 68 točk. Za drugo in tretje mesto sta se v dodatni, četrti disciplini pomerila Tomaž Miklič (LD Plešivica-Žužemberk) in Marko Mavri (LD Podbrdo), ki sta po treh disciplinah prejela enako število, to je 63 točk. Drugo mesto je tako ‘po podaljšku’ pripadlo Mikliču, tretji je bil Mavri. Simon Ferlinc (LD Puščava) in Franz Hirm (Društvo za ohranjanje lovske kulture Črna) pa sta dosegla četrto in peto mesto.

Video: Urša Kmetec

Izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja je vodil predsednik Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Jani Šalamon. Član vodstva je bil Milan Tepej, nadzornik tekmovanja Gabriel Košir, zapisnikar pa Matej Sedej. Udeležence je v imenu ZLD Ljubljana pozdravil Miran Zupančič in tekmovalcem zaželel uspešno tekmo, občinstvu pa obilo užitkov ob spremljanju, kaj vse stori jelen za košutino naklonjenost. Uspešno izpeljan dogodek so popestrili Domžalski rogisti.

Priznanje gorenjski lovski legendi Ivanu Jenku

Ivanu Jenku – lovcu LD Tuhinj in LD Krvavec in dolgoletnemu lovskemu čuvaju in vodji “Fazanerije” gojitvenega lovišča Kozorog podelili plaketo Policijskega veteranskega društva “Sever Gorenjska”.

Predsednik in sekretar PVDS Gorenjska izročata plaketo Ivanu Jenku. Foto: Frranc Ekar

V novembru 2023 je na Osnovni šoli (OŠ) Matije Valjavca v Preddvoru potekala slavnostna otvoritev razstave: »Vojna za samostojno Slovenijo 1991«, ki je nastala in bila postavljena s strani Muzeja policije na skoraj 500 kvadratnih metrih. Na svečanem dogodku z bogatim kulturnim programom učencev OŠ Preddvor, pozdravnim nagovorom župana Občine Preddvor mag. Roka Robleka, ravnatelja OŠ Preddvor Jožeta Povšina in slavnostnim govorom predsednika Policijskega veteranskega društva “Sever Gorenjska” Ivana Hočevarja.

Hočevar je ob tej priložnosti obnovil in osvežil spominjanja, še posebej na vojne dogodke v tem kraju: na Jezerskem vrhu, ko je JLA granatirala mejna poslopja milice in pri tem tudi povzročila z zgrešenim streljanjem prvi mednarodni incident na ozemlju Avstrije, ko je bil na Krvavcu z letali raketiran TV stolp, zapora ceste v dolini Kokre.  

Ob prisotnosti skoraj 300 gostov, vojnih veteranov »Sever« in Zveze veteranov vojne za Slovenijo 1991, je bilo izročeno priznanje tudi ugledni družbeni in lovski legendi 93-letnemu Ivanu Jenku-Kovčetovemu s Pšate pri Cerkljah na Gorenjskem. Jenko je prejel priznanje za pogumno dejanje, ko je kot upravnik lovskega objekta Lovišča Kozorog Kamnik “Fazanerija” v Cerkljah na Gorenjskem v bližini letališča Brnik v letu 1991 organiziral in varoval tajno skladišče orožja vojnih enot milice Uprave za notranje zadeve Kranj, Postaje mejne milice Brnik.

To priznanje in izkazana pozornost je tudi za lovstvo in lovce častno, ko se ne pozablja, kako so se lovci v času vojnega stanja v letu 1991 povsod vključevali v boj, varovanje slovenstva in procese slovenskega osamosvajanja.

Ivan Jenko na svečanem odprtju razstave “Vojna za Slovenijo 1991”. Foto: Franc Ekar

Ivan se je vključil v lovske vrste že v letu 1961 v Lovski družini (LD) Tuhinj in ostal v njej več kot 50 let, nato pa še po ustanovitvi LD Krvavec postal njen spoštovani in cenjeni član. Lovska tradicija je bila že od nekdaj doma na njegovi domačiji na Pšati, kajti tudi njegov oče Martin, poljedelec, živinorejec in kmetovalec je bil ob tem tudi lovec in eden izmed lovskih čuvajev na gradu Strmol, čigar lovne površine so segale od Krvavca do nižin današnjega letališča Brnik in okolice.

Ivan se je leta 1962 zaposlil, kot lovski čuvaj v Gojitvenem zavodu Kozorog Kamnik in ostal zvest 31 let, do upokojitve. Že na samem začetku je bil eden najaktivnejših sograditeljev, ko se je gradil objekt za vzrejo fazanov in jerebic. Po izgradnji je vodil vzrejo, krmljenje fazanov in jerebic. Bil je tudi lovski čuvaj za območje Cerkelj in izvrsten organizator lova za tuje in domače lovce. Potrjeval se je tudi kot odličen lovski kinolog, ki je imel vedno na voljo vrhunsko usposobljene pse, dva do tri prinašalce za pomoč pri lovu na malo divjad.

Ivan  je bil tudi tradicionalni hišni čebelar s 60 letnim stažem in tudi kot specialist za koline je bil poznan in iskan. Užival je v delu za javno dobro in razvoj vaškega podeželja. Bil je član v svetih krajevne skupnosti, zaupano mu je bilo tudi “ključarstvo” pri podružnični cerkvi.

Ob čestitkah za dodeljeno priznanje želimo Ivanu, da bi na poti do stoletja ostal še naprej tako čvrst, razsoden, lovstvu pripaden, krepak in z veliko najlepšimi “dobrimi pogledi” v gozd in v naravo življenja!

France Ekar

Jubilejni lov v LD Mokronog

Lovska družina (LD) Mokronog  je 19. novembra organizirala že 33. jubilejni lov v spomin na pokojnega člana.

Foto: arhiv LD Mokronog

Jubilejni lov je poimenovan Devov lov v spomin na izjemnega človeka in lovskega tovariša Petra Deva. Lov sta vodila njegov sin Peter Dev in vnuk Ivan. Udeležba je bila kar številčna in ob 8. uri smo brakirji s pomočjo šestih psov pričeli z lovom. Vreme je bilo krasno, a nam boginja lova tokrat ni bila naklonjena. Pa kdaj drugič!

Najlepši del lova za mnoge lovske tovariše je bil zadnji pogon v Devovi zidanici, kjer so nas domači  pogostili s kmečko pojedino in drugimi dobrotami. Zadnji pogon je bil tudi najdaljši pogon tega dneva.

Ludvik Lovše, član LD Mokronog

UGOTOVITVE inšpekcijskega nadzora lovov

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo – Inšpekcija za lovstvo je v tem mesecu opravila nadzor na območju upravljavcev lovišč Gorenjskega in Kamniško-Savinjskega lovskoupravljavskega območja (LUO).

Foto: Urša Kmetec

Nadzor je bil opravljen v skladu z določili Zakona o divjadi in lovstvu ter njegovih podzakonskih predpisov. Inšpekcija za lovstvo je, kot je to običajna praksa, pri lovcih preverjala lovske izkaznice, primernost uporabe lovskega orožja glede na izvajanje lova na določeno vrsto divjadi ter ustrezno uporabo lovskih psov v lovišču.

Zaradi velike stopnje ogroženosti za celotno ozemlje Slovenije pred afriško prašičjo kugo (APK), ki je določena v skladu z Zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge, je Inšpekcija za lovstvo pri nadzorih preverjala pri upravljavcih lovišč oz. lovcih samo izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil ter opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.

Pri izvajanju navedenih predpisov je pri vseh pregledanih zavezancih Inšpekcija za lovstvo ugotovila, da imajo sicer vsi upravljavci lovišč izdelane načrte ravnanja, kot tudi priskrbljena in pripravljena zaščitna sredstva ter ostalo opremo za izvajanje biovarnostnih ukrepov, vendar teh v praksi niso izvajali pred samim pričetkom lovov.

Inšpekcija za lovstvo je pri ugotovljenih primerih zavezancem odredila takojšno odpravo nepravilnosti ter jim izdala opozorilne ukrepe. Zavezanci so nepravilnosti takoj odpravili in lahko nadaljevali izvajanje lova. Pri splošnem nadzoru glede predpisov iz določil Zakona o divjadi in lovstvu pa inšpekcija ni ugotovila večjih nepravilnosti nad zavezanci.

Lovska inšpekcija bo z tovrstnimi nadzori nadaljevala tudi na področju drugih LUO!

Vir: Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

Termini novembrske oddaje Dober pogled

TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 30. 11., ob 20:00, sobota, 2 .12., ob 20:00 in nedelja, 3. 12., ob 11:00

VTV VELENJE: četrtek, 30. 11., ob 21:20

TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 28. 11., ob 19:00 in 20:45

GTV KRANJ: torek, 28. 11., ob 19:35 in sreda, 29. 11., ob 18:00

VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 30. 11., ob 22:00 in petek, 1. 12., ob 10:00

ATM KRANJSKA GORA: sobota, 25. 11., ob 20:00

ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 7. 12., ob 20:00

TV ORMOŽ: petek, 1. 12., ob 20:00 in nedelja, 3. 12., ob 10:00

ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 25. 11., ob 18:00, ponedeljek, 27. 11., ob 20:00 in sreda, 29. 11., ob 10:00

*Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.

Če želite, da je v oddaji predstavljeno delo vaše lovske družine, lahko pokličete na telefonsko številko 031 273 825 (Erika).

Javni poziv za usposabljanje za izvajalce določenih ukrepov po potrditvi APK

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je objavila javni poziv za usposabljanje za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi afriške prašičje kuge (APK).

Foto: Gregor Bolčina

Namenjen je LE kandidatom za člane skupin za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami na območjih Bele krajine, Banje Loke – Kostela, Predgrada in Kočevskega.

Usposabljanje bo izvedla UVHVVR v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije. Teoretični del usposabljanja bo potekal v sredo, 22. novembra 2023 na daljavo (preko aplikacije Zoom), praktični del pa po posameznih lovskih družinah (LD) oziroma na lovišču s posebnim namenom (LPN) na območju visokega tveganja (LD Banja Loka – Kostel, Predgrad, Sinji vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter LPN Kočevsko – revir Lapinje).

PROGRAM USPOSABLJANJA

Rok za prijave je do nedelje, 19. novembra, v lovskem informacijskem sistemu Lisjak. Vsi prijavljeni slušatelji morajo imeti v Lisjaku vnesen veljaven e-naslov, na katerega bodo prejeli povezavo za prijavo na usposabljanje. Na praktično usposabljanje na terenu se bodo lahko prijavili le tisti, ki bodo uspešno opravili teoretično usposabljanje prek Zooma. Razpis za teoretično usposabljanje bo v Lisjaku odprt po zaključku praktičnega dela (23. ali 24. novembra.)

Za dodatne informacije pišite na: ivan.ambrozic@gov.si ali aleksandra.hari@gov.si.

59. koroški lovski pozdrav na Polskavskem polju

V okviru dolgoletnega uspešnega sodelovanja štajerskih lovcev Lovske zveze (LZ) Maribor z zamejskimi slovenskimi lovci iz Kluba prijateljev lova (KPL) v Celovcu na avstrijskem Koroškem, je na Martinovo soboto v lovišču Lovske družine Polskava potekalo tradicionalno jesensko srečanje.

Zadovoljni predsednik LZ Maribor Marjan Gselman (levo), Milivoj Matič, gospodar LD Polskava (v sredini) in izkušeni lovovodja Mirko Draškovič (desno) po uspešnem lovu. Foto: Marjan Toš

Goste iz Koroške, ki jih je vodil predsednik Kluba prijateljev lova iz Celovca Janez Kaiser, sta pozdravila in sprejela predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in starešina Lovske družine (LD) Polskava Franc Ravnjak. Krajši skupni lov na fazane je vodil izkušeni lovovodja Mirko Draškovič s pomočnikoma Francem Ravnjakom in Milivojem Matičem. Lovcem je posijalo celo sonce in za nameček jim je bila vnovič naklonjena tudi boginja Diana.

Trdne in žive vezi med zamejskimi in štajerskimi lovci se le še utrjujejo

Sicer so jesenski lovi bolj oblika druženja, prijateljevanja in obujanja spominov. Po lovu so priredili še tradicionalni  »zadnji pogon« z martinovo pojedino  in s slovenskogoriškimi gibanicami, nazdravili pa so tudi predsedniku LZ Maribor Gselmanu za njegov rojstni dan. Kljub obilici dobre volje in lovske »latovščine« so namenili precej časa delovnemu razgovoru in izmenjavi izkušenj o varstvu narave in ohranitvi divjadi. Na obeh straneh meje so namreč težave podobne, saj zlasti mala divjad (zajci, jerebice, fazani) zaradi občutnih sprememb v naravnem okolju dobesedno izgublja tla pod nogami.

Klub prijateljev lova (KPL) Celovec je bil ustanovljen leta 1964 na pobudo Karla Prušnika-Gašperja. Vse od ustanovitve dalje predstavlja ta lovska organizacija slovenskih zamejskih lovcev na avstrijskem Koroškem tudi živo vez med lovci v alpsko-jadranskem prostoru in aktivnega ter tvornega sooblikovalca stikov med njihovimi uradnimi združenji, predvsem med Koroškim lovstvom (Kärn­tner Jägerschaft), Lovsko zvezo Slovenije in tudi Društvom »Doberdob«, ki združuje slovenske lovke in lovce v Furlaniji-Julijski krajini. KPL Celovec je kot lovska organizacija  koroških  zamejskih  lovcev  polnopravni član Lovske zveze Slovenije.

KPL Celovec po smrti dolgoletnega in legendarnega predsednika Mirka Kumra Frica zdaj uspešno vodi predsednik Janez Kaiser, ki je za prihodnje leto napovedal praznovanje 60-letnice kluba v Celovcu. Priložnostno slovesnost bodo pripravili tudi v Mariboru, je ob koncu srečanja dodal predsednik LZ Maribor Gselman. Med zamejskimi lovskimi tovariši je bil tudi Valentin Božič Folti, najstarejši, 83-letni član KPL Celovec iz Globasnice, ki je poln optimizma in dobre volje obujal spomine na mnoga doživetja z lovskimi prijatelji z obeh strani meje.

Razveseljivo je, da je tudi med zamejskimi lovci že več mlajših, ki bodo zagotovo nadaljevali to lepo tradicijo in kot člani zelene bratovščine prenašali dragocene izkušnje s področja varovanja narave in ohranitve divjadi onstran Karavank na Štajersko. Oboji bodo imeli skrbi v izobilju, saj se posegi v naravo okolje v škodi divjadi povsod nadaljujejo.

dr. Marjan Toš

Humanitarna akcija lovcev za odpravo posledic poplav še poteka

Konec avgusta smo vas pozvali k sodelovanju v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic poplav. Zbiranje donacij se je po začetnem zagonu nekoliko upočasnilo, zato vse, ki se še niste odločili za solidarnostno pomoč prizadetim v poplavah, ponovno pozivamo, da prispevate v okviru svojih zmožnosti.

Foto: Urša Kmetec

Na namenskem računu Lovske zveze Slovenije smo do vključno 10. novembra 2023 prejeli 70 nakazil lovskih družin, zvez lovskih družin, društev in posameznikov v skupni vrednosti 27.651 evrov. Na računu je še dodatni znesek v višini 25.000 evrov iz rezervnega sklada LZS.

Pozivamo vse, ki so jih prizadele avgustovske poplave, da na Zeleni sklad LZS posredujejo vloge za donacijo, vključno z ustreznimi dokazili o obsegu in višini škode. Solidarnostna pomoč bo izplačana na podlagi Pravilnika o Zelenem skladu LZS.

Vsi, ki lahko pomagate, tako lovske družine, druga društva in območne zveze lovskih družin kot tudi posameznike, pozivamo, da svoj prispevek nakažete na namenski račun Lovske zveze Slovenije TRR SI56 0284 3026 5551 066 (NLB d.d.).

Osnutek donatorske pogodbe (velja za LD) dopolnite ter podpisano pošljete na naslov Lovska zveza Slovenije, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na lzs@lovska-zveza.si. V skladu s sklepom Upravnega odbora LZS prilagamo spisek že prejetih donacij, kar naj bo spodbuda ostalim članicam LZS za plačilo donacij.

Seznam donatorjev, ki so sredstva nakazali na namenski račun LZS do vključno 10. 11. 2023:

Alojz Albreht, LD Bled, Aljoša Bolčina, LD Braslovče, Darko But, LD Čaven, LD Čemšenik, LD Čezsoča, LD Dobovec, LD Dobrna, LD Dole nad Idrijo, LD Dolina, LD Domžale, LD Dramlje, Društvo slovenskih lovk, LD Gornje jezero, LD Gozdnik-Griže, LD Gradišče, LD Izlake, LD Jezero Komen, LD Kamnik, LD Kobarid, LD Kozje stena, LD Kras Dutovlje, LD Križna gora, LD Kropa, LD Ljutomer, LD Loče, LD Logatec, LD Log Šentvid pri Grobelnem, LD Loka Črnomelj, LD Mala gora, LD Mala Nedelja, Ivan Malešič, Zdravko Mastnak, LD Mirna, LD Mirna Peč, LD Mlinše, LD Mokrc, LD Mokronog, LD Negova, LD Nomenj, LD Oljka, LD Oplotnica, Rok Podpečan, LD Polzela, LD Prestranek, LD Prosenjakovci, LD Puščava, LD Raša Štorje, LD Rogašovci, LD Rogatec, LD Rovte, LD Šentilj, LD Šentjur, LD Škale, LD Šmarje, LD Tišina, LD Tomišelj, LD Toplice, LD Trnovski gozd, LD Trstelj, LD Velika Polana, LD Velunja Šoštanj, LD Vojnik, LD Voličina, LD Železniki, ZLD Kočevje, ZLD Ljubljana in ZLD Ptuj Ormož.

Zahvaljujemo se vam za vaše donacije!

DOPIS članicam LZS

Oktobrska oddaja Dober pogled

Oktobrska oddaja Dober pogled je v celoti posvečena 49. Srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je potekalo 7. oktobra, pred dvorcem Visoko, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja.

Letošnje leto je namreč Tavčarjevo leto in organizatorka srečanja Občina Gorenja vas – Poljane se je odločila, da tako počasti spomin na Tavčarja, ki je bil tudi lovec. Srečanja se je udeležilo enajst lovskih pevskih zborov in dvanajst skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, skupaj skoraj 200 nastopajočih.

Izbirna tekma v oponašanju jelenjega rukanja 2023

Komisija za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 25. novembra 2023, v Kulturni dvorani Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica.

Foto: arhiv LZS

Kriteriji tekmovanja:

Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prosto živečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja, Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja in časovnica bodo objavljeni na spletni strani LZS.

Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do vključno srede, 22. novembra 2023, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.

O Sv. Hubertu, ki je raje kot k maši, hodil na lov, dokler …

Sv. Hubert je zelo rad hodil na lov in sprva ni želel, da bi “dolgočasna” maša motila njegove nedeljske pustolovščine. Hubert je bil tako zasvojen z lovom, da se je v gozd odpravil celo na veliki petek. Ko so se vsi drugi v cerkvi spominjali Jezusove žrtve na križu, je sv. Hubert že lovil svojo naslednjo trofejo.

Hubert, plemič, ki sta mu žena in edini otrok kmalu umrla, se je, da bi pozabil na žalost in bolečino, pogosto zatekal v gozd ter iskal tolažbo in razvedrilo v lovu. Postal je tako navdušen lovec, da se je celo na sam veliki petek, medtem ko so drugi šli v cerkev, odpravil nad jelena. Ko ga je preganjal, se je na neki gozdni jasi jelen obrnil k njemu, med rogovjem pa se je zalesketal križ. Hubert je od začudenja obstal, glas, ki je prihajal od jelena, pa mu je rekel: »Hubert, če se ne spreobrneš h Gospodu, boš padel v pekel.«

Hubert je glas vzel resno, poiskal maastrichtskega škofa in se zaupal njegovemu vodstvu. Škof, sv. Lambert, je Huberta posvetil v duhovnika, nato pa ga kot oznanjevalca vere poslal v Brabant in Ardene. Ljudstvu se je tako priljubil, da so ga kmalu imenovali »apostol Ardenov.« Ko so škofa okoli leta 705 umorili, so za njegovega naslednika izvolili in imenovali Huberta. Hubert, ki je svojega učitelja Lamberta zelo cenil in spoštoval, je v Liegeu, kraju, kjer je pretrpel mučeniško smrt, sezidal cerkev in vanjo prenesel svetnikove kosti. Pozneje je tja prenesel še škofijski sedež in nekdaj nepomembno vas spremenil v cvetoče mesto. Hubert je tudi kot škof nadaljeval svoje misijonsko delo[1].

Njegovo ime je skrajšana oblika iz Hugbert oz. Huguberaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed hugu »um, razum, pamet« in beraht »bleščeč, slaven«. Gre torej za »bleščeč um«. Rodil se je okoli leta 655 v Akvitaniji v Franciji, umrl pa 30. maja 727 v Tervuernu v Belgiji. Po legendi izvira iz akvitanske plemiške rodbine. Bil je najstarejši sin akvitanskega vojvode Bertranda, vnuk Kariberta, toulouškega kralja. Poročil se je s Floribano, hčerko grofa Dagoberta, ki je umrla na porodu edinega sina[2].

Sv. Hubert je zavetnik Ardenov, škofije Liege; lovcev in strelcev, mesarjev, krznarjev, strugarjev, optikov, kovinarjev, livarjev, izdelovalcev matematičnih naprav, matematikov in izdelovalcev kraguljčkov, lovskih psov, proti pasjemu ugrizu, steklini, kačjemu piku, proti strahu pred vodo. Štejejo ga med priprošnjike v sili. Običajno nosi škofovsko oblačilo, ob sebi ima večinoma pse in lovski rog, lahko tudi knjigo in križ; nepogrešljivo pa je tudi jelenje rogovje oz. kar jelen sam.

Sv. Hubert goduje 3. novembra (v nekaterih koledarjih tudi 30. maja). Na Slovenskem velja za velikega zavetnika zelene bratovščine. Mnoge lovske družine njemu v čast prirejajo Hubertove sv. maše. 

V petek, 3. novembra, bo ob 18. uri, Hubertova sv. maša prvič tudi v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Prireja jo Lovska zveza Maribor in to ne le v čast sv. Hubertu, pač pa tudi v trajen spomin na 52 umrlih štajerskih lovcev, ki v času epidemije covida-19 niso mogli imeti lovskega pogreba.

Pripravil: dr. Marjan Toš


[1] www.svetniki.org./sveti Hubert iz Maastrichta, plemič, vdovec, škof/, članek z dne 1. 11. 2023

[2] www.druzina.s/clanek/hubert z dne 1.11. 2023 in www.museum.ms/collection/; albrechtDürer. O sv. Hubertu je bila objavljena zelo zanimiva podoba v reviji Dom in svet, letnik 20, št. 7, Ljubljana  1907, str. 296.

Vetrne elektrarne ne sodijo na Pohorje

Upravni odbor Lovske zveze (LZ) Maribor je na zadnji seji kritično pretresel stališča o umeščanju gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju.

Kozjak v jesenskih barvah. Foto: Marjan Toš

Že na začetku razprave so člani poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in prostoživeče živali nasploh. Izgradnja takšnih energetskih objektov bi le še poslabšala življenjsko okolje prostoživečih živali, zato so soglasno ocenili, da ti ne sodijo na Pohorje.

Upravni odbor LZ Maribor je ob tem pritrdil mnenju lovskih družin (LD) na prizadetem območju Pohorja, da bi zaradi ljudi in narave morali elektrarne na veter umeščati drugam, ne v območje NATURE 2000 in tudi na drugačen način. Umeščanje energetskih objektov, vključno z vetrnimi elektrarnami v naravno okolje je izredno odgovorno strokovno delo, ki terja konsenz z lokalnim prebivalstvom. Tega na Pohorju ni bilo in na žalost so bile postavljene na stranski tir tudi vse lovske družine na tem območju (LD Šmartno, LD Slovenska Bistrica, LD Fram, LD Hoče, LD Radvanje, LD Ruše, LPN Pohorje …).

Člani Upravnega odbora LZ Maribor so vnovič izpostavili negativne pojave na Pohorju, kjer se divje vožnje po naravnem okolju s štirikolesniki, motokros motorji, gorskimi kolesi in motornimi sanmi v zimskem času še kar nadaljujejo. Povzročajo hrup in velik nemir v okolju prostoživečih živali, ki se mora iz svojih stanišč nenehno umikati drugam. To pa je za divjad, zlasti jelenjad, srnjad in gamse zelo škodljivo zlasti pozimi, ko potrebujejo živali mir, da ne izgubljajo energije.

Flora in favna na Pohorju bi bili z vetrnimi elektrarnami le še dodatno prizadeti in osiromašeni, zato  je Upravni odbor LZ Maribor na zadnji seji  soglasno podprl stališča vseh prizadetih LD, da se vetrnih elektrarn ne umešča v pohorski prostor. Hkrati so izrazili upanje, da bodo v prihodnje, v nadaljevanju procesov umeščanja energetskih objektov v naravno okolje, kot pomembni deležniki vključeni tudi lovci.

Marjan Toš

Vzrejni pregled za bavarske in hanovrske barvarje

Vzrejana komisija za barvarje pri Kinološki zvezi Slovenije organizira vzrejni pregled za bavarske in hanovrske barvarje v nedeljo, 12. novembra 2023, ob 8. uri, pri lovskem domu LD Slovenska Bistrica.

Foto: arhiv Komisije za lovsko kinologijo

Ob vzrejnem pregledu je treba predložiti: original rodovnika psa, obojestransko kopijo rodovnika in potrdilo o cepljenju psa proti steklini. Psi morajo biti starejši od 15 mesecev. Vzrejnega pregleda se lahko udeležijo tudi psi, ki še nimajo opravljenih vseh preizkušenj ali še niso telesno ocenjeni. Vzrejno dovoljenje bodo dobili, ko bodo imeli opravljene vse predpisane preizkušnje.

Dodatne informacije: B. Deberšek 041 730 551 ali bojan.debersek@gmail.com

OBVESTILO vzrejni pregled za barvarje 2023

Termini predvajanja oktobrske oddaje Dober pogled

TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 26. 10., ob 20:00, sobota, 28. 10., ob 20;00 in nedelja, 29. 10., ob 11:00

VTV VELENJE: četrtek, 26. 10., ob 21:20

TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 24. 10., ob 19:00 in 20:45

GTV KRANJ: torek, 24. 10., ob 19:35 in sreda, 25. 10., ob 18:00

VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 26. 10., ob 22:00 in petek, 27. 10., ob 10:00

ATM KRANJSKA GORA: sobota, 28. 10., ob 20:00

ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 2. 11., ob 20:00

TV ORMOŽ: petek, 3. 11., ob 20:00 in nedelja, 5. 11., ob 10:00

ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 28. 10., ob 18:00, ponedeljek, 30. 10., ob 20:00 in sreda, 1. 11., ob 10:00

*Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.

Če želite, da je v oddaji predstavljeno delo vaše lovske družine, lahko pokličete na telefonsko številko 031 273 825 (Erika).

Lovska delavnica za učence OŠ Dutovlje

Brkinsko Kraška zveza lovskih družin (BKZLD) in Lovska družina (LD) Kras Dutovlje sta 10. oktobra organizirali enodnevni lovski delavnici za učence Osnovne šole Dutovlje.

Foto: arhiv BKZLD in LD Kras Dutovlje

Delavnici sta potekali ločeno za učence drugih in tretjih razredov ter za učence četrtih in petih razredov. Učenci so v spremstvu lovcev in učiteljic opravili pohod od Osnovne šole Dutovlje, med potjo so spoznavali sledi divjadi ter si ogledali lovske objekte, kot sta lovska opazovalnica in vodni vir za divjad.

Po prihodu v lovsko kočo je sledil teoretični del, kjer so učencem predstavili lovske šege in običaje, lovsko kinologijo, lovsko kulturo, zgodovino lovstva in varstvo narave. Učenci so si ob razlagi na panojih ogledali fotografije divjadi, fotografije dela lovcev v lovišču. Izvedeli so več o načinih lova in o pomenu lovstva.

Učenci so na lovski delavnici prejeli sestavne dele in načrte za ptičje valilnice, ki jih bodo izdelali med poukom. Vsi udeleženci so se razveselili še kart Črni Peter, knjižice Stopinje in sledovi živali v naravi, pobarvank, sličic divjadi in drugih zloženk.

Brkinsko Kraška zveza lovskih družin in LD Kras Dutovlje

Nagradni natečaj za literarna besedila z lovsko tematiko 2023

Konec oktobra se zaključi javni natečaj za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko za leto 2023, ki ga je v začetku leta razpisal Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije.

Foto: Barbara Ložar

Kakšna besedila so primerna za natečaj?

Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.

Najboljša besedila bodo nagrajena

Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.

Natečaj je anonimen

Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo do konca oktobra pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2023), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Podrobneje o pogojih razpisa TUKAJ.

Uredniški odbor Založništva LZS

Pobuda za razmislek: mednarodna (evropska) lovska solidarnost?

Iz vrst zelene bratovščine je prišla pobuda, da bi lahko bila v avgustovskih poplavah prizadeta območja Slovenije morda deležna tudi evropske lovske solidarnostne pomoči. 

Foto: arhiv LZS

Po zgledu Evropske nogometne zveze (UEFA), ki jo vodi Aleksander Čeferin iz Slovenije, bi lahko nekaj podobnega storila tudi FACE in najbrž tudi CIC. Sploh, ker je med sedmimi milijoni evropskih lovcev tudi veliko članov iz krogov t. i. »modre krvi«, ki jim denarja ne manjka. In tudi sicer bi težko rekli, da  so lovci reveži. Prepričan sem, da bi organizacija pobudo, če bi do nje prišlo, podprla.

V preteklosti je bila izjemno pomembna vloga pokojnega Veljka Varićaka v CIC, kjer je bil med vodilnimi funkcionarji tega uglednega svetovnega lovskega združenja in celo njegov podpredsednik. Bil je tudi največji ekspert za ocenjevanje trofej. V CIC so delali tudi mnogi drugi ugledni člani slovenske lovske organizacije, med katerimi naj omenim Marka Bulca, izjemno uglednega, spoštovanega in nadvse cenjenega slovenskega (in jugoslovanskega) lovca, člana LD Mirna, ki je bil celo predsednik CIC.

Zdaj ima Lovska zveza Slovenije podpredsednika Centralnega regiona FACE. To je že v drugo postal Srečko Žerjav, sicer nekdanji direktor Strokovne službe LZS. FACE združuje 7 milijonov evropskih lovcev. Žerjav aktivno sodeluje tudi v CIC. Pred Žerjavom je bil podpredsednik FACE tudi znani slovenski lovski strokovnjak, dolgoletni sekretar LZS, avtor številnih strokovnih knjig in lovski publicist Blaž Krže.

Lovska zveza Slovenije je od leta 1991 članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC), od leta 1993 članica Združenja zvez za lov in varstvo divjadi v EU (FACE) in že od leta 1952 članica Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO). V vseh teh organizacijah sodelujejo tudi predstavniki Lovske zveze Slovenije.

Žerjav ima lepo priložnost, da se podobno kot Čeferin izkaže z izvirnostjo in plemenitim namenom in predlaga evropsko lovsko solidarnost za ljudi iz prizadetih območjih Slovenije. Vsak euro je dobrodošel. Slovenska javnost bi takšno akcijo  sprejela kot lepo solidarnostno gesto  evropskih lovcev. Takšna solidarnostna akcija bi bila velikanski prispevek h krepitvi ugleda lovskih organizacij na stari celini. Sploh tam, kjer lovstvo še vedno ne uživa javnega ugleda, veljave  in spoštovanja, kar postaja značilno tudi za Slovenijo. Naj bo LZS pobudnica tovrstne akcije, ki naj jo sproži podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Vodstvo LZS bi ga pri tem zagotovo takoj podprlo.

Vsi slovenski lovci, sploh pa ljudje iz prizadetih območij, tega ne bi nikoli pozabili. To bi bil kapital na ugled in veljavo lovstva, ki bi dajal tudi velikanske obresti. Za pomoč ni nikoli prepozno in zdaj so na potezi tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Med njimi je brez dvoma tudi podpredsednik Centralnega regiona FACE Žerjav. Dobil bi podporo dvajset tisoč glave slovenske zelene bratovščine.

Dr. Marjan Toš

Domžalski rogisti dosegli 6. mesto na evropskem prvenstvu

Domžalski rogisti so se 7. oktobra kot edini slovenski predstavniki udeležili 3. Evropskega prvenstva lovskih rogistov v kraju Suhl v Nemčiji. Osvojili so 6. mesto v skupini lovski rogisti z Es instrumenti.

Foto: arhiv KD Domžalski rogisti

Na evropskem prvenstvu je sodelovalo 20 skupin rogistov iz Nemčije, Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Tekmovalo se je v dveh skupinah: lovski rogisti z B instrumenti in lovski rogisti z Es instrumenti. Na tekmovanju je bila obvezna izbira skladb iz nacionalnih baz držav drugih udeleženk prvenstva. Naš dirigent se je odločil za naslednje skladbe: Prinz Eugen fanfare (J. Hayden), M. Weber – Jägerchor (M. Weber), Fanfare (Stief – Minneburg) in Waldmärchen (J. Hayden).

Na evropskem prvenstvu se pomerijo skupine rogistov, ki se preko nacionalnih tekmovanj uvrstijo na ta dogodek, tako da je to res tekmovanje najboljših na naši celini. V Sloveniji interesa za udeležbo na tekmovanjih med rogisti ni, zato smo bili Domžalski rogisti, s podporo Lovske zveze Slovenije, edini predstavniki iz naše domovine. Ker nacionalnih tekmovanj nimamo, posledično upada kakovost izvajanja lovske glasbe na rogovih, zamre pa tudi mreženje z drugimi skupinami iz nam bližnjih držav.

Foto: arhiv Domžalski rogisti

V želji po izboljšanju rezultata iz evropskega prvenstva na Slovaškem leta 2018 in v želji po ponovnem merjenju z najboljšimi v Evropi, smo kljub dolgi poti in velikemu finančnemu vložku ugriznili v ta projekt in pričeli z intenzivnimi vajami pod vodstvom našega dirigenta Daniela Savnika. Na evropskem prvenstvu smo poleg dirigenta sodelovali še Bine Drobnič, Jernej Hribar, Tomaž Tavčar, Ivan Kozarič, Hana Močnik, Mihael Kozjek in Tine Pavli. Kljub težki konkurenci smo osvojili za nas odlično 6. mesto v skupini lovski rogisti z Es instrumenti.

Tako se je poplačal ves trud, ki smo ga mesece vlagali v vaje in vse finančne tegobe, ki jih tako tekmovanje povzroči. Verjamemo, da bomo z intenzivnimi vajami, s predanostjo glasbi, in pridobitvijo podmladka ter usmerjenim delom lahko čez dve leti javili, da smo na 4. evropskem prvenstvu na Poljskem posegli po najvišjih treh mestih v Evropi. Seveda pa nas v vmesnem času čakajo še mednarodna tekmovanja v Avstriji in na Slovaškem.

Foto: arhiv KD Domžalski rogisti

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam finančno pomagali izpeljati ta zahteven projekt: krajevnim skupnostim občine Domžale, posameznim podjetjem in samostojnim podjetnikom, Lovski zvezi Slovenije in Zvezi lovskih družin Ljubljana, Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, predvsem pa občini Domžale in županji mag. Renati Kosec. Seveda gre zahvala tudi družinam sodelujočih, še posebej razumevanju naših partnerjev, ki so z velikim veseljem podprli projekt in nas bodrili pri doseganju tega cilja.

Jernej Hribar, predsednik KD Domžalski rogisti

Na 69. zasedanju JV alpskega prostora o ohranjanju življenjskega prostora divjadi

69. zasedanje Delovne skupnosti lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) je potekalo med 5. in 7. oktobrom v Admontu na avstrijskem Štajerskem, v organizaciji Štajerskega deželnega lovstva.

Foto: arhiv DSLZJAP/AGJSO

Tematika zasedanja, na katerem so – prvič s simultanim prevajanjem – predavali dr. Rudolf Reiner, dr. Rudolf Zeiler, prof. dr. Klemen Jerina in dr. Erich Tasser, je bila “Razmišljajmo na široko, globalno – delujmo krajevno, lokalno. Ohranjanje življenjskega prostora in populacijska dinamika divjadi”.

Predsednik DLM dr. Walter Brunner je zasedanje odprl, pozdravil številne funkcionarje in delegate včlanjenih lovskih zvez ter referente in prevajalke in prevajalce, se zahvalil Steirische Landesjägerschaft/Štajerskemu deželnemu lovstvu – deželnemu lovskemu mojstru Franzu Mayr-Melnhof-Saurauu in ek. sv. Karlu Lacknerju – za gostoljubnost in odlično pripravo.

Referenta dr. Rudolf Reiner in dr. Hubert Zeiler sta osvetlila “vlogo lova v življenjskem prostoru in varstva vrst.” Zatem se je univ. prof. dr. Klemen Jerina posvetil vprašanju “velikosti populacije prostoživečih živali, da dolgoročno preživi”. Dr. Erich Tasser pa je referiral na tematiko “divje živali kot indikator kakovosti pokrajine”.

Delovna skupnost lovskih zvez jugovzhodnega alpskega prostora (DSLZJAP/AGJSO) s članicami Steirische Landesjägerschaft/ Štajersko deželno lovstvo, Lovska zveza Slovenije, Federazione Italiana della Caccia (FIDC) Trst, Gorica, Belluno, Associazione Cacciatori della provincia di Trento/ Lovska zveza province Trentin, Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza, Unione Nazionale Cacciatori Zona Alpi (UNCZA)/ Nacionalna zveza lovcev alpskega predela, Tiroler Jägerveband/ Tirolska zveza lovcev in Kärntner Jägerschaft/ Koroško lovstvo obstoja od leta 1952. Je pomemben glasnik lovstva v alpskem prostoru in se letno sreča na konferenci, da obravnava aktualne tematike.

Strokovnjaki za biologijo divjadi in lovski funkcionarji iz včlanjenih držav Italije, Slovenije in Avstrije so po živahnih razpravah soglasno ugotovili, da so za trajnejše in v prihodnost usmerjeno upravljanje z divjadjo neobhodno potrebni obširni podatki. Razpoložljivi podatki deželnih lovskih zvez so zelo obširni in dragoceni in nosilni steber ohranjanja uravnovešenih populacij divjadi. V prid prostoživečih živali, ki, kot vemo, ne poznajo meja, je treba te podatkovne baze prekomejno zbrati in ovrednotiti.

Zdrave populacije divjadi so izpostavljene številnim dejavnikom vplivanja. Skupno s sodobnim upravljanjem divjadi zahtevata varstvo in ohranjanje življenjskih prostorov celosten pristop. Potrebno je upoštevati ekološke, gospodarske in družbene vidike.

Nadrejena zamisel DSLZJAP je jamčenje trajnostnega sobivanja človeka in divjadi za prihodnje generacije. Da dosežemo omenjene cilje, je pomembno, da ustvarimo ravnovesje med razmišljanjem v velikih prostorskih razsežnostih in delovanjem na kraju samem. Lovke in lovci jugovzhodnega alpskega prostora se pojmujejo kot bistveni dejavniki te zamisli.

Foto: DSLZJAP

Med gala večerjo na gradu Röthelstein je inž. Josef Schnabl za svoje dolgoletno in zaslužno delovanje prejel odlikovanje. Predsednik DLM dr. Brunner mu je izročil častno listino DSLZJAP. Za rojstni dan je predsednik čestital prevajalcu DSLZJAP Francu Wakounigu in celotna večerna družba mu je zapela pesem v pozdrav.

Velika zahvala velja Nadji Kollman (italijanščina), Südtiroler Jagdverband/Južnotirolska lovska zveza in Francu Wakounigu (slovenščina) za strokovno prevajanje. S tem sta bistveno pripomogla k uspehu zasedanja. Obiska največje samostanske knjižnice na svetu in Naravoslovnega muzeja samostana Admont sta zaokrožila niz vtisov iz kraja zasedanja.

DSLZJAP/AGJSO

70 lovskih čuvajev na dopolnilnem izobraževanju

Lovska zveza Slovenije je 12. oktobra organizirala dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v novih prostorih Lovskega centra Lovske zveze (LZ) Koper.

Foto: Gregor Bolčina

Prisotne je uvodoma pozdravil predsednik LZ Koper Fabio Steffe in jim na kratko predstavil zvezo. Sledilo je predavanje lovske inšpektorice mag. Dolores Čarga na temo del in nalog lovskega čuvaja, nato pa predavanje dr. Srečka F. Kropeta o ukrepih lovskega čuvaja ob sumu nezakonitega lova. Na usposabljanju je bil prisoten tudi glavni lovski inšpektor Igor Simšič.

Predavanja se je udeležilo 70 lovskih čuvajev. Najbolj oddaljeni udeleženec je (v eno smer) prevozil 315 kilometrov, da se je lahko udeležil izobraževanja.

Gregor Bolčina

PREJELI SMO: Vprašanje za predsedniška kandidata LZS

“Vljudno javno sprašujem oba kandidata za predsednika Lovske zveze Slovenije, ali bosta funkcijo predsednika opravljala poklicno ali nepoklicno. Iz predstavitve v Lovcu to namreč ni razvidno,” je zastavil pisno vprašanje dr. Marjan Toš, prof., lovski mojster.

Vsi poznamo prakso, da vodstva lovskih družin pred delnimi občnimi zbori z njihovo vsebino marsikje ne seznanijo članstva, zato te informacije najširši krog lovske javnosti ne bo imel, pravi Toš, ki verjame, da bosta kandidata na vseh delnih občnih zborih to pojasnila.

Kandidat za predsednika LZS Darko But je povedal, da je na vseh predstavitvah na kandidacijskih konferencah, te so potekale v juliju in avgustu po volilnih okoliših, javno navedel, da bo v primeru izvolitve funkcijo opravljal nepoklicno.

Tudi kandidat za predsednika LZS Alojz Kovšca je na vseh predstavitvah po območnih zvezah pojasnil, da bo v primeru izvolitve za predsednika LZS funkcijo opravljal poklicno. Odločitev je utemeljil na dveh dejstvih: ekonomičnosti in operativnosti. “Za lovsko organizacijo je ceneje, če predsednik opravlja funkcijo profesionalno, ker mu kot funkcionarju ne pripadajo vse zakonsko določene bonitete iz delovnega razmerja, kot pripadajo direktorju. V operativnem smislu delovni čas profesionalnega predsednika tudi ni omejen in je po potrebi lahko 24/7. Menim, da za učinkovito vodenje lovske organizacije ne zadošča le predsednikova delna razpoložljivost, temveč se mora tako zahtevni nalogi posvetiti v celoti,” je povedal Kovšca.

Kovšca je dodal še, da ga vprašanje preseneča, saj so prav vse območne lovske zveze prejele njegov dopis s predstavitvijo in programom, v katerem je aktualno vprašanje obrazloženo, poleg tega je na vseh predstavitvah namero o profesionalnem opravljanju funkcije v primeru izvolitve podrobno argumentiral. “Očitno obstaja komunikacijska pomanjkljivost med območnimi zvezami in lovskimi družinami ter članstvom, ki jo bo v prihodnosti potrebno odpraviti,” še dodaja Kovšca.

20. mednarodno srečanje v lovskem strelstvu med slovensko in hrvaško ekipo

Tradicionalno, že 20. mednarodno srečanje v lovskem strelstvu v kategorijah Compak in »A« trap med ekipama Lovske zveze Slovenije in Hrvaške lovske zveze je potekalo 14. in 15. oktobra na strelišču Lovskega društva Šljuka Bjelovar.

Foto: dr. Srečko F. Krope

Našo ekipo strelcev so sestavljali Miha Finkšt, Marijan Sadek, Leon Sadek, Dušan Urankar, Miha Travner in Boštjan Sadek. Ekipo smo spremljali predsednik LZS mag. Lado Bradač, predsednik Komisije za lovsko strelsko in lovsko orožje Matija Janc in podpredsednik LZS dr. Srečko Felix Krope.

Tekmovanje s predhodnim treningom je potekalo 14. oktobra. Za razliko od ostalih srečanj tokrat ni bilo discipline streljanja s kroglo. V vseh srečanjih do letošnjega je vedno zmagala naša ekipa, tokrat pa se je sreča prvič nasmehnila ekipi Hrvaške lovske zveze. Njihov spletni prispevek je tako nosil zanimiv naslov: “Zgodovinsko pomembna zmaga na meddržavnem srečanju.” Razlika je bila sicer majhna, vendar pa je za zmago dovolj že točka prednosti.

Foto: dr. Srečko F. Krope

Ob podelitvi, na kateri so sodelovali tudi predsednik Hrvaške lovske zveze Ivica Budor s svojimi najožjimi podpredsedniki, smo po tej prijateljski tekmi izročili tudi priložnostna darila tekmovalcem in njihovemu vodstvu. 15. oktobra je sledilo delovno srečanje med vodstvi obeh zvez, na katerem je tekla razprava o ukrepih glede pojava afriške prašičje kuge (APK) na Hrvaškem, o evropski orožni direktivi in o vodenju projektov v okviru različnih programov. Po delovnem srečanju, ki je bilo končano pred kosilom, smo se prijateljsko razšli ob najboljših obojestranskih željah.

dr. Srečko Felix Krope

Pouk na prostem: lovska delavnica ZLD Prekmurje

Z učenci prvih treh razredov Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci smo se 6. oktobra že zjutraj peš odpravili proti lovskemu domu v Prosenjakovcih, kjer so nas pričakali lovci, predstavniki ZLD Prekmurje.

Foto: Peter Novak

Po prijaznem pozdravu Ludvika Rituperja, predsednika Lovske družine Prosenjakovci in dr. Arpada Köveša, predsednika ZLD Prekmurje, so nam lovci predstavili svoje delo. Izvedeli smo veliko novega o prostoživečih živalih, ki prebivajo v naših gozdovih, o skrbi za divjad in okolje. Spoznali smo tudi lovskega psa in od njegovega vodnika izvedeli veliko zanimivosti o lovskih psih.

Dan je bil nadvse poučen, obrobje gozda ob prosenjakovskem lovskem domu pa smo zapustili polni novih izkušenj in znanj. Ena izmed teh je nedvomno drugačen pogled na lovce in njihovo delo, saj smo izvedeli, da v njihov delokrog spada med tudi varovanje okolja, prizadevanje za izboljšanje življenjskega prostora živali ter prizadevanje, da mladim pomagajo privzgojiti čut odgovornosti do narave.

Damjana Vöröš Lainšček, učiteljica DOŠ Prosenjakovci

Praznovali prvih deset let Društva slovenskih lovk

Društvo slovenskih lovk je 10. oktobra z odprtjem razstave fotografij v Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije praznovalo prvo desetletje delovanja. Razstava je na ogled do 10. novembra 2023.

Fotografska razstava ob 10. obletnici Društva slovenskih lovk. Foto: Urša Kmetec

Predsednica Društva slovenskih lovk Ivica Kocjančič je kratko predstavila delovanje društva: “V desetih letih smo sodelovale na okroglih mizah, družabnih srečanjih doma in v tujini, se predstavile na lovskem sejmu v Gornji Radgoni z nošami lovk iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške, stkale stike z lovkami iz Slovaške, Romunije, Srbije in Hrvaške ter organizirale mednarodne love … Letos smo prvič organizirale lovski tabor za otroke, ki zagotovo ne bo zadnji. Članice društva smo ponosne na prehojeno pot, naj se zdi kratka ali dolga.”

Za prihodnost slovenske lovske organizacije je pomembno, da se število lovk dvigne na raven skandinavskih držav, je v nagovoru poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač: “Upam, da boste smele, drzne in učinkovite pri uresničevanju vašega poslanstva,” je zaključil. Društvu slovenskih lovk je ob tej priložnosti podelil priznanje – listino Lovske zveze Slovenije in jim zaželel še dolgo uspešno delovanje.

Za glasbeno popestritev praznovanja 10. obletnice Društva slovenskih lovk so poskrbeli Brkinsko-Kraški rogisti.

Doživetje za šolarje v lovski koči Dole

Na pobudo Lovske družine Dole smo učitelji in učenci podružnične osnovne šole (POŠ) Ledine izkoristili prijetno jesensko vreme in si pričarali izjemno doživetje.

Foto: arhiv POŠ Ledine

Za dva dni smo odšli v lovsko kočo v Dole. Ker smo vsi polni energije in vajeni raznovrstnih izzivov, smo se odločili, da bomo pot od Ledin do Dol premagali kar peš. S hojo nihče ni imel težav, pa čeprav najmlajši od njih še ni dopolnil šest let.

V Dolah smo bili deležni velikega gostoljubja lovcev. V popoldanskem času so pripravili pester program. Drago Klavžar in Bojan Breitenberger sta nam predstavila osnove lovske organizacije in njihove dejavnosti. Nadaljevali smo s spoznavanjem narave v bližnji okolici. Emil Miklavčič, tudi upokojeni gozdar, nam je pokazal in predstavil vrste dreves, ki rastejo v bližini koče. Z njim smo se pogovarjali tudi o pomenu gozda za vse nas. Da pa so se učenci tudi razmigali in poigrali, je poskrbel Breitenberger mlajši, ki je pripravil različne gibalne igre na dvorišču pred domom. Za zaključek dneva sta nas obiskala še dva lovca rogista, ki sta nam zaigrala na lovski rog. Učenci so se tudi sami preizkusili v igranju nanj in bili so navdušeni.

Ker smo v lovski koči prespali, smo prosili našega hišnika, da nam je tja poleg hrane pripeljal tudi blazine, ki smo jih položili po tleh sejne sobe in na njih pripravili ležišča. Čez dan je bilo polno dogajanja, zato nas je zvečer utrujenost hitro ujela in ob pravljici ponesla v sen.

Naslednji dan smo se po zajtrku zbrali in se razdelili v skupine. Učitelji smo v okolici koče pripravili orientacijo. Naloge so bile različne: od prepoznavanja živalskih sledi, poznavanja parkljaste divjadi, orientacije na zemljevidu, pa tudi iz vsebin prve pomoči, s katerimi smo spoznavali učence dan prej. Najbolj zanimiva jim je bila zadnja naloga, ko so morali imobilizirati ponesrečenca in ga s pomočjo taborniške šotorke prinesti na cilj in tam poklicati še številko 112. Naloge so vse skupine uspešno rešile.

Učitelji na POŠ Ledine si želimo, da bi bili naši učenci pri svojem odraščanju deležni tudi različnih življenjskih izkušenj »izven učilnic«. Zavedamo pa se, da določenih idej ne bi bilo mogoče uresničiti, če ne bi imeli širše podpore. Tako se zahvaljujemo staršem, ki nam zaupajo svoje otroke, vsem delavcem na matični šoli Spodnja Idrija, ki so nas oskrbeli s hrano (kuharji, hišnik), tabornikom, ki so nam posodili svoje šotorke ter predvsem lovcem LD Dole Bojanom Breitenbergerjem na čelu, ki so poskrbeli, da je bilo naše bivanje v njihovi lovski koči prijetno in zabavno.

Lovci LD Dole – najlepša hvala za gostoljubje, ki ste nam ga nudili na dvodnevnem bivanju v vaši koči v Dolah.

Učenci in učitelji POŠ Ledine

49. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov na Visokem

Letošnje, že 49. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov je potekalo 7. oktobra, pred dvorcem Visoko, na domačiji pisatelja Ivana Tavčarja. Letošnje leto je namreč Tavčarjevo leto in organizatorka srečanja Občina Gorenja vas – Poljane se je odločila, da tako počasti spomin na Tavčarja, ki je bil tudi lovec.

Foto: Urša Kmetec

Srečanja se je udeležilo enajst lovskih pevskih zborov in dvanajst skupin lovskih rogistov iz vse Slovenije, skupaj skoraj 200 nastopajočih. Udeležence sta pozdravila župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež in podpredsednik Lovske zveze Slovenije mag. Aleš Klemenc.

Dogodek so popestrili tudi Janez Čadež, ki se je prelevil v Ivana Tavčarja, člana KD Ivana Tavčarja Frenk Dolenc in Silvo Potočnik, ki sta uprizorila skeč “Lov na divjega petelina” in skupina Suha špaga, oponašanje jelenjega rukanja pa je predstavil Vital Šuligoj.

Zaključna beseda je pripadla predsedniku Komisije za lovsko kulturo in odnose z javnostmi LZS mag. Janiju Šalamonu. Zaključek prireditve pa sta oznanili pesem “Mi smo lovci” združenih pevskih zborov, ki jih je vodil dirigent Milan Bajželj, in skladba “Konec lova” združenih skupin lovskih rogistov, pod vodstvom dirigenta mag. Janija Šalamona.

Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov bo, tako kot prvo srečanje, organiziral Lovski pevski zbor Globoko, ki je ob koncu letošnjega dogodka že prevzel prapor srečanja. Datum in lokacija jubilejnega srečanja sta že znana: sobota, 8. junij 2024, v športni dvorani v Brežicah. Na slišanje prihodnje leto!

ZBORNIK 49. SLPZR

Fotogalerija:

Oglejte si novo, septembrsko oddajo o lovstvu

Na naši spletni strani in Youtube kanalu si lahko po počitniškem premoru že ogledate septembrsko oddajo Dober pogled.

Septembrska oddaja lovstvu se začenja s praznovanjem 70-letnice delovanja Lovske družine Kanal, nadaljuje se s predstavitvijo dveh lovskih taborov za otroke in zaključuje z razvitjem novega prapora Lovskega kinološkega društva (LKD) Maribor. Vabljeni k ogledu!

Rezultati natečaja za izbiro fotografij za koledar LZS 2024

Lovska zveza Slovenije (LZS) je pripravila Javni nagradni natečaj za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2024. Razpisni pogoji so bili objavljeni v reviji Lovec (5/2023).

Izbrane fotografije za koledar LZS za leto 2024.

Na LZS smo v okviru natečaja skupno prejeli kar 270 fotografij 31 različnih avtorjev. Komisija za izbor najboljših fotografij Javnega nagradnega natečaja za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2024 v sestavi doc. dr. Srečko Felix Krope, Igor Pičulin in Urša Kmetec je opravila izbor najboljših fotografij nagradnega natečaja skladno z razpisnimi pogoji.

Na natečaj so svoje fotografije poslali Andrej Tomažin, Miha Predalič, Marjan Cigoj, Luka Prebil, Oton Naglost, Martin Šolar, Elo Mihevc, Luka Kirn, Boštjan Klemenčič, Vid Vnuk, Alexander Voda, Miha Robar, Janez Papež, Mihaela Cepec, Milan Cerar, Slavko Prijatelj, Boris Kozinc, Sebastjan Zelič, Aleš Zbašnik, Darjan Vesenjak, Miran Krapež, David Knez, Jakob Flere, Aljaž Nerat, Iko Krašovec, Zvonko Pavlič, Miran Kačič, Ana Nascivera, Ajda Steiner, Roman Jerič in Natalija Pišec.

Osnovni izbor fotografij je opravil Igor Pičulin, ki je ocenil tehnično kakovost in možnost izreza fotografij. Komisija je nato na dopisni seji, ki je potekala med 17. in 21. junijem 2023, izbrala 13 fotografij, in sicer fotografijo za naslovnico koledarja in 12 najustreznejših fotografij prostoživečih živali, ki jih je uvrstila v koledar LZS za prihodnje leto.

Komisija je 1. nagrado v višini 500 evrov podelila Slavku Prijatelju za fotografijo kune zlatice, 2. nagrado (300 evrov) je prejel Elo Mihevc za fotografijo poljskih zajcev, 3. nagrado v višini 200 evrov si je po izboru komisije zaslužil Oton Naglost za fotografijo risa.

Za naslovnico koledarja LZS za leto 2024 je komisija izbrala fotografijo poljskih zajcev, katere avtor je Elo Mihevc, za koledarski del pa so bile izbrane naslednje fotografije (po mesecih): volk Mirana Kačiča, ris Otona Naglosta, kuna zlatica Slavka Prijatelja, divji petelin Zvonka Pavliča, ruševec Andreja Tomažina, srnjak Andreja Tomažina, gams Otona Naglosta, rjava medvedka z mladičem Ela Mihevca, navadni jelen Otona Naglosta, divji prašič Andreja Tomažina, lisica Alexandra Vode in kozača Alexandra Vode.

Avtorjem čestitamo za odlične fotografije, vsem pošiljateljem pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na letošnjem natečaju.

Naslovnica koledarja LZS za leto 2024.

Vzrejni pregled goničev in koroških žigcev

Državna Vzrejna komisija Kinološke zveze Slovenije za goniče organizira vzrejni pregled goničev in koroških žigcev, ki bo v soboto, 4. novembra 2023, ob 9. uri, pri Gostilni Rogina, Podgorje pri Slovenj Gradcu.

Vzrejni pregled koroških žigcev. Foto: arhiv Komisije za lovsko kinologijo LZS

Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti: originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes predpisano cepljen proti steklini.

Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).

Slavko Žlebnik, DVK za goniče

Izvedli izobraževanje za lovske čuvaje v Novem mestu, kmalu še v Kopru

Lovska zveza Slovenije je 3. oktobra izvedla dopolnilno izobraževanje za lovske čuvaje v Novem mestu. Še eno tovrstno izobraževanje bo v četrtek, 12. oktobra, v Lovskem centru Lovske zveze Koper, Srgaši 38B, 6274 Šmarje.

Foto: Gregor Bolčina

Lovskim čuvajem v Novem mestu je predaval podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) dr. Srečko F. Krope, ki je tudi predsednik Komisije za lovskočuvajsko službo LZS in Komisije za lovskočuvajske izpite ter sodni izvedenec za lovskočuvajsko službo. Sledilo je predavanje lovskega inšpektorja na izpostavi v Celju Iana Martina Koštomaja.

Na izobraževanje je bilo prijavljenih 98  čuvajev, a se ga je udeležilo kar 95 slušateljev, kar kaže na dejansko potrebo (izobraževanje je za aktivne čuvaje zakonsko predpisano na vsakih 5 let) ter na resen odnos čuvajev, za kar se jim še posebej zahvaljujemo. Iskrena zahvala tudi obema predavateljema.

Foto: Gregor Bolčina

Gregor Bolčina

Nov primer APK na Hrvaškem

Evropska komisija je obvestila o novem primeru afriške prašičje kuge (APK) pri divjem prašiču na Hrvaškem. Divji prašič je bil najden povožen ob lokalni cesti v Zadarski županiji. APK je bila potrjena 26. septembra 2023.

Foto: Pixabay

Takoj po potrditvi so hrvaški pristojni organi določili okuženo območje v polmeru 20 kilometrov okrog najdenega poginulega divjega prašiča. Zaradi naravne prepreke – morja, bližnji otoki niso vključeni v območje. Znotraj okuženega območja je 14 lovišč z nizko gostoto divjega prašiča. V celotni Zadarski županiji je gostota divjega prašiča od 0 (otoki) do 0,01/km2 (celina).

Od 1. januarja 2023 so v Zadarski županiji v okviru aktivnega spremljanja testirali 29 divjih prašičev – vsi vzorci so bili negativni in v okviru pasivnega spremljanja 2 najdena poginula divja prašiča – 1 vzorec pozitiven. Do danes so na Hrvaškem APK potrdili pri 9 divjih prašičih v 4 županijah (Karlovška – 1, Vukovarsko-sremska – 5, Siško-moslavška – 2 in Zadarska – 1).

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato ponovno poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, kot je to določeno z Zakonom o nujnih ukrepih v zvezi z afriško prašičjo kugo pri divjih prašičih (Uradni list, RS, št. 200/2020).

Koristne informacije o bolezni, razširjenosti, biovarnostnih ukrepih, itd. najdete na spletni strani o APK.

Vir: UVHVVR

Zemljevid 1: Lokacije pozitivnih divjih prašičev na Hrvaškem.
Zemljevid 2: okuženi območji – Siško-moslavška in Karlovška županija.

Zemljevid 3: novo okuženo območje – Zadarska županija.

Začelo se je obdobje skupnih lovov

Poskrbimo za varno izvajanje jesenskih skupinskih lovov ter za upoštevanje vseh načel in ukrepov varnega ravnanja z orožjem!

Foto: Andrej Miklavčič

Lovovodja je odgovoren za pripravo in izvedbo skupinskih lovov, vsi udeleženci skupinskega lova pa moramo dosledno upoštevati njegova navodila. Zaradi varnosti naj gonjači nosijo signalne telovnike in/ali odsevne trakove na klobukih, tako da so dobro vidni tudi v slabših vremenskih pogojih in na daljše razdalje.

 PRAVILA OBNAŠANJA NA SKUPINSKIH LOVIH

Nesreč z lovskim orožjem je v Sloveniji relativno malo, a je vsaka, ki se zgodi, preveč. Zato opozarjajmo, če opazimo nepravilnosti. Vsak, ki ima pravico do nošenja lovskega ali drugega orožja se mora zavedati, da takšna pravica pomeni veliko odgovornost. Vedno se moramo zavedati, da je lahko zgolj trenutek neprevidnosti dovolj, da drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo smrt. Pri tem ne pozabimo, da se nesreče lahko zgodijo ne le na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi ali doma pri čiščenju in spravljanju orožja.

Dober pogled!

Predstavitev predsedniških kandidatov LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028

Objavljamo predstavitev programov kandidatov za predsednika Lovske zveze Slovenije. Vrstni red obeh objavljenih besedil predsedniških kandidatov je urejen po abecednem redu začetnic priimkov kandidatov.

Foto: Urša Kmetec

Kandidat za predsednika LZS: Darko But

Enotni in povezani – a brez fige v žepu – bomo izpolnili pričakovanja

Ključno vodilo mojega programa za prihodnji štiriletni mandat je dosledno uresničevanje nalog s področja lovstva, divjadi in varstva narave, olajšanje dela vodstvom na vseh ravneh lovske organizacije ter spoštovanje določil Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Slovenski lovci smo vtkani v okolje, iz katerega izhajamo in  lovimo ter opravljamo svoje delo in aktivnosti strokovno, nepoklicno, neplačano in prostovoljno, ker to želimo in ker to lahko. V 116 letih organiziranega lovstva na Slovenskem smo dokazali, da imamo bogate izkušnje in potrebno strokovno znanje, saj smo prav zato tega uspeli ohraniti veliko živalskih vrst in biotsko raznolikost v naših loviščih. Vse naše delovanje je, bo in mora tudi v prihodnje temeljiti na trajnostni rabi, ohranjanju vrstne pestrosti in na varstvu domorodne divjadi kot izjemnega obnovljivega naravnega vira (bogastva) naše države. Toda brez varstva habitatov tega ni mogoče dosegati. Naša pomembna naloga v kontekstu zapletenega varstva narave je ohranjanje zdravega in ljudem prijaznega okolja. To je naša pomembna odgovornost, katere se moramo globoko zavedati, saj je človek s svojo dejavnostjo že zdavnaj porušil naravno ravnovesje. Zato moramo biti pozorni in kritični do vseh načrtovanih posegov v prostor, ki lahko prizadenejo pestrost domorodnih živalskih in rastlinskih vrst oziroma njihovih habitatov. Vsi, ki smo povezani z zeleno barvo pod lovskim klobukom, se moramo  zavedati, da je lovec v tretjem tisočletju tudi naravovarstvenik. Moje delo, če bom izvoljen za predsednika Lovske zveze Slovenije (LZS), bo usmerjeno tudi k vrnitvi k izvirnim etičnim in varstvenim načelom in zaobljubam slovenskega lovstva, katera pa bo, ob široki razpravi in konsenzu, treba prilagoditi sodobnemu času in zakonskim novostim. Zgodovinska in kulturna dediščina lovstva, ki jo ohranjamo in jo moramo tudi v prihodnje ohranjati za naše zanamce, je izjemna in je nihče nima pravice tajiti ali zavračati. Obstajajo vrednote, mimo katerih v lovski organizaciji ne moremo in ne smemo – lovsko tovarištvo, lovska pravičnost, lovska kultura in vse drugo, kar smo zapisali že v našem etičnem kodeksu. Torej ga spoštujmo!

V programu dela sem se osredotočil samo na ključna, predvsem organizacijska področja. Glede na siceršnjo zaznavno togost naše organizacije moj program sledi ideji razvojne nadgradnje dozdajšnjega razvoja v štirih temeljnih podmenah: (1) proaktivno sodelovanje pri pripravi zakonodaje, da bodo rešitve ciljno usmerjene, smiselne, koristne, legitimne in praktično izvedljive ter tako dolgoročno uporabne; (2) sprotno prilagajanje lovske organizacije družbenim in okoljskim spremembam ter sistematična in hitra odzivnost na vse izzive na področju lovstva, trajnostnega upravljanja divjadi in varstva narave; (3) pomoč vodstvom lovskih organizacij na terenu (LD, ZLD oz. LZ); (4) informiranje in čim hitrejši informacijski pretok z vsemi mediji – vključno z našim lovskim glasilom Lovec, ki mora slediti toku časa, se grafično prenoviti in vnovič postati mnenjsko bolj odprt (pluralen), s popolno uredniško avtonomijo. Doseči je treba še boljšo  skladnost s spletno stranjo LZS, ZLD/LZ in čim prej tudi z lovskimi družinami na terenu.

Na področju zakonodaje moramo biti prepoznani kot verodostojni partner in sodelovati pri pripravi predpisov že v fazi osnutka. Na tem področju moramo dejansko (v praksi) s še večjo proaktivnostjo LZS in ob zavedanju njenih nalog v strokovni in laični javnosti ustvariti večjo težo in pritisk, seveda z argumenti in na znanju temelječimi dejstvi. In tu bo odigralo ključno vlogo sporazumevanje (komuniciranje) in odnosi z javnostmi. Glede sprotnega prilagajanja družbenim in okoljskim spremembam, s ciljem sistematičnega in odzivnejšega uresničevanja nalog s področja lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave, se je treba nujno poenotiti glede vizije razvoja naše lovske organizacije do leta 2030 ter pripraviti tudi dolgoročno strategijo, v kateri bodo jasno določeni cilji razvoja. Temu mora slediti priprava akcijskega načrta, v katerem bo razčlenjeno uresničevanje strategije (na kakšen način, kdo in do kdaj – zelo konkretno in brez primesi populizma), saj je mogočih več poti do uresničitve posameznega cilja. Zato se moramo vsi odgovorni predhodno dogovoriti in poenotiti ter nato uresničevanje tudi neprestano spremljati. Strategija in akcijski načrt morata biti pripravljena do leta 2025. Za uresničevanje ciljev bodo vzpostavljene projektne skupine, ki morajo slediti osnovnemu cilju, to je boljši organiziranosti, učinkovitosti in hitrejši odzivnosti lovske organizacije, predvsem zaradi bližajočega se roka podeljevanja novih koncesij (leta 2029). Ob tem je nujno povezovanje z obema resornima ministrstvoma, z Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije z vsemi tremi združenji občin ter z drugimi nevladnimi organizacijami s področja varstva narave. Seveda pa sprotno prilaganje terja tudi delno drugačno organiziranost LZS, in sicer na način projektne organiziranosti, proaktivnega delovanja in povečane operativnosti ter s tem učinkovitosti, vzpostavitve odgovornosti in prožnejše menjave članov. Ker je uresničevanje ambicioznih ciljev vedno pogojeno z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev, je treba zelo odgovorno in podrobno proučiti možnosti zagotavljanja dodatnih virov financiranja tako iz proračunskih kot tudi evropskih virov (projektno financiranje) in  morebitno ustanovitev namenskega sklada (fundacije), ponovno razmisliti o ideji ustanovitve Zavoda za lovstvo ter oceniti potrebo po uvedbi solidarnostne pomoči lovskim organizacijam v stiski. Naša pomembna naloga bo nenehna strokovna in druga pomoč našim članicam, v prvi vrsti lovskim družinam in njihovim vodstvom, da se bodo lahko v svojih okoljih hitro in učinkovito odzvali na vsa odprta vprašanja in žgoče težave. Doseči moramo, da bodo lovske družine neposredno vplivale na sprejemanje odločitev o vseh pomembnih zadevah lovstva, upravljanja divjadi in varstva narave. To pa lahko dosežemo samo z neposrednim medsebojnim informiranjem, standardiziranjem postopkov in funkcionalnimi usposabljanji, z izvedbo neposrednih volitev s pomočjo sodobnih tehnologij (i-volitve) ter vzpostavitvijo sistema evidentiranja in izmenjave dobrih praks. V najkrajšem času moramo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije urediti problematiko prenosa lastništva zemljišč, ki jih uporabljajo lovske družine. To poglavje mora biti eno od prednostnih nalog novega vodstva LZS in sam se bom temu primerno tudi takoj osebno zavzel, da to dolgoletno težavo spravimo z dnevnega reda v dobro lovskih družin.

Naše znanje, ob sočasni množičnosti in motiviranosti, je naša velika prednost, ki se jo zavedamo, a moramo kljub temu raziskovalni dejavnosti in strokovnemu izobraževanju ter usposabljanju na vseh ravneh nameniti še več skrbi. Nujno je treba posodobiti sistem opravljanja temeljnih in obnovitvenih usposabljanj na hibridni način klasičnega in e-izobraževanja z uvedbo enotnejših gradiv in certificiranih predavateljev – vse tudi s ciljem zmanjšanja stroškov in potrebnega časa. S ciljem boljše informiranosti je treba  pripraviti namensko aplikacijo za pametne telefone in starejšim članom pomagati pri uporabi. Ključni poudarek je treba dati tudi neprestanemu delu z mladimi, saj zagotavljajo nadaljnji obstoj lovske organizacije. Nenazadnje pa je treba, predvsem zaradi uresničevanja javne službe in javnih pooblastil, vzpostaviti enotno standardizirano nezgodno zavarovanje članov in uporabnih (predpisano preizkušenih) lovskih psov, zavarovanje odgovornosti ter pravnega varstva.

Izzivov in priložnosti je torej veliko. Ko se bomo notranje utrdili in trdno povezali za uresničevanje vseh nalog in našega plemenitega poslanstva, bomo vse programske cilje novega mandata lahko tudi dosegli. Poenotiti je treba različne interese in brez držanja »fige v žepu« podpreti vse dobre rešitve – v naše skupno dobro. Če bomo vlekli vsak na svoj konec, bomo samo še lažja tarča nasprotnikov sodobnega lova in lovstva! Tega pa nočemo in ne želimo postati.

Darko But

Darko But – program

Kandidat za predsednika: Alojz Kovšca

Moj program dela

LZS je doslej delovala uspešno v interesu družbe kot celote, narave in  lovcev, za kar velja zahvala dosedanjemu vodstvu. Dobre prakse je treba nadaljevati, čas in novonastale razmere pa terjajo tudi nekatere spremembe in izboljšave, ki sem jih strnil v sklope.

  1. Nadaljevanje vseh potrebnih aktivnosti za sprejem zakona, s katerim bodo lovskim družinam vrnjena zemljišča, ki so bila v nasprotju z ustavnim redom prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč.
  2. Proučitev lastninskih in uporabniških razmerij v povezavi z Zlatorogovo vilo in vseh novonastalih ekonomskih okoliščin po katastrofalnih poplavah na Koroškem in Gorenjskem, posvetovanje z vsemi članicami LZS ter skupno oblikovanje odločitve glede izgradnje nacionalnega lovskega centra v Lukovici.
  3. Vsebinska in pravno-organizacijska prenova informacijskega sistema Lisjak, s katero si bo lovska organizacija zagotovila enakovreden položaj z uporabniki podatkov ter materialno nadomestilo za uporabo in obdelavo zbranih podatkov.
  4. Oblikovanje in udejanjanje zahtev  pri vzpostavljanju aktivne vloge LZS pri uvrščanju živalskih vrst med lovno divjad, oblikovanju gojitvenih načrtov in izvajanju ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
  5. Začetek dialoga  za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije na podlagi katerih bo LZS lahko aktivno sodelovala kot partner v nacionalnih in razvojnih projektih ter na tak način tudi pridobivala javna sredstva.
  6. Začetek dialoga za sklenitev sporazumov o sodelovanju z Zvezo občin Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije ter Zvezo mestnih občin Slovenije na podlagi katerih bodo lahko območne zveze lovskih družin sklepale sporazume o sodelovanju z občinami pri lokalnih, državnih in mednarodnih razvojnih projektih.
  7. Krepitev vloge območnih lovskih zvez in njihovega vpliva na delovanje LZS.
  8. Oblikovanje programov na podlagi pozitivnih izkušenj posameznih območnih zvez lovskih družin za sodelovanje z organizacijami, ki tradicionalno privabljajo mlade, kot so taborniki, skavti, športna društva, in z izobraževalnimi inštitucijami (šolami), ki izvajajo biološke in naravovarstvene izobraževalne vsebine, ter usposabljanje lovskih družin za sodelovanje z navedenimi organizacijami, da bi se lovska dejavnost lahko predstavila čim širšemu krogu mladih, s čimer je mogoče večletni negativni trend staranja in osipanja članstva obrniti v pozitivno smer.
  9. Poenotenje sistema izobraževanja na OZLD, pravičnejša razdelitev stroškov izobraževanja (izenačevanje stroškov na posameznega izobraževanca).
  10. Uvedba izobraževanja za bodoče starešine, gospodarje, tajnike in blagajnike.
  11. Reševanje neurejenosti pravnega statusa lovskih objektov vseh članic LZS, ki so večinoma vpisani v zemljiške knjige, vendar nimajo ustreznih uporabnih dovoljenj.
  12. Natančnejša zakonska opredelitev statusa lovskih čuvajev, ki dejansko opravljajo javno službo, vendar ne prejemajo materialnih nadomestil in nimajo ustreznega zavarovanja. 
  13. Zakonska opredelitev statusa lovskega psa kot službenega psa in vodnika lovskega psa kot oblike opravljanja javne službe zaradi zagotavljanja njune pravne in materialne varnosti ter posledično večjega interesa lovcev za posedovanje in  urjenje lovskih psov.
  14. Oblikovanje dogovora, na podlagi katerega bi zavarovalne pogodbe za člane LZS, lovske goste in lovske pse sklepali na ravni LZS in ne več v posameznih LD.
  15. Prihaja čas obnove koncesijskih pogodb, ki lahko prinese negativne spremembe, če sistem LZS ne bo ustrezno pripravljen. Odpreti nameravam dialog z lastniki in upravljavci zemljišč, državnimi organi in nevladnimi organizacijami, razreševati obstoječe konflikte ter se pripraviti na pogajanja glede višine koncesijskih dajatev, načina plačila in potencialnimi upravičenci.
  16. Krepitev sodelovanja z okoljevarstvenimi organizacijami pri skupnih projektih, kot so prehodi in podhodi za divjad čez avtoceste in železnice.
  17. Oblikovanje novih pristopov v odnosih z javnostjo, tudi z vključevanjem strokovnih zunanjih izvajalcev.

Programska izhodišča izražajo moj osebni pogled na stanje in morebitne razvoje dogodkov. Verjamem, da jih je  v sodelovanju z UO in komisijami LZS ter s pomočjo območnih lovskih zvez in lovskih družin mogoče udejanjiti. Če mi bo zaupano vodenje lovske organizacije, se zavezujem, da bom deloval transparentno, zavzeto in etično.

Dober pogled!

Alojz Kovšca

Alojz Kovšca – program

Volitve predsednika in organov LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028

Članice Lovske zveze Slovenije (LZS) so v skladu s sklepom o razpisu volitev organov in predsednika LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028, ki ga je sprejel Upravni odbor LZS na 26. seji 13. 6. 2023, kandidirale svoje člane za organe LZS in za predsednika LZS. Kandidacijska konferenca LZS, ki je bila 31. avgusta 2023 v Lukovici, je določila liste kandidatov za predsednika LZS in za člane Nadzornega odbora LZS, Razsodišča in Odbora etičnega kodeksa, ki jih bodo predstavniki članic LZS volili na Občnem zboru LZS v decembru 2023, ter listo kandidatov za člane Upravnega odbora LZS, ki jih bodo predstavniki članic LZS izvolili na delnih občnih zborih po volilnih okoliših v oktobru in novembru 2023.

Foto: Andrej Miklavčič

Kandidata za predsednika sta Darko But in Alojz Kovšca, ki sta v skladu z 32. členom Pravil LZS predložila tudi program dela LZS za mandatno obdobje od 15. 1. 2024 do 15. 1. 2028.

Po abecednem vrstnem redu priimkov so bili na kandidacijske liste za organe LZS uvrščeni naslednji kandidati; kandidati za člane Nadzornega odbora LZS so: Dušan Čubej (volilni okoliš Gorica), Milan Jakomin (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Milan Jurkovič (volilni okoliš Koper), Peter Kovačec (volilni okoliš Ptuj – Ormož), Sandi Kranjc (volilni okoliš Novo mesto), Dušan Leskovec (volilni okoliš Koroška), Anton Lukančič (volilni okoliš Ljubljana), Franc Pintarič (volilni okoliš Prlekija), Milan Šajn (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Matjaž Mlinar (volilni okoliš Notranjska), Marjan Vernik (volilni okoliš Maribor).

Kandidati za člane Razsodišča so: Slavko Gomboc (volilni okoliš Prekmurje) Alojz Hvala (volilni okoliš Gorica), Jožef Jenko (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Marjan Malek (volilni okoliš Maribor), Danimir Rebec (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Mirko Urbas (volilni okoliš Notranjska), Joško Verač (volilni okoliš Prlekija).

Kandidati za člane Odbora etičnega kodeksa so: Albert Lagoj (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš), Ivan Lah (volilni okoliš Notranjska), Rudolf Majer (volilni okoliš Maribor), Lambert Pate (volilni okoliš Novo mesto), Jože Sivec (volilni okoliš Ljubljana), mag. Martin Smodiš (volilni okoliš Prekmurje), Marijan Sotlar (Brkinsko-Kraški volilni okoliš), Niko Šuštarič (volilni okoliš Bela krajina), Viljem Tomat (volilni okoliš Gorenjska), Jakob Zorko (volilni okoliš Prlekija) in Samo Žerdoner (volilni okoliš Celje).

Kandidati za člane Upravnega odbora LZS: Miroslav Hudak (volilni okoliš Bela krajina, voli se en član), Andrej Sila (Brkinsko-Kraški volilni okoliš, voli se en član), Miroslav Freitag, Miha Finkšt, Zdravko Mastnak, Stevo Romanić, Florijan Rojnik, Janez Šumak volilni okoliš Celje, voli se tri člane), Peter Belhar, Drago Goričan, Janez Logar (volilni okoliš Gorenjska, voli se dva člana), Silvo Batagelj, Miran Štrukelj (volilni okoliš Gorica, voli se dva člana), Goran Šuler (volilni okoliš Gornje Posočje, voli se en član), Bojan Breitenberger (volilni okoliš Idrija, voli se en član), Branko Zlobko (volilni okoliš Kočevje, voli se en član), Vedran Prodan (volilni okoliš Koper, voli se en član), Tomaž Pinter, Jure Skobir, Samo Vončina (volilni okoliš Koroška, voli se dva člana), Alojz Albreht, mag. Lado Bradač, Boštjan Plaznik, Miran Zupančič (volilni okoliš Ljubljana, voli se dva člana), Marjan Gselman, Franc Krivec, Ivan Žižek (volilni okoliš Maribor, voli se tri člane), Rajko Kovačič (volilni okoliš Notranjska, voli se en član), mag. Darja Gros, Franc Jarc (volilni okoliš Novo mesto, voli se dva člana), Franc Butara, Janez Krivec, Niko Marn ml., Branko Tucovič, Slavko Zakšek (volilni okoliš Posavje – Krško, voli se dva člana), mag. Aleš Klemenc, Danjel Saftič (Postojnsko-Bistriški volilni okoliš, voli se dva člana), dr. Arpad Köveš, Ludvik Rituper (volilni okoliš Prekmurje, voli se en član), Milan Kolarič (volilni okoliš Prlekija, voli se en član), Katka Kovačec, doc. dr. Srečko F. Krope (volilni okoliš Ptuj – Ormož, voli se dva člana), Ivan Malešič, Miloš Roglič, Tomaž Trotovšek (volilni okoliš Zasavje, voli se dva člana).

Branko Reisman, predsednik Kandidacijske komisije LZS

Upravno sodišče zavrnilo tožbo glede odstrela medvedov

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 26. 9. 2023 prejelo sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 780/2023-52, v kateri je Upravno sodišče razsodilo, da se tožba tožeče stranke Alpe Adria Green zoper Republiko Slovenijo zoper dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor št. 35606-93/2022-2550-90 z dne 13. 4. 2023 in sklep o popravi pomote št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023 za odstrel 230 osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), zavrne.

Foto: Barbara Ložar

Sodba je pravnomočna, kar pomeni, da je z njeno izdajo potrjeno dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor in je prenehala veljati izdana začasna odredba za zadržanje odstrela. Na podlagi navedenih dejstev se lahko nadaljuje izvrševanje odvzema iz narave z odstrelom do 31. 12. 2023.

Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor

ANKETA: Poznavanje problematike afriške prašičje kuge

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ceni mnenja in izkušnje lovcev, zato vse slovenske lovce vabi k sodelovanju v kratki raziskavi oz. anketi o poznavanju problematike afriške prašičje kuge (APK). Vaše povratne informacije bodo pomagale izboljšati obveščanje javnosti o APK.

Foto: Pixabay

Vprašalnik je anonimen, izpolnjevanje ankete vam bo vzelo največ 10-12 minut. Če želite v raziskavi sodelovati, prosimo sledite spodnji povezavi (dostopna bo do 13. 10. 2023):

https://icfconsulting.qualtrics.com/jfe/form/SV_8IkDKh12efZV5PM

Najlepše se vam zahvaljujemo za sodelovanje in vaš prispevek, ki bo pripomogel k izboljšanju ozaveščenosti prebivalstva o tej bolezni.

EFSA v sodelovanju s konzorcijem Enetwild-2 in Lovsko zvezo Slovenije

Tradicionalno srečanje s pohodom na Slavnik

Četrto leto je namenjeno druženju lovcev s pobudniki ter prikazu javnosti dela lovca v javnem interesu. Dogodek smo organizirali Brkinsko-Kraški rogisti s pomočjo Brkinsko-Kraško zvezo lovskih družin (BKZLD) Sežana.

Foto: arhiv Brkinsko-Kraških rogistov

Zaželeno je bilo, da pohodniki spotoma pobirajo vse vrste stvari, ki ne sodijo v naravo. Za odvoz je poskrbela BKZLD Sežana. Ob koči je bila informacijska točka, na kateri je bilo predstavljeno: slovenski lovec, divjad Primorske, prepoznavanje sledi divjadi, skrb lovcev za divjad in varstvo narave ter vzdrževanje in izboljševanje življenjskega okolja divjadi.

Po uvodnem pozdravu predstavnikov Lovske zveze Slovenije in predstavnika BKZLD Sežana je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili Brkinsko-Kraški rogisti, Štajerski rogisti, Lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave in Lovski pevski zbor Doberdob iz Italije. Po končani prireditvi je sledil še tradicionalen lovski golaž, ki ga je pripravila Lovska družina Videž Kozina.

Društvo Brkinsko Kraški rogisti

ANKETA: Vloga lovskočuvajske službe pri preprečevanju nezakonitega lova

Na spodnji povezavi je povezava do ankete 1KA, kjer študent Fakultete za varnostne vede, sicer tudi lovec, pripravlja zaključno nalogo z naslovom: «Vloga lovskočuvajske službe pri preprečevanju kaznivih dejanj nezakonitega lova«.

Foto: Gregor Bolčina

https://www.1ka.si/a/ec125233

Anketa je namenjena lovskim čuvajem s sklenjeno pogodbo v lovski družini (uradnim osebam).

Rezultati ankete bodo predstavljeni v eni izmed prihodnjih številk glasila Lovec, objavljena bo tudi povezava do zaključnega dela.

Komisija za lovskočuvajsko službo LZS

Termini septembrske oddaje Dober pogled

TV STUDIO BISTRICA: četrtek, 28. 9., ob 20:00, sobota, 30. 9., ob 20:00 in nedelja, 1. 10., ob 11:00

VTV VELENJE: četrtek, 28. 9., ob 21:20

TV IDEA MURSKA SOBOTA: torek, 26. 9., ob 19:00 in 20:45

GTV KRANJ: torek, 26. 9., ob 19:35 in sreda, 27. 9., ob 18:00

VAŠ KANAL NOVO MESTO: četrtek, 28. 9., ob 22:00 in petek, 29. 9., ob 10:00

ATM KRANJSKA GORA: sobota, 30. 9., ob 20:00

ETV HD ZAGORJE OB SAVI: četrtek, 5. 10., ob 20:00

TV ORMOŽ: petek, 6. 10., ob 20:00 in nedelja, 8. 10., ob 10:00

ORON TV NOTRANJSKA: sobota, 30. 9., ob 18:00, ponedeljek, 2. 10., ob 20:00 in sreda, 4. 10., ob 10:00

*Navedeni termini objav so predvideni. Ker lahko nastanejo spremembe, prosimo, da spremljate aktualne TV-sporede posameznih TV-postaj.

Če želite, da je v oddaji predstavljeno tudi delo vaše lovske družine, lahko pokličete na telefonsko številko 031 273 825 (Erika).

ODPRTE PRIJAVE: dopolnilni izobraževanji za lovske čuvaje

V novembru in decembru lani je bil izveden cel niz dopolnilnih izobraževanj za lovske čuvaje v osrednjem in zahodnem delu Slovenije (Gornje Posočje, Gorenjska, Postojnsko Bistriška, Kočevje, Ljubljana, Bela krajina, Idrija in Brkinsko Kraška) v okviru projekta LIFE Lynx. Junija letos je sledilo je tovrstno usposabljanje v Mariboru.

Foto: Gregor Bolčina

Zaradi perečih potreb po tovrstnem izobraževanju Komisija za lovskočuvajsko službo letos organizira še dve usposabljanji:

  • 3. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije, Sevno 13, 8000 Novo mesto
  • 12. oktobra 2023, ob 16. uri, v prostorih Lovskega centra Lovske zveze Koper, Srgaši 38b, 6274 Šmarje pri Kopru


Prijave potekajo preko aplikacije Lisjak. Plačilo kotizacije v višini 20 €/udeleženca z DDV. Lovske družine kotizacijo poravnajo najkasneje do enega dneva pred izobraževanjem na TRR: SI56 0201 0001 5687 097 (NLB). Kot namen plačila naj bo vpisano: KOTIZACIJA ČUVAJI in priimki prijavljenih. V okviru kotizacije prisotni prejmejo dnevnik dela lovskega čuvaja.

Urnik

temašt. urpredavatelj
Ukrepi lovskega čuvaja ob sumu nezakonitega lova2,00dr. Srečko F. Krope
Dela in naloge lovskega čuvaja3,00lovska inšpekcija

Državna tekma goničev CACT 2023 in specialna tekma koroških žigcev

Državna vzrejna komisija za goniče pri KZS, LKD Bela Krajina in LD LOKA organizirajo državno tekmo goničev CACT 2023 in specialno tekmo koroških žigcev. Tekmovanje bo v soboto, 11. 11. 2023, z začetkom ob 8. uri pred lovsko kočo LD LOKA, Loka Črnomelj, Bistrica 4, 8340 ČRNOMELJ.

Prijave je treba poslati do srede, 11. 10. 2023 na e-naslov: jure.rihtarsic@gmail.com

Informacije: Jure Rihtaršič, gsm: 040 624 078

Državna tekma CACT 2022 v LKD Zasavje. Foto: arhiv Državne vzrejne komisije

VABILO

Društvo slovenskih lovk pripravilo prvi lovski tabor otrok – VEVR’CE 2023

Društvo slovenskih lovk (DSL) si je zadalo ciljno nalogo, da šolsko mladino s Krasa in širšo javnost seznani z delom lovcev na področju ohranjanja naravnega okolja, vzdrževanja ravnovesja med divjadjo, varstva divjadi in prostoživečih živalskih vrst.

Foto: arhiv Društva slovenskih lovk

Tabora se je udeležilo štirinajst deklic v starosti od 6 do 13 let in deset dečkov od 7 do 13 let. Vabile smo tudi šolarje s poplavljene Koroške. Žal se je vabilu odzval le en deček.

Kot vodja tabora in odgovorna oseba sem imela vso podporo in vsestransko pomoč članic DSL Anje Bradelj, Katke Kovačec, Marijane Mačinkovič, Jane Mravljak in Magde Sluga, starešine LD Trstelj- Kostanjevica na Krasu Jelka Lapajneta in Brkinsko-Kraške zveze lovskih družin.

Ob prihodu smo otrokom in staršem predstavili program tridnevnega tabora. O vsem potrebnem smo jih že predhodno pisno seznanili. Jelko Lapajne je otrokom in staršem predstavil svečani lovski kroj, klobuk in smrekovo vejico. Prisotnim je povedal kdaj in v katere namene oblečemo lovski kroj, in kako smo oblečeni, ko gremo v lovišče.

Foto: arhiv Društva slovenskih lovk

Tabor je bil zasnovan projektno, saj so otroci morali opraviti določena dela. Imeli so predavanja na temo: seznanitev z drevesi, zelišči in ekosistemom; zgodovino lova in njenim  pomenom, varstvo narave, predstavili smo jim veliko in malo divjad.

Pred zajtrkom smo 15 minut telovadili pod vodstvom lovke Anje Bradelj.

Otroci so s pomočjo lovcev izdelovali valilnice; ki jih bodo lovci razporedili po lovišču; za material je poskrbel član LD Trstelj-Kostanjevica na Krasu Robert Peras.

Ogled lovišča

Otroke smo razdelili v pet skupin, ki smo jih v spremstvu lovcev Denisa Čebrona, Jordana Godniča, Darija Spačala, Zdravka Zoretiča in Roberta Perasa s terenskimi vozili odpeljali v lovišče, kjer so si lahko ogledali preže, kaluže, krmišča …. Skupina Roberta Perasa z Jano Mravljak je imela največ uspeha, saj so na poti do preže na jasi opazili srno, ki se je pasla, povzpeli so se na prežo in z nje opazovali okolico, pri kaluži pa so našli različne stopinje divjadi. Otroci so okusili gozdne sadeže, lovec pa jim je pokazal tudi užitna zelišča in jim predstavil njihove zdravilne učinke. V tabor so se vrnili z novim znanjem in izkušnjami.