Lovska zveza Slovenije je danes v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije.
Foto: Gregor Bolčina
“Sporazumi bodo omogočili medsebojno izmenjavo izkušenj in usklajevanje ukrepov za trajnostno upravljanje divjadi. So prvi korak k tesnejšemu sodelovanju v regiji ter skupnemu vplivu na evropske odločevalce glede lovstva in ohranjanja narave,” je povedal predsednik LZS Alojz Kovšca in poudaril, da srečanje ni politične narave, gre za povezovanje nevladnih organizacij: “Cilj sporazumov je krepitev sodelovanja na podlagi skupnih interesov, ki izhajajo iz podobnosti lovišč in geografske bližine.”
V Sloveniji smo z dobrim gospodarjenjem uspeli ohraniti visoko pestrost živalskih vrst ter dobro sobivanje med ljudmi, divjadjo in naravo. “Slovenski način gospodarjenja z divjadjo in ohranjanja naravne raznovrstnosti razlikuje od večine držav Evropske unije, kjer je lov pogosto elitističen šport. Pri nas lahko lovi vsak državljan z opravljenim lovskim izpitom, ne glede na socialni status, premoženje ali spol,” je povedal Kovšca.
Predsednik LZS je ob tej priložnosti napovedal širjenje sodelovanja in podpise dvostranskih sporazumov s Hrvaško in Črno goro, z Romunijo in Bolgarijo. Regionalnega srečanja se je udeležila tudi Zveza lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je LZS že sporazum podpisala že lani.
Podpisniki sporazumov (z leve proti desni): generalni sekretar Živojin Lazić (Republika Srbska), predsednik Željko Sušec (Vojvodina), predsednik Alojz Kovšca (Slovenija), predsednik Muhamed Hodžić (Bosna in Hercegovina), predsednik Bratislav Ćirković (Srbija), predsednik Vlatko Aleksovski (Makedonija) in predsednik Drago Guberac (Herceg Bosna). Foto: Gregor Bolčina Zbrane je nagovoril tudi župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač.1. Regionalno srečanje lovskih zvez. Foto: Gregor BolčinaFoto: Gregor Bolčina
V okviru 1. regionalnega srečanja lovskih zvez bo Lovska zveza Slovenje danes, ob 12. uri, v Lovskem domu v Prosenjakovcih podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in lovskega strelstva.
Foto: Gregor Bolčina
Lovska zveza Slovenije bo dvostranske sporazume o sodelovanju podpisala z lovskimi zvezami Republike Srbske, Herceg Bosne, Srbije, Vojvodine in Makedonije. Regionalnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Zveze lovskih organizacij Bosne in Hercegovine, s katero je Lovska zveza Slovenija konec lanskega leta že podpisala sporazum o sodelovanju.
Zagrebški velesejem od 21. do 23. februarja 2025 organizira Zagrebški sejem lova, 7. sejem lovske opreme.
Foto: Zagrebški velesejem
Zagrebški lovski sejem je osrednji regionalni dogodek, ki poteka ob podpori Hrvaške lovske zveze. Na sejmu bodo razstavljali proizvajalci in zastopniki priznanih svetovnih znamk lovske, športne, vojaške in varnostne opreme. Pripravljajo bogat in zanimiv razstavni program, številne zanimivosti in strokovna srečanja. Prihajajoči sejem, ki bo trajal tri dni, bo obeležil 100. obletnico Hrvaške lovske zveze.
Zagrebški lovski sejem, ki se ga je lani udeležilo 67 razstavljavcev iz sedmih držav, podpirajo pomembni pokrovitelji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, Hrvaška lovska zveza, Hrvatske šume, Hrvaška lokostrelska zveza in Zagrebški živalski vrt. Ob ogledu lovskega sejma lahko obiščete tudi Zagrebški sejem navtike, ki bo potekal od 19. do 23. februarja 2025.
Dani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaDani lova i ribolovaFoto: Zagrebški velesejem
17. decembra 2024 smo se na pokopališču v Ožbaltu ob Dravi še zadnjič poslovili od staroste štajerskih in slovenskih lovcev, Maksa Holcmana, člana Lovske družine Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu.
Maks Holcman je bil srčni in pravični lovec. Foto: osebni arhiv
Rodil se je 16. avgusta 1924 na znameniti Namestnikovi domačiji na Kozjaku, na kateri od nekdaj živi in gospodari trdni slovenski Namestnikov rod.
Maks je bil vse življenje tesno povezan z naravo, gozdom in lovom. V skrivnosti in čarobnost lova ga je kot mladega fanta vpeljal že njegov oče in bogato lovsko kariero je nadgradil z mnogimi odgovornimi funkcijami. Vedno se je zavzemal za visoke etične standarde v lovstvu in skrbel za ohranjanje bogate lovske tradicije. Kot gozdar je v dolgih letih službovanja dodobra spoznal vsak kotiček revirja. Med vsemi kozjaškimi lovci in tudi med lovskimi tovariši iz pobratene slovensko goriške LD Dobrava je užival velik ugled in spoštovanje tudi kot eden najboljših in najsrčnejših ter visoko etičnih štajerskih lovcev.
Če za koga, potem je bila za Maksa lov stvar časti in velikanske osebne odgovornosti. Lovska etika in lovska pravičnost, odlično poznavanje divjadi in njenih habitatov, vse to so bile odlike tega moža, ki se je s svojim udejstvovanjem v lovski organizaciji za vedno zapisal v lovsko zgodovino ne samo Kozjaka in Lovske zveze Maribor, pač pa celotnega slovenskega prostora.
Bil je izjemen učitelj in dragocen mentor mnogim generacijam mladih lovcev, katerim je nesebično predajal bogato znanje, predvsem pa jih je z izbranim, umirjenim besednjakom ter modrostjo zrelega moža, na vsakem koraku navajal na lovsko pravičnost in jih opozarjal na etični kodeks ter vrednote slovenskega lovstva. Bil je in ostaja nepozabna lovska korenina, velikega legenda in cenjena lovska avtoriteta.
Po dolgi bolezni je njegovo plemenito srce prenehalo biti 11. decembra 2024. Naj mu bo miren zadnji počitek v večnih loviščih!
Komisija za lovsko kulturo razpisuje 18. Državno prvenstvo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v nedeljo, 16. marca 2025 v Celju, v okviru “Dnevov lovstva”.
Foto: arhiv LZS
Prvenstvo bo v mali kongresni dvorani Celjskega sejma, z začetkom ob 14:30. Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali je dostopen na naši spletni strani, v zavihku zakonodaja.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do srede, 12. marca 2025, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonsko številko (01) 241 09 10.
Lovska zveza Slovenije sodeluje v evropskem projektu Interreg IPA Adrion za izboljšanje sobivanja človeka in prostoživečih živalskih vrst. Projekt se je začel izvajati konec leta 2024 in bo trajal tri leta.
Vir: projekt 4PETHABECO
Izboljšanje sobivanja ljudi in velikih zveri, kot so medvedi, volkovi, risi in šakali, ter ohranjanje biotske raznovrstnosti sta prednostni nalogi evropskega projekta 4PETHABECO, ki ga vodi Univerza v Vidmu (Italija) V projektu sodeluje deset partnerjev iz osmih držav jadransko-jonskega območja: iz Albanije, Črne Gore, Grčije, Hrvaške, Italije, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Vodilni partner projekta je Univerza v Vidmu (Italija). Slovenski koordinator projekta je Mediteranski inštitut za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.
Projekt 4PETHABECO je namenjen ohranjanju populacij velikih zveri s preizkušanjem inovativnih rešitev za njihovo varovanje in obnovo njihovih habitatov, še posebej preko krepitve zelene infrastrukture, kot so zeleni mostovi ali podvozi na avtocestah za varen prehod živali, zmanjševanja konfliktov pri sobivanju ter izboljšanja povezljivosti.
Specifični cilji projekta 4PETHABECO so: krepitev sodelovanja med deležniki znotraj jadransko-jonskega območja za spodbujanje sinergij in usklajevanje postopkov spremljanja populacij velikih zveri, povečanje preglednosti pri pridobivanju in interpretaciji podatkov o populacijah, izboljšanje stanja glede konfliktov, povezanih s sobivanjem človeka in populacij velikih zveri, s krepitvijo sodelovanja pri inovativnem soupravljanju habitatov in populacij, ustvarjanje baze znanja in interaktivne platforme jadransko-jonskega območja za reševanje konfliktov sobivanja, izboljšanje razumevanja kulturne, družbene in okoljske raznolikosti prostora.
Dolgoročni učinki projekta za ohranjanje velikih zveri in izboljšanje njihove odpornosti se bodo zagotovili preko soustvarjanja skupnih strategij in akcijskih načrtov jadransko-jonskega območja za skupno upravljanje populacij velikih zveri, varovanje in povečanje njihovih kopenskih habitatov in povezljivosti le-teh, kar bo omogočalo tudi udejanjanje strateških ciljev EUSAIR čezmejne paradne pobude PET HAB ECO.
Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.
Foto: Pixabay
Pregledali so osem različnih živalskih vrst (srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec, muflon) različnih starosti in spolov. V letu 2024 največji delež pregledanih vrst predstavljata srnjad in gams.
Vzroki pogina divjadi
Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Ugotavljajo tudi močno invadiranost z zunanjimi zajedavci, predvsem s klopi, jelenjo ušjo, nosnimi in kožnimi zolji in dlakožeri. Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oz. slabega zdravstvenega stanja t. i. septikemične bakterije oz. bakterije povzročiteljice gnojenja, kot so npr. Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis. Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost in se redno pojavljajo tudi pri lisicah.
Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja
V Sloveniji so v LPN v Prekmurju prvič potrdili prisotnosti ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni. Zelo verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju. Okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi jih lovci zaznali, zato priporočajo, da se v preiskavo pošlje jetra s spremembami.
Pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah
Pri lisicah (Vulpes vulpes) so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Kot zanimiv, vendar zaskrbljujoč rezultat raziskave navajajo statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu, kar odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.
Poročilo o spremljanju zdravstvenega stanja divjadi v Sloveniji v letu 2024 je v celoti dostopno na članski spletni strani LZS, v zavihku Komisija za upravljanje z divjadjo – ostali dokumenti.
Strokovna služba LZS sporoča članicam Lovske zveze Slovenije, lovcem in poslovnim partnerjem, da zaradi kolektivnega dopusta v petek, 27. decembra 2024 in v petek, 3. januarja 2025, ne bo poslovala.
Spoštovani lovske tovarišice in tovariši, leto 2024 se izteka in to je primeren čas, da potegnemo črto pod opravljene naloge in se pripravimo na nove.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca
“Nanizali smo kar nekaj uspehov, nismo pa rešili bistvenih problemov, s katerim se ukvarja Lovske zveza Slovenije, tako kot tudi članice, lovske družine. Ostaja nam nerešen problem boja za ohranitev lastnine lovskih družin. Lovci se bomo temu z vsemi legalnimi sredstvi uprli,” je zatrdil predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, ki pričakuje, da nam bo v letu 2025 uspelo spremeniti sodno prakso in prepričati zakonodajalca, da ta zemljišča vrne.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Plešivica Žužemberk organizirala že 73. tradicionalni lov »FRATA«.
Zbor lovcev in nagovor predsednika Franca Jarca. Foto: Darja Gros
Zbor lovcev je bil na osrednjem trgu, pred mogočnim gradom v Žužemberku, ki so ga naznanile svečane fanfare Brusniških rogistov, ki jih vodi Zvone Jaklič. Zbranih lovcev je bilo preko sto, iz lovskih družin naše zveze in raznih koncev Slovenije ter tudi avstrijske Koroške, s predsednikom Janezom Kaiserjem na čelu. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi mnogi drugi eminentni lovski tovariši iz vseh koncev naše domovine, med njimi kar trije člani uredniškega odbora revije Lovec. Hvala vsem, ki ste nas počastili s svojo prisotnostjo.
Zbrane so nagovorili predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc, starešina LD Plešivica Žužemberk Aleksander Jordan, ki je predstavil lovsko družino gostiteljico in župan Občine Žužemberk Jože Papež, ki je pohvalil delo lovske organizacije na naravovarstvenem področju z vključevanjem v vsakdanje družbeno življenje občanov. V svojem govoru je rekel, da je občina Žužemberk sicer zadnja po abecedi, po gostoljubnosti pa prva in v to smo se imeli priliko čez dan tudi prepričati.
Nagovor župana Občine Žužemberk Jožeta Papeža.Ivo Kuljaj prejema red za lovske zasluge 1. stopnje.Frata 2024. Foto: Darja Gros
Zaslužnim lovcem je predsednik Jarc podelil odlikovanja. Najvišje lovsko odlikovanje, Red za lovske zasluge 1.stopnje, sta letos prejela Ciril Brečko, dolgoletni funkcionar v lovski organizaciji, član LD Šentjanž, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti podelitve, in Ivo Kuljaj, član LD Trdinov vrh, lovski funkcionar in dolgoletni član uredniškega odbora revije Lovec, ki je bil na podelitvi prisoten. Red za lovske zasluge 2. stopnje so prejeli Marjan Jenko, Lambert Pate, Tomaž Bedek in Ivan Poreber. Red za lovske zasluge 3. stopnje so prejeli Miha Petrič, Ladislav Vesel, Miha Pugelj, Blaž Gutman, Jernej Zaletelj in Janez Špendal. Zlati znak za lovske zasluge sta prejela Janez Grlica in Zoran Ravbar, Znak za lovske zasluge pa Andrej Novak in Jože Lukek. Vsem odlikovancem so v čast zaigrali rogisti. Iskrene tudi naše čestitke.
Po žrebu stojišč, navodilih za lov in razdelitvi spominskih značk, smo se preselili v lovišče. Vsaka linija stojišč je bila obarvana s svojo barvo, po katerih so se razdelili “štantmani”. Prelepa pokrajina kraške suhe krajine je marsikoga, ki še ni bil tu, presenetila s svojo lepoto in raznolikostjo, predvsem z mogočnimi mešanimi gozdovi. Do nedavnega je bila ta narava bogata z vsakovrstno divjadjo, danes pa prevladujejo zveri in divji prašiči. Srnjadi, ki je bila še pred kratkim najštevilčnejša in ekonomsko najpomembnejša divjad, ki je finančno krila škodo divjih prašičev, skorajda ni več opaziti na lovih, kar so zaznali tudi udeleženci na lovu.
Pozdrav lovini pred lovskim domom na Komenci. Foto: Darja Gros
Pa vendar je bilo slišati nekaj strelov, lovska sreča je bila naklonjena članici LD Mirna in članu gostujoče lovske družine. Na ščetino sta bila položena dva prašička, ozimec in lanščakinja. Pozdrav lovini, ki smo ga izvedli pri lovskem domu na Komenci, je bil tako v pričakovanju, popoln. Predsednik ZLD Jarc in starešina LD Plešivica Žužemberk Jordan sta opravila analizo lova, preverila, da so se vsi srečno vrnili iz gozda ter podelila upleniteljema vejice plena. Rogisti so zaigrali pozdrav lovini, lovski rogovi so odmevali po okoliških gozdovih in na nek način zamolklo in otožno odgovarjali v pozdrav lovcem, ki so se zatem družili še na zadnjem pogonu. Nepozabno doživetje za vse lovce, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zares lepo.
Hvala za gostoljubnost, na katero nas je že zjutraj v nagovoru, opozoril župan, in o kateri smo se lahko udeleženci lova prepričali ter nasvidenje naslednje leto v drugem lovišču.
Življenjska pot dr. Mihe Adamiča (1942 – 2024) nikoli ni vodila daleč od lovstva. Prve stik z lovstvom je doživljal s svojim stricem, legendarnim profesorjem in soustanoviteljem veterinarske fakultete v Ljubljani, prof. dr. Stanetom Valentinčičem.
Resneje se je z lovsko stroko srečal med študijem gozdarstva. Po zaključenem študiju je s strokovnim delom v gozdarstvu začel na Kočevskem, kmalu pa je postal kustos lovskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri, prav v času temeljite prenove muzejske zbirke sredi sedemdesetih let, ki je, skorajda nespremenjena, še vedno na ogled.
Kasneje je svoje strokovno delo na področju lovstva nadaljeval na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Opravil je pionirske raziskave prehrane velikih rastlinojedov v Sloveniji ter raziskave divjega petelina. Pred koncem poklicne kariere se je intenzivno ukvarjal z raziskovanjem rjavega medveda in v tistem času veljal za vodilnega strokovnjaka na tem področju. Še v času zaposlitve na Gozdarskem inštitutu je začel predavati Ekologijo divjadi na Gozdarski fakulteti, kasneje pa se je na Gozdarski fakulteti tudi redno zaposlil.
Večino časa je bil aktiven tudi v društveni organiziranosti našega lovstva. Bil je član Lovske družine (LD) Grosuplje. Na lovski zvezi Slovenije je skupaj s prof. dr. Andrejem Bidovcem vodil nekaj generacij šole za lovske tehnike, v glasilu Lovec pa je objavljal strokovne članke.
Za svoje delo je prejel red za lovske zasluge II. in II. stopnje, plaketo glasila Lovec III. stopnje ter posebno priznanje ob 100-letnici Lovske zveze Slovenije. V času svoje lovske kariere je izstopil iz LD Grosuplje ter se kasneje včlanil v LD Lukovica.
Številnim generacijam študentov gozdarstva, tečajnikov šole za lovske tehnike in strokovnjakom iz celega sveta je ostal v trajnem spominu. Naj počiva v miru!
Dr. Ivan Senekovič, Maistrov policijski komisar v prevratu 1918 /1919, upravno-politični uradnik, Maistrov sodelavec, rojen 10. decembra 1884 kmetu Martinu in materi Mariji, roj. Laufer, v Zimici v Slovenskih goricah, umrl 29. septembra 1956 v Mariboru, kjer je tudi pokopan. Pred dnevi je od njegovega rojstva minilo okroglih 140 let in tudi v lovski organizaciji je vreden trajnega zgodovinskega spomina.
Dr. Ivan (Ivo) Senekovič (1884-1956). Foto: arhiv Lovca
V lovski organizacij je predano deloval že med obema vojnama in po letu 1945 pomagal postavljati temelje današnji Lovski zvezi Maribor. S svojim delovanjem je bil prepoznaven tudi znotraj Lovske zveze Slovenije. Po trirazredni osnovni šoli v Kóreni je končal gimnazijo v Mariboru (maturiral 1905), nato je študiral pravo v Gradcu in bil promoviran leta 1910. Od decembra 1909 do konca oktobra 1918 je služboval pri policijski direkciji v Trstu. Ob prevratu 1918 je prišel v Maribor, kjer mu je general Maister zaupal mesto policijskega komisarja. Na tem mestu, ki je bilo v nemirni prelomni dobi eno najtežjih in najodgovornejših, je z odločnimi ukrepi in veliko profesionalnostjo bistveno pripomogel, da se je uprava v Mariboru v kratkem času poslovenila. Krvavi spopad, do katerega je prišlo z nemškimi demonstranti 27. januarja 1919, je bil v procesu narodne osvoboditve Štajerske sicer tragična, vendar odločilna peripetija. Sam Senekovič je bil v teh demonstracijah lažje poškodovan. Leta 1922 je bil premeščen v Celje, od tam kot okrajni načelnik v Sombor, pozneje v Novo Gradiško in leta 1933 nazaj v Maribor kot načelnik obmejnega okraja Maribor – levi breg. Leta 1935 je bil predčasno upokojen. Med nemško okupacijo 1941 – 1945 je bil dr. Senekovič izgnan v Srbijo, v Mladenovac. Nekaj časa je bil do konca vojne v Logatcu, od koder se je junija 1945 vrnil nazaj v Maribor.
Nadvse spoštovani organizator štajerskega lovstva in tajnik Okrajne lovske zveze Maribor 1946 – 1956
Po končani drugi svetovni vojni je bil v Mariboru do konca leta 1945 pravni referent pri gradbenem oddelku okrožnega odbora OF in se je zavzemal za izboljšanje materialnih in kulturno-prosvetnih razmer ob meji (na primer obnova vodovoda pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu, ceste in šole v Gradišču na Kozjaku) . Nato je bil — kot vnet lovec in ribič — do smrti tajnik Okrajne lovske zveze v Mariboru, priznani lovski predavatelj in član lovskih izpitnih komisij. Bil je tudi med ustanovitelji in starešinami Lovske družine Pernica. Poznan je kot izjemno dober organizator, po značaju umirjen in natančen. Zato je v zahtevnem birokratskem povojnem času toliko lažje premagoval bremena pri vzpostavljanju nove organizacijske strukture na podlagi temeljev predvojne Podružnice Slovenskega lovskega društva v Mariboru in v skladu z novo socialistično lovsko zakonodajo pomagal zgraditi trdne temelje današnji območni Lovski zvezi Maribor. S predanim delom se je trajno vpisal v njeno zgodovinsko kroniko. Imel je bogato lovsko strokovno znanje in je bil tudi odličen, toda redoljuben lovski pedagog. Kot član izpitne komisije pa strog, a vedno pravičen in pošten.
Med lovci (in tudi ribiči) je bil izjemno cenjen in spoštovan. Publicistično se ni udejstvoval in tudi v slovenski lovski reviji Lovec ni objavljal, kar je glede na njegovo bogato znanje in široko lovsko razgledanost škoda.
Lovska družina (LD) Kozlek je 8. decembra organizirala damski lov za vse slovenske lovke in gostje iz tujine.
Jutranji zbor lovk. Foto: Tjaša Žgur
Številne lovke iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Slovaške so se na ta zimski dan zbrale na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico, kjer so jih s toplim napitkom, prigrizkom ter darilcem dobrodošlice prijazno pričakali lovci LD Kozlek. Lova pa se udeležilo tudi nekaj moških spremljevalcev – upravičencev do plačila davka na ljubosumje.
Starešina LD Kozlek in predsednik LZS Alojz Kovšca je zbrane gostje od blizu in daleč ter ostale pozdravil v imenu lovske družine. Nato je na kratko predstavil lovišče, potek organiziranega lova in opozoril na upoštevanje varnostnih pravil na skupnemu lovu. Vse udeleženke so bile upravičene do strela na mulasto jelenjad, divje prašiče, lisice in šakale, le tri srečnice pa so izžrebale srečke, ki so jim omogočale tudi strel na trofejno jelenjad.
Organizatorji so za udeleženke lova pripravili presenečenje – srečelov na trofejno jelenjad. Tri srečke so bile dobitne, med katerimi sta dve omogočili pravico do lova na jelena špicarja (kategorija lanščak), ena pa mladega jelena (kategorija 2-4 letni). Foto: Tjaša Žgur
V mirnem zimskem jutru so se po zboru skupaj podali na pogon v visokem delu lovišča, kjer se Snežniško pogorje prevesi proti dolini reke Reke. Organizatorji so se pohvalili, da so zagotovili naklonjenost ‘referenta za nevihte pri sončni upravi’ in padavin ni bilo. Vendar pa se glede močnega vetra žal niso uspeli pogoditi in mirno jutro se je počasi prevesilo v vetroven dan. Na stojiščih so prav vse udeleženke občutile moč burje in se spomnile besed lovovodje, ki je na zbornem mestu dejal, da se teh krajih burja rodi. Opaziti je bilo znake prisotni divjadi pa tudi divjad je bila videna v pogonu. Opažen je bil tudi mlajši osebek naše največje velike zveri, ki pa je mirno šel svojo pot dalje. Dve lovki sta imeli priložnost za varen strel na mulasto divjad, vendar pa je v obeh primerih v korist divjadi posredovala boginja Diana. Morda je imel prste vmes tudi sv. Hubert, po mnenju vztrajnih mladih poganičev pa je se je jelenjad ravnala po močnem vetru in kot radi v naših krajih rečemo v lovski latovščini: ‘da je žival zavrtela in udarila nazaj’.
Na stojišču. Foto: Tjaša Žgur
Lov se je zaključil z zborom na Črnih njivah, druženje pa se je nadaljevalo ob kosilu v Ilirski Bistrici, kamor so gostitelji lova povabili vse udeleženke in udeležence. Ob prijetnem druženju so obnovili stara poznanstva in dobili priložnost za nova. Zbrane domače in tuje lovke ter gostitelje je pozdravila tudi predsednica Društva slovenskih lovk (DSL) Ivica Kocjančič. Izrazila je zahvalo za podporo in organizacijo damskega lova predsedniku LZS ter gostiteljem ter vse udeleženke presenetila z darilom. S predsednikom LZS sta namenila poseben pozdrav in zahvalo za udeležbo tujim gostjam iz Avstrije, Madžarske in Slovaške ter izrazila podporo krepitvi mednarodnih vezi med predstavnicami nežnejšega spola v lovstvu.
Predsednica DSL Ivica Kocjančič je zbrane lovke nagovorila, obdarila in povabila k vpisu v DSL. Pristopne izjave lahko lovke najdejo na spletni strani drustvoslovenskihlovk.si. Foto: Tjaša Žgur
Število izšolanih lovk je v zadnjih letih v porastu, na današnji dan jih je v Sloveniji registriranih že 664. S precejšnjim odzivom na letošnji damski lov pa so lovke skupaj potrdile skupno željo po vključevanju v širšo lovsko družbo. V prihodnje si udeleženke želijo še več priložnosti za druženje in spoznavanje.
Četudi so bile ta dan predstavnice nežnejšega spola na lovu številčnejše, so imeli ključno vlogo gostitelji, ki so poskrbeli, da je vse potekalo tekoče in varno, kot je treba. Zahvala gre članom LD Kozlek, še posebej lovovodji, pomočnikom lovovodje in poganičem ter vsem, ki so domače in tuje lovske dame toplo sprejeli medse.
V Zlatorogovi galeriji Lovske zveze Slovenije je 12. decembra potekalo tradicionalno prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije.
Foto: Andrej Miklavčič
Številne goste sta nagovorila predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS) dr. Miroslav Žaberl in predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca. Na prijetnem druženju smo se skupaj ozrli na iztekajoče leto in nazdravili prihajajočem letu.
Ob tej priložnosti je predsednik LZS podelil red za lovske zasluge I. stopnje Antonu Marinčiču, ki je v slovenskem lovstvu pustil neizbrisne sledi. Poleg poklicne kariere v lovstvu (najprej kot poklicni lovski čuvaj v GL Jelen Snežnik, nato pa kot vodja LPN Jelen Snežnik) je aktivno delal tudi v svoji matični Lovski družini Tabor Zagorje, območni Zvezi lovskih družin Notranjskega LGO – danes imenovani Postojnsko-Bistriška Zveza lovskih družin, ter v Upravnem odboru LZS ter komisijah za veliko divjad, za izobraževanje in komisiji za upravljanje z divjadjo. Tone polovičarstva ne pozna, zato je vse funkcije opravljal vestno in odgovorno. Vsa leta je bil tudi redni sodelavec LZS – predavatelj na številnih ekskurzijah za lovske čuvaje.
Borisu Leskovicu, dolgoletnemu odgovornemu uredniku glasila Lovec in prejemniku Zlatorogove plakete, je predsednik LZS podelil plaketo za lovsko kulturo I. stopnje za izjemne zasluge pri razvoju in predstavljanju lovske kulture v Sloveniji in v tujini. Poleg urejanja glasila Lovec je bil odgovorni urednik Zlatorogove knjižnice in Strokovne knjižnice. Uredil je kar 13 knjig Zlatorogove knjižnice z nespornim vrhuncem iz omenjene knjižne zbirke, z lovskim priročnikom Divjad in lovstvo, ki je izšel v nakladi 30.000 izvodov. Izdal je tudi samostojno knjigo Naše Mačke, bil je soavtor lovskih priročnikov iz leta 1989, 1996 in 2012 ter soavtor knjige Zveri – kune. Malo ljudem je znano, da je tudi odličen ilustrator – svoj pečat na tem področju je pustil v številnih strokovnih knjigah (Ocenjevanje škod po divjadi, Srnjad, Zveri, Ocenjevanje trofej,…). Boris je bil pobudnik mednarodnega sodelovanja na področju oponašanju jelenjega rukanja. Aktivno je sodeloval tudi pri ohranjanju nesnovne kulturne dediščine lovstva na področju lovskih šeg in običajev. Pod njegovim peresom je nastala knjižica »Lovske šege in običaji«, ki jo je leta 2019 izdala Lovska zveza Slovenije.
Z leve proti desni: Alojz Kovšca, Gregor Bolčina, Anton Marinčič z ženo in Boris Leskovic. Foto: Andrej Miklavčič
Listino Lovske zveze Slovenije pa je iz rok predsednika LZS prejel Branko Zlobko, nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS in član Upravnega odbora LZS ter predsednik Zveze lovskih družin Kočevje.
Utrinki s prednovoletnega srečanja Lovske zveze Slovenije in Ribiške zveze Slovenije. Foto: Andrej Miklavčič
V Notranjskem muzeju Postojna se je 26. novembra odvil prvi gastronomsko obarvan dogodek JEJ MUZEJ!, na katerem so obiskovalci spoznavali kulturno tradicijo kolin na Slovenskem in se podali na vodenje po stalni razstavi muzeja ob pokušini suhomesnatih izdelkov in kozarcu vina.
Člani LD Črna jama Tomaž Čič, Milan Fajdiga, Grega Bajc, Aleksander Debevec in Dejan Gerželj so v Notranjskem muzeju Postojna na gastronomskem dogodku JEJ MUZEJ! postregli z divjačinskimi suhomesnimi dobrotami. Foto: Tjaša Žgur
Vodenje s pokušino so na ‘gozdnem’ delu stalne muzejske razstave v družbi kustosov izvedli tudi člani Lovske družine (LD) Črna Jama. S tem dejanjem so se postavili ob bok ostalim gostinskim ponudnikom tega večera v muzeju in predstavili kulturno tradicijo lovcev pri ravnanju z divjačino.
Kaj pa imajo koline skupnega z lovstvom? Lovci vendar uplenimo žival. Uplenitev divjadi je povezana z lovskimi običaji ter lovnimi pravicami do določenih vrst živali, ki so bile in so še vedno predmet lova. Koline in lovstvo imata več skupnih točk, kljub temu da gre za različne prakse: etika in spoštovanje do živali, uporaba lokalnih virov hrane, kultura ohranjanja in predelava mesa. Obe dejavnosti sta tudi močno zakoreninjeni v slovenski tradiciji in kulturi.
O pomenu in tradiciji kolin na Slovenskem je na dogodku na predavanju z naslovom Ni ga tiča čez prašiča! najprej spregovoril slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj. V uvodnem nagovoru je z razlago termina “koline” hitro razblinim vse dvome glede vprašljive povezave kolin z lovstvom: “Koline je lahko izraz za celoten proces, ki vključuje zakol prašiča, izdelavo mesnih izdelkov z zaključno zabavo, oziroma proslavo ob koncu procesa. Kot koline se lahko imenujejo vsi izdelki iz prašiča, lahko pa se s tem izrazom imenuje tudi samo klobase. Že ta širina, ki ga izraz ‘koline’ označuje, priča o tem, da smo Slovenci na tem segmentu kulture in kulturne dediščine izrazito bogati.”
Po izčrpnem in s slikovnim gradivom bogatim predavanjem, je sledil nadvse zanimiv ogled razstave Muzej Krasa s kustosi, ki so v stalno razstavo vključili kulinarično okusne in zgodovinsko zanimive vsebine. Po muzeju sta nas popeljali vodja muzeja Tina Poljšak in kustosinja Ana Čič. V “jamskem” delu muzeja nam je muzejski svetnik speleobiolog dr. Slavko Polak, predstavil arheološka dejstva in najdbe o divjih prašičih.
Dr. Slavko Polak se je osredotočil tudi na zanimive vidike evolucijskega razvoja divjih prašičev o katerih pričajo arheološki dokazi. Foto: Tjaša Žgur
Predstavitev dr. Polaka je ponudila globlji vpogled v zgodovino lova na divjega prašiča ter potek udomačitve, ki je na različnih krajih sveta potekala ob različnem času. Najprej je udomačitev potekala v Aziji, pred 13.000 leti, kar nakazuje, da so ljudje že dolgo pred našim časom prepoznali vrednost teh živali. Vrednost, ki jo za nas lovce danes predstavlja meso divjega prašiča pa so v “gozdnem” delu muzeja predstavili člani LD Črna jama.
Starešina Milan Fajdiga v družbi tovarišev lovcev pri razlagi zastopanosti živalskih vrst v njihovem lovišču in delovanju lovske družine. Foto: Tjaša Žgur
Starešina LD Črna jama Milan Fajdiga je zbranim laičnim gostom predstavil lovišče in zastopanost divjadi ter ostalih prostoživečih vrst v lovišču, ki se razprostira med Postojnskimi vrati pa skoraj tja do Nanosa.
Suhomesnate dobrote iz gozda, ki so jih pripravili lovci LD Črna jama. Foto: Tjaša Žgur
O kakovosti surovin, rokovanju z divjačino in pripravi suhomesnatih izdelkov so se obiskovalci lahko prepričali sami. Na zelenem prtu smrekovih vejic so se bohotili ocvirki divjega prašiča, suhomesnate dobrote iz divjega prašiča, košute in jelena ter za popestritev – na tanke rezine narezano posušeno meso medveda. Starešina in gospodar Dejan Gerželj ter lovski tovariši Grega Bajc, Tomaž Čič in Aleksander Debevec so z zbranimi razpravljali o ravnanju z divjačino in njeni pripravi.
Stalna razstava Muzej krasa vključuje tudi zgodovino lova v Notranjskih gozdovih ter pomemben del naše kulturne dediščine povezane z lovom na polhe. Foto: Tjaša Žgur
O polšjih kolinah in lovu na polha, pomembnemu del kulturne dediščine naših krajev, je spregovorila muzejska svetnica Magda Peršič. Nadaljnji ogled muzeja pa je bil prefinjeno začinjen z zanimivimi pripovedmi o teh in onih domiselnih “vrhunskih iznajdbah” za obdelavo in pripravo mesa, kot jih je poimenoval kustos Tine Kaluža, ki je na ogled postavil mehanični raženj iz Predjamskega gradu iz 17. stoletja.
Predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Alojz Kovšca je 9. decembra v prostorih vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki podpisal sporazum letnega načrta sodelovanja s Slovensko vojsko za leto 2025.
Foto: Gregor Bolčina
Letos je imel predsednik LZS nalogo in čast, da je nagovoril prisotne in se v imenu vseh nevladnih organizacij zahvalil Slovenski vojski za kakovostno sodelovanje v zadnjih letih in izpostavil potrebe in možnosti za sodelovanje v prihodnje.
“Z vašo nesebično pomočjo, visoko stopnjo organiziranosti in pripravljenostjo sodelovati z našimi organizacijami, nam je uspelo izvršiti veliko nalog, katerim nevladne organizacije s svojim kadrom in opremo niso bile kos. Posebej bi se rad zahvalil pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, ki so žrtvovali tudi svoj prosti čas za delo v korist družbe in narave. Kakovostno sodelovanje Slovenske vojske s civilno družbo, predvsem na logističnem in organizacijsko-tehničnem področju, opravičuje in lajša politične odločitve pri zagotavljanju sredstev in kadrov. Javno mnenje v podporo Slovenski vojski se gradi skozi aktivnosti, s katerimi neposredno prispevate k varnosti ljudi in premoženja in zaščiti narave in okolja. Današnji podpis letnih načrtov o sodelovanju nam daje nove priložnosti za delo, s katerimi bomo vsak posebej in vsi skupaj prispevali k lepšemu, boljšemu in bolj varnem svetu,” je v nagovoru izpostavil predsednik LZS.
Že 51. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije bo v soboto, 15. marca 2025, na Dnevih lovstva, ki bodo potekali na Celjskem sejmu, Dečkova cesta 1, 3000 Celje.
Jubilejno, 50. Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov v Brežicah. Foto: Jure Škrlep
Vsakoletna prireditev, ki smo jo poimenovali »Praznik lovske kulture«, bo leta 2025 potekala pod imenom »DAN LOVSKE KULTURE«. Prireditev bo obsegala predstavitev lovske kulture v širšem smislu.
Komisija mladi in lovstvo obvešča, da so ponovno na zalogi karte Črni Peter, še vedno na razpolago igra Spomin, igra Ravnovesje v naravi pa je na voljo po akcijski ceni.
Foto: Gregor Bolčina
Družabne igre lahko naročite po elektronskem naslovu: lzs@lovska-zveza.si. V sporočilo zapišite svoje podatke in vrsto prevzema: osebni prevzem (na sedežu LZS v Ljubljani) ali dostava po pošti(zanjo boste plačali poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije).
Karte Črni Peter – cena 2 €
Karte Črni Peter so enostavne in majhne, zato se izkažejo tako v lovski sobi kot lovskem bivaku. Čeprav so videti povsem enostavne, vsebujejo številne poučne elemente. Podobe so naslikane umetelno in spodbujajo razmišljanje o vrstah živali, razlikovanju spola in njihovi prehrani.
Igra Spomin – cena 2 €
Najmlajši otroci imajo radi igre s podobami. Ta igra z izjemnimi podobami odpira večplastnost igre. Same ploščice so nekoliko manjše od kart, kvadratne oblike, in tako na mizi zavzamejo nekaj manj prostora. Med igranjem se lahko mimogrede pogovorimo o vrsti živali in njenem prehranjevanju ter življenjskem okolju. Zelo primerna je za medgeneracijsko povezovanje. Med igranjem utrjujemo spomin, kar je dobrodošlo za najmlajše in starejše.
Ravnovesje v naravi – akcijska cena 15 €
Nivo igranja je mogoče spremeniti: najmlajši igrajo osnovni nivo, starejši pa si lahko določene pogoje zelo spremenijo in naredijo igro miselno ter taktično bistveno zahtevnejšo. Tako igra ponuja lahkotno preživljanje večera ali pa večji izziv za deževne dni. V naravi so rastline in živali med seboj zelo povezane. Rastline omogočajo hrano rastlinojedom, živali pa rastlinam omogočajo prenos semen na dolge razdalje. Tu so še plenilci, ki lahko plenijo druge živali. Na vse pa delujejo vplivi nežive narave (temperatura, padavine …) in človekovi vplivi.
V okviru praznovanja 26. praznika občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah in v počastitev lovskega zavetnika sv. Huberta, je Lovska družina (LD) Vitomarci 3. novembra 2024 v farni cerkvi sv. Andraža organizirala Hubertovo sveto mašo.
Lovci na poti k sveti maši v cerkvi sv. Andraža. Foto: arhiv LD Vitomarci
Kot je povedal starešina LD Vitomarci Anton Tone Lajh, so se lovci in praporščaki zbrali pri gasilskem domu. Domačim lovcev iz LD Vitomarci so se pridružili še člani LD Juršinci, LD Dornava – Polenšak, LD Jože Lacko Ptuj, LD Destrnik, LD Trnovska vas in LD Dobrava. Lovska povorka, na čelu katere je bilo sedem praporščakov, je od tam krenila skozi občinsko središče proti farni cerkvi Sv. Andraža.
Pred cerkvijo so jih pričakali lovski rogisti iz LD Zeleni vrh iz Vuzenice in jih z lovsko koračnico pospremili v cerkev. Tam so jih z ubranim petjem sprejeli domači cerkveni pevci, ki so za uvod zapeli eno najbolj znanih slovenskih lovskih pesmi »Tam v gozdu kjer se plaha srna pase«.
Člani LD Vitomarci z županjo občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah in farnim župnikom. Foto: arhiv LD Vitomarci
Hubertovo sveto mašo je daroval domači farni župnik Mirko Krašovec, ki je vsem udeležencem slikovito predstavil življenje in dobra dela lovskega zavetnika Sv. Huberta. Pri maši pa so sodelovali tudi številni domačini, prvo Hubertovo sv. mašo pri Sv. Andražu pa sta z obiskom počastila še županja občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah Darja VudlerBerlak in rektor nove evropske univerze Alma Mater Evropaea iz Maribora, prof. dr. Ludvik Toplak, sicer tudi sam član zelene bratovščine v sosednji LD Juršinci.
Starešina LD Vitomarci je še povedal, da je bila prva Hubertova maša za vse lovce lep duhovno in kulturno bogat dogodek. Lovski zavetnik sv. Hubert je nasploh med slovenskimi lovci izjemno cenjen in prvič so ga slovesno počastili tudi v LD Vitomarci, ki je članica Lovske zveze Maribor. Po maši so se lovci in gostje zbrali v večnamenski dvorani gasilskega doma Vitomarci. Tam so imeli krajše družabno srečanje z obujanjem spominov na minula lovska doživetja in pogostitev, za katero so poskrbele marljive domače gospodinje, članice »Društva gospodinj Vitomarci«.
Doktorska kandidatka na Oddelku za biologijo Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani Andreja Stušek vas vabi k sodelovanju v anonimnem vprašalniku, ki je namenjen preverjanju stališč o volku v Sloveniji in poznavanju njegovih osnovnih značilnosti.
Foto: Pixabay
Z izpolnjevanjem vprašalnika boste sodelovali v doktorski raziskovalni nalogi Stališča javnosti do ubijanja volkov (Canis lupus) v Sloveniji pod mentorstvom biologa izr. prof. dr. Ivana Kosa in psihologinje dr. Lilijane Šprah.
Odprte so prijave na novo usposabljanje ‘Vodenje in razreševanje konfliktov, ki bo v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana potekalo v sredo, 27. novembra, ob 18. uri, v lovskem domu LD Tomišelj, Planinca, 1352 Preserje.
Foto: Pixabay
Usposabljanje zajema opredelitev vodenja, lika vodje in razreševanja konfliktov. Namenjeno je predvsem članom lovske organizacije, ki se v okviru lovskih družin ukvarjajo z vodenjem. Izvedel ga bo dr. Robert Ličen, sociolog in ekonomist, manager, predavatelj, mentor in coach ter eden najbolj izkušenih strokovnjakov s področja vodenja in uvajanja sprememb, tako osebno kot v podjetjih.
Usposabljanje je odprto za vse, prijave se zbirajo preko Lisjaka do zapolnitve prijavnih mest.
Komisiji za lovsko kinologijo (KLK) LZS je v letu 2024 pričel teči nov mandat, s katerim so prišle tudi določene spremembe v načinu poslovanja.
Foto: Tilen Hvala
Ena od teh sprememb je bilo prenehanje izdajanja potnih nalogov sodnikom za udeležbo na lovsko-kinoloških prireditvah, saj to ni v skladu s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju in računovodenju LZS. Zaradi teh sprememb do nedavnega komisija ni mogla sofinancirati lovsko-kinoloških prireditev, ki so bile izvedene v letošnjem letu.
Zato pozivamo lovsko-kinološka društva (LKD) in pasemske klube k posredovanju vlog za sofinanciranje v letu 2024 izvedenih kinoloških dejavnosti! Poziv je namenjen za prireditve – preizkušnje, za katere vloge za sofinanciranje še niso oddali na KLK, pa so bile izvedene. Rok za oddajo prošenj za sofinanciranje je 25. 11. 2024.
Za kriterije sofinanciranja morebitnih podanih vlog se bo komisija držala 13. točke Pogojev, meril in postopkov za razporeditev sredstev KLK za mandat 2020/2024, kjer so navedena dokazila, ki jih mora organizacija priložiti za prejetje sofinancerskih sredstev, in sicer:
Število vseh prisotnih psov.
Število psov v lasti vodnikov lovcev z veljavno lovsko izkaznico.
sodniško poročilo, ki vsebuje podatke: vodnik, pes, ocena, sodnik, kraj in prireditelj. Fotokopijo ocenjevalnih listov.
V 93. letu starosti nas je zapustil Zdravko Kosmač iz Hotavelj v Poljanski dolini, član Lovske družine Poljane.
Zdravko je bil v lovsko-kinoloških krogih poznan predvsem kot vesten vzreditelj različnih pasem lovskih psov, uspešen vodnik krvosledcev in dolgoletni kinološki sodnik. Nam vsem, ki smo ga poznali in imeli priložnost z njim sodelovati, bo ostal v spominu kot iskriv in dobrohoten lovski tovariš, katerega so odlikovali posebej izostren čut za divjad in naravno okolje, skrb za lovsko pravičnost in neizmerna ljubezen do lovskih psov.
Slava njegovemu spominu.
Pogreb v spremstvu lovcev bo v torek, 19. novembra, ob 14.30 na pokopališču v Gorenji vasi. Od njega se lahko poslovite na dan pogreba, od 10. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. S spoštovanjem do narave, svojci sveče hvaležno odklanjajo.
V petek, 15. novembra slovenska lovska javnost ni mogla verjeti, da se je nenadoma poslovil Janez Škrlj – Janko.
V Lovsko družino Babno Polje je Janko vstopil davnega leta 1976 in ji ostal zvest do konca. Znotraj Lovske družine Babno Polje je zgledno opravljal različne funkcije, največji pečat pa je zapustil kot starešina, ki se je v najtežjih časih za lovsko družino postavil za dobrobit društva in ob pomoči sodelavcev družino dobesedno rešil pred propadom.
Lovci od drugod ne bodo pozabili dveh mednarodnih ‘Lovov dveh dežel’, za katera je dal pobudo, v spominu pa bodo ostala tudi njegova naprezanja za povezovanje s hrvaškimi in koroškimi lovci.
Prejel je številna lovska odlikovanja, tudi na višjih ravneh, največ pa mu je pomenilo častno članstvo v Lovski družini Babno Polje, ki so mu ga podelili leta 2021.
Ob 60-letnici Kluba prijateljev lova Celovec je bilo na Martinovo soboto v Polskavi in v Slivnici tradicionalno srečanje koroških zamejskih lovcev z gostitelji iz Lovske zveze Maribor.
Po lovu v polskavskem lovišču. Foto: Božidar Kunej
Pred 60 leti je bil v Celovcu na avstrijskem Koroškem ustanovljen Klub prijateljev lova (KPL) s sedežem v Celovcu. Za prvega predsednika je bil izvoljen Karel Prušnik-Gašper, sicer tudi znani koroški partizan in organizator odpora proti nacizmu na avstrijskem Koroškem 1941-1945. Ustanovitveni predsednik je že v prvem letu delovanja KPL navezal osebne stike s takratnim predsednikom Lovske zveze (LZ) Maribor in medvojnim partizanskim tovarišem Ivom Skerlovnikom in medsebojno sodelovanje je steklo kot po maslu.
Sodelovanje med štajerskimi in zamejskimi slovenskimi lovci na Koroškem je kmalu postalo del ustvarjalnega sodelovanja med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in med matičnim narodom na slovenski strani Karavank. Iz leta v leto dobiva nove vsebine, še zlasti s področja ohranjanja naravnega okolja za divjad in varstva narave nasploh. Pri tem je še zlasti koristna izmenjava praktičnih izkušenj enih in drugih.
Letošnje srečanje z zamejskimi lovci je bilo kot že nekaj zadnjih na Martinovo soboto. Začelo se je s sprejemom pri lovskem domu LD Polskava in nadaljevalo s tradicionalnim skupnim lovom na fazane. Diana je bila lovcem izjemno naklonjena. Po pozdravu uplenjeni divjadi se je dogajanje preselilo v Slivnico v gostišče Lesjak, kjer so mariborski gostitelji pripravili ‘zadnji pogon’ z bogatim in doživetim kulturnim programom.
Predsednik NO LZS Dušan Leskovec, nekdanji predsednik LZ Maribor Branko Vasa, predsednik LZ Marjan Gselman in predsednik KPL Janez Kaiser so z zanimanjem spremljali bogat kulturni program. Foto: Marjan Toš in arhiv LZ MariborMarjan Gselman (desno), Janez Kaiser (v sredini) in Božidar Kunej (levo) s spominskimi priznanji LZ Maribor. Foto: Marjan Toš in arhiv LZ MariborNekdanji in zdajšnji funkcionarji LZ Maribor s predsednikom KPL Janezom Kaiserjem. Foto: arhiv LZ Maribor
O izjemno dobrem sodelovanju sta na kratko spregovorila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. V kulturnem programu, ki ga je vodila Darinka Čobec, so nastopili mariborski lovski rogisti in recitatorja Rudi Majer in Darinka Čobec. Ob tej priložnosti je predsednik LZ Maribor izročil predsedniku KPL Celovec izvirno spominsko darilo, ki simbolizira slovenstvo in pripadnost zeleni bratovščini.
Na jubilejnem srečanju so se spoštljivo spomnili Karla Prušnika Gašperja in Iva Skerlovnika, ki sta orala ledino in postavila trdne temelje medsebojnega sodelovanja in lovskega tovarištva koroških in štajerskih lovcev na tej in oni strani meje. Po Karlu Prušniku je KPL dolga leta uspešno vodil Mirko Kumer-Fric, po njegovi smrti pa ga vodi Kaiser. Ob mogočnem zvenu lovskih rogov in prešerni slovenski pesmi so se družili do poznega večera in se nato polni lepih vtisov razšli z željo, da se prihodnje leto spet srečajo.
Vabljeni, da se pridružite humanitarni akciji ustanove Anina zvezdica, ki poteka med 11. in 29. novembrom v okviru Slovenske vojske in Policije.
V tem času se zbira hrano z daljšim rokom uporabe ter higienske pripomočke za otroke in odrasle za pomoč družinam in posameznikom v stiski.
Zbiramo:
konzervirano hrano, moko, sladkor, olje, kis, testenine, riž, trajno mleko, marmelade, med, paštete, namaze, omake, kosmiče, kakav, čaj, kavo, sladkor, začimbe, sokove … Zaželene so tudi sladkarije, ki bodo v prazničnem decembru osrečile marsikaterega otroka.
izdelke za osebno higieno: šampone, gele za tuširanje, zobne kreme, ščetke, plenice, pudre, kreme za obraz in telo, intimno nego, čistila.
Vabimo vas, da se nam pridružite in darujete po svojih zmožnostih. Prepričani smo, da bo akcija tudi tokrat zaživela. S paketi bomo družinam in posameznikom vsaj nekoliko olajšali materialno stisko, v kateri so se znašli.
Humanitarna akcija je podprta v vseh vojašnicah (ali vojaških objektih) ter policijskih postajah, tako da lahko zbrano prehrano oddate kjerkoli, lahko pa kontaktirate telefonsko številko 040 480 843 (Matej) in se dogovorite za prevzem zbranih izdelkov.
Odprte so prijave na novo usposabljanje – tečaj video snemanja, ki bo v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Ljubljana potekalo v četrtek, 14. novembra, ob 18. uri, v lovskem domu LD Tomišelj, Planinca, 1352 Preserje.
Foto: Pixabay
Usposabljanje je namenjeno vsem, ki bi želeli objavljati videoposnetke, tudi v oddaji Dober pogled. V teoretičnem delu se boste seznanili s tehnologijo in pravili snemanja, v praktičnem delu pa boste vadili snemanje z videokamero, fotoaparatom in s telefonom ter skupaj pregledali posneti video material.
Tečaj video snemanja bo izvedel izkušeni snemalec in avtor oddaje Dober pogled, Jure Škrlep (Video pro d.o.o.).
Usposabljanje je odprto za vse, prijave se zbirajo preko Lisjaka do zapolnitve prijavnih mest.
Pri Perkovem križu v Frajhamu na Pohorju je bilo zadnjo oktobrsko nedeljo jubilejno, že petdeseto srečanje lovcev lovskih družin (LD) Fram, Hoče in Šmartno na Pohorju.
Pri Perkovem križu se lovci pred lovom vedno najprej poklonijo spominu pohorskim partizanskim kurirjem. Foto: arhiv LD Fram
Uvodne spominske slovesnosti z močnim pietetnim nabojem in bogatim kulturnim programom se udeležilo več kot 200 obiskovalcev. Poleg množice lovcev sta bili navzoči tudi direktorica občinske uprave Občine Rače – Fram Karmen Kotnik in predsednica Krajevne skupnosti (KS) Fram dr. Vlasta Stavbar. Slavnostni govornik je bil starešina LD Fram Milan Ačko, saj je bila framska lovska družina gostiteljica jubilejnega petdesetega srečanja.
Lovce in ostale udeležence sta pozdravila in nagovorila še predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in predsednik Lovske zveze Maribor Marjan Gselman. O zgodovinski vlogi pohorskih partizanskih kurirjev je spregovorila zgodovinarka dr. Vlasta Stavbar, sicer predsednica KS Fram in vodja Domoznanskega oddelka Univerzitetne knjižnice Maribor. Naj ob tem zapišemo, da je bilo med pohorskimi partizani in partizanskimi kurirji, ki so vojno preživeli, po letu 1945 veliko uglednih lovcev in lovskih funkcionarjev. Nekaj redkih jih še živi in so žive knjige pohorske lovske in siceršnje zgodovine.
Prvi skupni lov v počastitev spomina na partizanske kurirje na Perkovem križu je bil na zadnjo nedeljo meseca oktobra 1979 na pobudo takratnih starešin LD Hoče, LD Fram in LD Šmartno na Pohorju. Takrat so se tudi dogovorili, da bo lov postal tradicionalen in da ga bo vsako leto organizirala druga lovska družina, vendar vedno zadnjo nedeljo v oktobru.
Boginja Diana je bila letos lovcem še posebej naklonjena in darežljiva, saj so uplenili dva ščetinarja, pet kosov jelenjadi ženskega spola in eno zvitorepko. Po pozdravu lovini so člani LD Fram pripravili še zadnji pogon z obujanjem lepih spominov ob okusnem jelenjem golažu in rujni kapljici. Kot nam je povedala tajnica LD Fram Alenka Apohal, so na jubilejnem srečanju podelili zahvale in plakete članom za dolgoletno sodelovanje na lovih, vsi sodelujoči lovci na letošnjem jubilejnem 50. lovu pa so prejeli spominske značke.
Zapriseženi član zelene bratovščine iz Voličine in srčni naravovarstvenik Vinko Krajnc je med obhodom lovskega revirja našel veliko bobrišče ob reki Pesnici pod Gradnom.
Novo bobrišče ob reki Pesnici. Foto: Vinko Krajnc
Ob reki Pesnici med Močno in Gočovo je sicer več bobrišč, a najnovejše je očitno eno večjih in na izjemno zavarovanem delu rečne struge. Vinko spremlja ostanke bobrovih večernih pojedin in jih tudi dokumentira. Po njegovih ocenah se bobrišče širi in lahko postane eno večjih. Seveda še zdaleč ne takšnih, kot je največje bobrišče v močvirskem zatoku Globovnice na zahodnem delu Lenarta za ribiškim domom. Je pa zanimivo, da se bobri potem ko so bili spomladi zaradi čiščenja Velke v lenarški Čreti pregnani iz tega vodotoka, na Velko niso vrnili. Vsaj v širšem predelu Črete jih ni mogoče opaziti.
Vinko je tudi sicer izjemen naravovarstvenik in s posebnim občutkom spremlja stanje ogroženih prostoživečih živali. Kot lovec v lovskem revirju vljudno opozarja ljudi, da naj bodo do divjadi bolj prijazni. Takšnih srčnih lovcev in varuhov narave in divjadi, kot je Vinko Krajnc iz LD Voličina v Slovenskih goricah, si v slovenski zeleni bratovščini lahko samo želimo.
Predstavitev fotozgodbe ‘Srečanja z medvedi v naravnem okolju’ je potekala 18. oktobra v preddverju Krpanovega doma, kot tretja in zaključna aktivnost letošnjega študijskega krožka MI IN ZVERI, pod streho Zavoda za turizem Pivka in pod okriljem Lovske zveze Slovenije (LZS).
Foto: Marjeta Marinčič
Na prvem dogodku, v marcu, smo pod okriljem LZS in nagovorom predsednika Alojza Kovšce, predstavili Lovsko družino (LD) Pivka ter javno pohvalili lovce in prebivalce na Pivškem za odlično sobivanje z zvermi. Na drugem dogodku smo se v sodelovanju z lovci podali na botanični poletni sprehod s Florjanom. Predsednik LD Pivka nas je na terenu podučil o lovnem terenu, mejah in pravilih vedenja v naravnem okolju ter o opazovanju divjadi, posebej zveri, ki jih srečujemo na sprehodih po Zgornji Pivki.
Avtorica fotozgodbe in vodja vseh aktivnosti Marjeta Marinčič, soproga ljubiteljskega in poklicnega lovca, dobitnica mednarodne nagrade za fotografijo rjavega medveda, je razstavljene avtorske fotografije podarila v korist sodelovanja v promociji pivškega in slovenskega lovstva ter spoznavanju rjavega medveda.
Na predstavitvi je orisala družinski način življenja, ki jo je pripeljal do najbolj pristnih srečanj in motivov pri spoznavanju vedenja največje evropske zveri v naših gozdovih. Tjaša Žgur, članica LD Javornik in vodnica ‘sprehoda z lovcem BeAroundMe’, je iz knjige Snežnik in Schönburški vladarji, prebrala zapisano, ki to ponazarja:
V naših gozdovih imamo tradicijo spoštljivega odnosa do narave, gozda, divjadi in zveri iz časov SCHÖNBURGOV, od leta 1859 dalje. Iz knjige … Snežnik in schönburški vladarji … prevod nemškega rokopisa Hermana Schollmayerja, ki je koncem 19.stol. upravljal snežniško posest, bil gozdar in se ljubiteljsko ukvarjal z zgodovino dežele Kranjske.
Citat iz poglavja … O LOVU IN DIVJADI … … Širni gozdovi Notranjske so bili že od nekdaj domovina največje evropske zveri, medveda. Princ Georg je želel to naravno redkost ohraniti v tukajšnji kultivirani deželi.
Ta zver je bila že od nekdaj naravna, saj se medvedje zadržujejo v širnih gozdovih, nikogar ne nadlegujejo in ne prizadevajo nobene škode … konec citata
Sandi Šenkinc, predsednik LD Pivka je ob tej priložnosti predal Zavodu za turizem ročno izdelani lovski stoječi lovski obešalnik, ki skupaj z lovsko stojnico ‘krmiščem’ dajeta v Krpanovem domu pečat sodelovanju in povezovanju. Lovska kulturna dediščina, ki ji v konceptu delovanju študijskega krožka namenjamo posebno prioriteto, je na dogodku zažarela v razstavnih eksponatih iz jelenjih rogov, ročno izdelani sedežni garnituri pokojnega g. Tomšiča, ki jih hrani LD Pivka.
Foto: Marjeta MarinčičFoto: Marjeta Marinčič
S člani študijskega krožka smo po besedah direktorice Zavoda za turizem Jane Gržinič postavili več kot pričakovane trdne temelje za ohranjanje in nadaljevanje sodelovanja LD Pivka z Zavodom za turizem Pivka, kar je bil vsebinski cilj sodelovanja. Dvig obiska slovenskih lovcev, ki so ključni akter v postavitvi Centra zveri Dina v Pivki, ostaja izziv institucije. Razstava fotografij bo na ogled do 28.novembra 2024.
Hvala vsem za sodelovanje !
Marjeta Marinčič, avtorica in mentorica študijskega krožka Naravna in kulturna dediščina 2013-2024, MI IN ZVERI 2024
Na naši spletni strani in na YouTube kanalu si lahko ogledate oktobrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
V oktobrski oddaji si lahko ogledate nagovor predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšce o aktualnih temah na področju lovstva. Ustvarjalci oddaje so obiskali Lovsko družino Dornava-Polenšak in si ogledali razstavo trofej jelenjadi, srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2023, ki jo je pripravilo Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega Lovskoupravljavskega območja (LUO).
Pred šestdesetimi leti je bil v Celovcu na avstrijskem Koroškem ustanovljen »Klub prijateljev lova« (KPL), s sedežem v Celovcu. Za prvega predsednika je bil izvoljen znani lovec in pobudnik za ustanovitev kluba Karel Prušnik-Gašper, sicer tudi znani koroški partizan in organizator odpora proti nacizmu na avstrijskem Koroškem 1941-1945.
Zamejski lovci 9. novembra spet prihajajo v LD Polskava. Foto: arhiv Marjana Toša
Po Karlu Prušniku je KPL dolga leta uspešno vodil Mirko Kumer – Fric, po njegovi smrti ga vodi Janez Kaiser. Ta nadaljuje delo obeh predhodnikov, ki je zelo pomembno za utrjevanje stikov med matičnim narodom v Sloveniji in slovensko manjšino na Koroškem.
Predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. Foto: osebni arhiv
V kontekst utrjevanja teh stikov sodi tudi sodelovanje KPL s štajerskimi lovci iz Lovske zveze (LZ) Maribor. To sodelovanje se je začelo kmalu po ustanovitvi kluba in je preraslo v organizirano sodelovanje na lovsko-strokovnem, družabno-kulturnem in ekološkem področju.
Letošnje srečanje z zamejskimi lovci iz Koroške bo v soboto, 9. novembra na Zgornji Polskavi. Tam bo po jutranjem sprejemu ob 9. uri in dobrodošlici v lovskem domu ob zajtrku sledil tradicionalni skupinski lov v lovišču LD Polskava. Po lovu bo krajši kulturni program v gostišču Lesjak v Slivnici pri Mariboru. O izjemno dobrem sodelovanju bosta na kratko spregovorila predsednik LZ Maribor Marjan Gselman in predsednik KPL Celovec Janez Kaiser. V kulturnem programu bodo nastopili mariborski lovski rogisti in recitatorja Darinka Čobec in Rudi Majer. Martinovo druženje bodo zaokrožili z zadnjim pogonom in obujanjem lepih spominov na doživetja v loviščih na tej in oni strani Karavank.
Društvo slovenskih lovk je v sodelovanju z Brkinsko-kraško zvezo lovskih družin (BKZLD) in Lovsko družino (LD) Videž Kozina organiziralo tradicionalni tridnevni lovski tabor mladih, ki je letos privabil kar 27 udeležencev iz bližnjih osnovnih šol iz občin Hrpelje-Kozina, Sežana in Komen ter tudi udeleženca iz Italije.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Lovskega tabora so se udeležili učenci od 6. do 8. razreda. Dogodek je potekal v čudovitem naravnem okolju pod Slavnikom v lovski koči LD Videž Kozina. Namenjen je bil mladim, ki želijo spoznati naravo, lovske veščine in zlasti vlogo lovcev pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Ponudili smo jim priložnost, da na taboru, ki je trajal od petka do nedelje, skozi pester program delavnic in aktivnosti s prve roke spoznajo naše temeljno poslanstvo: trajnostno upravljanje z divjadjo.
Spoznali so tudi naše druge aktivnosti: delo lovcev v lovišču, se seznanili z zgodovino lova in z lovsko kulturo, z varstvom narave in z gozdnim bontonom, predstavili smo jim divje živali ter užitne divje in zdravilne rastline, zvečer pa so opazovali divjad v naravnem okolju in prisluhnili jelenjemu rukanju, seznanili so se s preživetjem v naravi, predstavili so se jim lovski kinologi in jih poučili o vrstah psov in delom po krvni sledi. Tudi streljali so z zračno puško in bili poučeni o varnem ravnanju z orožjem.
Taborniki so jim prikazali osnove taborništva in pripravili taborni ogenj. Oktober je bil mesec požarne varnosti – bodi pripravljen, bodi varen, zato so jim prikazali gašenje gozdnega požara in preventivo pri požarih in naravnih nesrečah ter poškodbami v gozdu.
Čebelar je otrokom približal zanimiv svet čebel in pomena čebel za naravo. Pripravili smo jim še tekmovanje v reševanju lovske križanke in lovskega kviza, najboljše smo seveda nagradili. Sami pa so ob koncu tabora strnili svoje vtise v pisni obliki. Zvečer je bil z lovci organiziran večerni izhod v lovišče, kjer so nekateri imelo srečo in videli srnjad. Ta večer sta bila uplenjena dva jelena in divji prašič, zato smo izvedli še pozdrav lovini.
Foto: arhiv Društva slovenskih lovk
Želja našega društva je, da z našim programom mladi razvijejo globlje razumevanje narave in njenega varovanja. Zavedamo se osveščanja mladih o tem in smo ponosne, da jim to pomembno poslanstvo lahko približamo skozi zabavno, a hkrati poučno izkušnjo.
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila soorganizatorjema tabora BKZLD in LD Videž Kozina, ki nam je prijazno odstopila svoj lovski dom in lovcem, ki so otroke odpeljali v lovišče na preže in jim nudili vso strokovno pomoč. Hvala tudi osnovnim šolam Divača, Sežana in Hrpelje-Kozina od koder prihajajo učenci, pa vsem mentorjem, predavateljem, LD Jesenice za med-družinsko sodelovanje, spremljevalcem, staršem, ki ste nam zaupali otroke in vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi dogodka. Hvala oponašalcem jelenjega rukanja, ki so otrokom prikazali jelenje rukanje in potrebne naprave ter pripomočke. Seveda gre velika hvala tudi učencem, ki ste se v tako velikem številu odločili za sodelovanje na taboru, brez vas tega tabora ne bi bilo. Hvala tudi članicam DSL za pomoč in podporo.
Otrokom so bila podeljena priznanja za udeležbo na taboru, vsak je dobil majčko z napisom 2. lovski tabor otrok ˝VEVR´CE˝ in kape, ki jih je donirala lovska trgovina iHunt Shop STF d.o.o., Kozina. Na koncu so otroci staršem postregli večerjo, ki so jo pomagali pripraviti. Za popestritev zaključka tabora pa so poskrbeli Brkinsko kraški rogisti, ki so zaigrali dve skladbi.
Kljub temu da je bil letošnji tabor programsko obsežnejši od lanskega, so ga otroci pozitivno sprejeli. Enako tudi njihovi starši, kar je razvidno iz spodnjih pohval.
“Starši in otroci se vam zahvaljujemo za vas trud in nepozabne izkušnje.Največja nagrada za starša je bila, da dobi otroka nazaj nasmejanega do ušes, ki z nepopisnim navdušenjem razlaga izkušnje in doživljaje, ki jih je preživel v vasi družbi. Še enkrat velik hvala z moje in sinove strani. Prepričan sem, da vsi otroci in starši delijo moje mnenje. Lep pozdrav.” Gorazd Pangerc
“Pozdravljeni, tudi mi se zahvaljujemo vam za izjemno dobro izveden kamp. Sin je v vseh teh letih obiskal že ogromno kampov (sicer enotedenskih in plačljivih 300 €+), predvsem tistih, ki se izvajajo v naravi, in je rekel, da ta je bil pa res najboljši. Cel dan smo poslušali, kaj vse je novega zvedel. In kako odlično ste pripravili zaključni dan! Prav vsem iskrene pohvale, ki ste kakorkoli pomagali, da je kamp bil tako poučen tudi za otroke, ki se z lovstvom prvič srečujejo. Lep pozdrav in uspešno delo še naprej.” Blažka (mama Erika P.)
“Hvala Vam za vložen trud in prijetno izkušnjo za naše male! Prisrčen pozdrav.” Matej
“Spoštovana predsednica DSL in lovska tovarišica. Najprej velik poklon organizatorjem tabora za vrhunsko izvedeno druženje z mladimi, katero je po mojem mnenju tem mladim ljudem tri dnevno druženje nudilo obogatitev znanja in širitev obzorja. Z mojim lovskim tovarišem Tomažem sva se razveselila povabila za sodelovanje na taboru mladih, ob nedeljskem dogajanju pa sva bila enostavno navdušena, zato ti v mojem in v imenu mojih kolegov rukačev ponujam naše usluge v kakršnikoli obliki prenašanja našega znanja in izkušenj, tako na mlade kot tudi tovarišice in tovariše lovce iz slovenskih lovskih družin. Ob koncu pa še enkrat velik poklon za krasen dogodek in druženje, kar je v praksi pokazal odziv polne dvorane. Velik pozdrav in hvala tudi Magdi in Jeleni z odličnim spoštovanjem.”
Ivica Kocjančič, predsednica Društva slovenskih lovk
Izbirne tekme v oponašanju jelenjega rukanja, ki je potekala 26. oktobra na Izlakah v organizaciji Zveze lovskih družin (ZLD) Zasavje, se je udeležilo sedem oponašalcev.
Foto: Andrej Miklavčič
Tekmovalci, ki jih je pozdravil predsednik ZLD Zasavje Tomaž Trotovšek, so se pomerili treh disciplinah: mladi jelen, ki išče košute, glavni jelen s tropom košut in oglašanje dveh jelenov enake moči na višku rukanja. Rezervnih disciplin ni bilo potrebno izvesti.
Prvo mesto je z doseženimi 51 točkami zasedel Tadej Klemenšek (LD Solčava),drugi je bil Marko Mavri (LD Podbrdo) z 48 točkami in tretji Nejc Kos (LD Borovnica) s 47 točkami.
Sodniški zbor v sestavi Ivan Okrajšek, Vital Šuligoj, Urban Košir, Saša Zdovc in Klemen Šuštaršič je vodil glavni sodnik Ernest Kerčmar. Da je vse potekalo po pravilih, so skrbeli vodja tekmovanja je mag. Jani Šalamon – predsednik Komisije za lovsko kulturo LZS, namestnik vodje tekmovanja in nadzornik Gabrijel Urban in član Matej Sedej.
Dogodek so popestrili Zasavski rogisti in Lovski pevski zbor Zasavje – Trbovlje ter mladi “rukaški pripravnik” Matevž.
Zveza lovskih družin Gorica, ki združuje devet lovskih družin, je 26. oktobra v avli mestne občine Nova Gorica priredila revijo lovskih pevskih zborov in rogistov.
Foto: Erika Škrlep
Predsednik Zveze lovskih družin Gorica Silvo Batagelj je v nagovoru izpostavil pomen obuditve lovskega petja in drugih zvrsti kulturnega udejstvovanja zelene bratovščine in se zahvalil vsem podpornikom pri izvedbi dogodka. Med njimi tudi mestni občini Nova Gorica, v imenu katere je vse prisotne nagovoril podžupan Anton Harej. Prisotne je nagovoril tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.
Na revijo so nastopili Lovski pevski zbor Dekani, Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava, Notranjski rogisti, Lovski oktet Javorniki in Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. Bogat kulturni večer so zaokrožili vsi zbori in rogisti s pesmijo “Mi smo lovci”, avtorja Franca Gornika. Čisto na koncu pa je zadonela še slovenska rodoljubna pesem in himna Primorcev “Vstala Primorska”, ki jo je uglasbil in priredil skladatelj Rado Simoniti.
Po koncertu se je nadaljevalo prijetno druženje v avli, ob kapljici briških in vipavskih vinarjev je stekla beseda, pa tudi pesem je odmevala – kot je v svojem nagovoru povedal Alojz Kovšca: “Prisluhnimo pesmi in jo odnesimo domov v srcih – naj živi slovenska beseda.”
ZLD Gorica
Revija lovskih pevskih zborov in rogistov v Novi Gorici.
Upravljanje s tujerodnimi vrstami divjadi je bila tema 15. Slovenskega lovskega dne, ki je v organizaciji Strokovno-znanstvenega sveta LZS potekal 19. oktobra na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Foto: Urša Kmetec
V sklopu trinajstih predavanj so predavatelji predstavili spoznanja o »tujerodnih«, a neinvazivnih vrstah parkljarjev, o tujerodnih vrstah divjadi in drugih sesalcev na Hrvaškem, o invazivnih tujerodnih vrstah divjadih ter o zaznavanju, upravljanju in nadziranju tujerodnih vrst.
Udeležence sta pozdravila tudi mag. Urška Srnec, vodja Sektorja za lovstvo MKGP in prof. dr. Andrej Bončina, prodekan za raziskovalno dejavnost Biotehniške fakultete. Foto: Urša Kmetec
Slovenija je glede števila vrst, ki sodijo med divjad in so kot takšne predmet sistematično načrtovanega lova, ena najbolj konzervativnih držav v evropskem prostoru. Trenutno ima status divjadi 24 vrst: osemnajst vrst sesalcev in šest vrst ptic. Med njimi je osem tujerodnih vrst, ki z vidika naravovarstvenih dognanj in usmeritev, upravljavskih ciljev, zakonskih določitev/omejitev, načinov/poti vnosa in pričakovanih/dejanskih vplivov na okolje niso enotna skupina.
Tujerodne vrste divjadi v Sloveniji: invazivne, neinvazivne in zmotne
V prvo skupino sodijo vrste, ki so bile naseljene namensko, predvsem z namenom »bogatenja« lovišč/ekosistemov, večanja vrstne pestrosti divjadi in tudi lovskega motiva (muflon, damjak, alpski svizec, fazan); čeprav niso domorodne, se te vrste v prostoru ne širijo in nimajo izrazitih negativnih vplivov na okolje ali druge vrste, zato niso invazivne in se z njimi trajnostno upravlja.
V drugo skupino, tj. med invazivne tujerodne vrste sodijo tiste, ki so se v naravi pojavile po pobegih iz objektov farmske reje (nutrija) ali so se na območje Slovenije razširile samodejno iz sosednjih držav, kamor so bile pred tem naseljene ali so v naravo pobegnile iz ujetništva (pižmovka, rakunasti pes); te vrste imajo sposobnost hitrega prostorskega širjenja in večanja številčnosti ter izrazite negativne vplive na okolje in domorodne vrste.
Njihova prisotnost in hitro širjenje v ekosistemih sta v varstveni biologiji prepoznani kot eden največjih sodobnih dejavnikov tveganja, ki neposredno ogroža biotsko pestrost in ekološke procese znotraj domorodne biocenoze; zaradi tega te vrste evropska zakonodaja prepoznava kot prioritetne vrste, za katere so države članice dolžne izvajati različne ukrepe za zmanjšanje številčnosti oziroma omejitev njihovega širjenja (v primeru že oblikovanih populacij) oziroma takojšnjo izločitev iz narave (v primeru vrst, ki se v nekem prostoru šele pojavljajo).
»Poleg tujerodnih vrst, bodisi invazivnih ali neinvazivnih, pa obstajajo tudi vrste, ki so lahko zaradi pomanjkanja trdnih dokazov o pretekli prisotnosti ali napačnih interpretacij zmotno obravnavane kot tujerodne, kot je pri nas primer alpskega kozoroga,« je pojasnil dr. Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja.
Upravljanje populacij tujerodnih vrst divjadi v Sloveniji v naslednjem desetletju
Po besedah dr. Matije Stergarja iz Zavoda za gozdove Slovenije pri invazivnih tujerodnih vrstah s cilji v lovskoupravljavskih načrtih zgolj sledimo področni evropski zakonodaji. »To pomeni, da na območjih, kjer se invazivna tujerodna vrsta pojavlja na novo, načrtujemo njen popolni odvzem; na območjih obstoječe razširjenosti pa preprečevanje nadaljnjega prostorskega širjenja in naraščanja številčnosti populacije. Pri tujerodnih vrstah, ki niso opredeljene kot invazivne, je usklajevanje ciljev in interesov delov družbe pogosto precejšen izziv, saj so cilji/interesi posameznih deležniških skupin nemalokrat v medsebojni koliziji (najpogosteje pri damjaku in muflonu) – zlasti cilj preprečevanja oz. omejevanja neželenih vplivov tujerodnih vrst v okolju, ki ga tipično zastopajo predstavniki naravovarstva, in cilj optimalne trajnostne rabe populacij divjadi z lovom, ki ga zasledujejo zlasti upravljavci lovišč.«
Foto: Urša Kmetec
V večini območij, kjer ni podatkov o jasno izraženih neželenih vplivih damjaka in muflona na okolje, je cilj ohranjanje njunih kolonij v obstoječi številčnosti in prostorskem obsegu ter izločitev osebkov, ki pobegnejo iz obor. V območjih, kjer so zaznani neželeni vplivi damjaka oz. muflona v gozdu oz. na kmetijskih površinah (Ptujsko-Ormoško, Posavsko in Pomursko lovskoupravljavsko območje), pa so cilji usmerjeni v zmanjšanje številčnosti njunih populacij.
»Ukrepi, preko katerih nameravamo doseči navedene cilje (predvsem pri damjaku in muflonu)«, je pojasnil Stergar, »bodo zlasti ustrezna višina, prostorska usmerjenost in starostno-spolna struktura odvzema ter bolj prilagodljivo načrtovanje odvzema na območju stalne prisotnosti volka in risa, obenem pa ustrezen režim krmljenja (omejevanje gostote, zlasti pa pazljivo umeščanje krmišč v prostor).«
Mufloni na Boču Po naselitvi prvih muflonov leta 1972 na Boč so se ti zelo počasi širili in to le v predele, kjer so bila krmišča z ustrezno krmo. Populacija je do danes dosegla okoli 250 osebkov. Mufloni na Boču na domorodne vrste nimajo zaznavnega vpliva, nasprotno pa domači psi zelo negativno vplivajo na muflone predvsem v času brejosti in poleganja mladičev. Boštjan Plaznik iz Lovske družine Makole in predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo LZS pravi, da so mufloni zelo odvisni od krmljenja in ob ustrezni prehrani nimajo težnje po selitvah in širjenju v nova okolja. Vendar se v zadnjem času širijo v območja, kjer se jih namensko ali nenamensko krmi. »Škode po muflonih so v praksi evidentirane le v osamljenih primerih, tako da na pogorju Boča muflon ni konfliktna vrsta in je tudi med občani praviloma zelo dobro sprejet,« pravi Plaznik. Mufloni so zelo občutljivi na vznemirjanje zaradi motokrosa, kolesarstva in pohodništva v naravnem okolju in na vznemirjanje, ki ga povzročajo potepuški psi.
Genetske značilnosti »tujerodnih« vrst parkljarjev v Sloveniji in na Hrvaškem
Za populacije tujerodnih in/ali ponovno naseljenih vrst, kot so alpski kozorog, muflon in čital (na Hrvaškem), je značilna majhna genetska variabilnost zaradi učinka osnovatelja (tj. majhnega števila izvornih živali). »Ugotovili smo, da je genetska variabilnost muflonov pri nas v primerjavi z izvornimi populacijami s Sardinije in Korzike veliko manjša. Tudi genetska variabilnost alpskih kozorogov je izjemno majhna, saj smo pri analiziranih vzorcih našli dolge homozigotne odseke znotraj genoma, kar nakazuje na veliko izgubo genetske variabilnosti in prisotnost parjenja v ožjem sorodstvu,« je pojasnila dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Majhna genetska variabilnost je posledica zgodovinskega ozkega grla, ki ga je vrsta prestala v 19. stoletju, saj so vsi osebki kozorogov v alpskem loku potomci genetsko osiromašene populacije iz Gran Paradisa. To opozarja, da so za zagotovitev dolgoročnega obstoja populacij potrebni sistematično spremljanje stanja (monitoring) in aktivno upravljanje, vključno z ukrepi za večanje genetske pestrosti.
Foto: Urša Kmetec
Status, varstvo in upravljanje alpskega kozoroga v Sloveniji
Za dolgoročno ohranitev vrste so nujni takojšnji ukrepi, ki jih zdaj omogoča tudi ugotovitev, da je kozorog v Sloveniji domorodna vrsta, kar dokazujejo arheološke in genetske raziskave. Temeljni cilji in usmeritve za upravljanje alpskega kozoroga v prihodnjem desetletju so zapisani v lovskoupravljavskih načrtih za obdobje 2021–2030, je povedala dr. Andreja Neve Repe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Glavni cilj upravljanja vrste je preprečevanje izumrtja in zagotavljanje dolgoročnega obstoja v Sloveniji. Povečanje številčnosti in zagotavljanje povezljivosti kolonij je ključnega pomena za izboljšanje genetske pestrosti vrste. Upravljanje populacij je zato izrazito ohranitveno, z omejenim odstrelom, usmerjenim predvsem v stare, bolne in šibke živali.
»Pomembni ohranitveni ukrepi so okrepitev genetske pestrosti z doselitvami živali iz drugih populacij, omilitev negativnih vplivov človeka, vzpostavitev mirnih območij, določitev režimov rabe prostora in vzpostavitev nadzora nad njihovim izvajanjem, ohranjanje in izboljševanje migracijskih koridorjev, čim bolj enotno ohranitveno upravljanje vrste in njenega habitata na čezmejnih območjih Julijskih Alp, zagotovitev stalnega monitoringa vrste ter okrepitev sistematičnih raziskav vrste v Sloveniji,« je izpostavila Neve Repe.
Družbeni odziv na pojav in lov invazivnih tujerodnih vrst
Suburbani in urbani prostor zasedajo tudi invazivne tujerodne vrste. Zaradi odsotnosti konkurence in očitnih prilagoditvenih sposobnosti (so okoljski oportunisti) se številčno in prostorsko širijo. Zaradi vplivov, ki jih imajo objektivno (škode na objektih, napravah, površinah, posevkih; tveganja za zdravje ljudi) in subjektivno (ker zbujajo občutke ogroženosti), so neželene in zato na spisku posegov proti njim.
Dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete UL je dejal, da odnos do živali – tudi do tujerodnih invazivnih vrst – postaja primarno čustven in nekritično zaščitniški. V družbi s prevlado percepcije pravic (in ignoriranjem sorazmernih dolžnosti) se uveljavljajo pristopi izoliranega oz. selektivnega ravnanja tudi do tujerodnih živalskih vrst, ne oziraje se na realnosti raznovrstnih problemov, težav in škod, ki nastajajo ob kolonizaciji teh vrst: »Lov v (sub)urbanem okolju je zato tehnično, organizacijsko, pravno in etično pred izzivi, s katerimi se moramo kot družbena skupina s teritorialno navezanostjo in širokim spektrom objektivnega poznavanja odnosov v tem večidel počlovečenem okolju soočiti kmalu ter temeljito.«
Vzroki in posledice invazivnosti nutrije v Sloveniji ter Evropi
Nutrija s prehranjevanjem pogosto tudi posredno vpliva na množico ogroženih domorodnih rastlinskih in živalskih vrst v takšnih habitatih, saj lahko omogoča intenzivnejše uveljavljanje in razširjanje invazivnih rastlinskih vrst, v procesu t. i. spremenjene facilitacije pa vpliva tudi na domorodne vretenčarske in nevretenčarske vrste mokrišč in specifičnih vodnih ter obvodnih ekosistemov. Z vsem tem pomembno prispeva k ogrožanju biotske raznovrstnosti območij, kjer je prisotna. »Manj preučen vidik pa je njen potencial kot rezervoarja in vektorja za širjenje virusnih in bakterijskih bolezni na domorodne vrste glodavcev in drugih sesalcev, vključno s človekom. Dejstvo, da je bila prepoznana kot pomemben člen v epidemiologiji leptospiroze (ki je tudi zoonoza), kaže, da tega »dela invazivnosti« vrste v prihodnje ne bi smeli zanemariti,« je poudaril dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete UL.
Foto: Urša Kmetec
Po besedah dr. Katarine Flajšman iz Gozdarskega inštituta Slovenije je eden od razlogov za hitro širjenje nutrije njen način razmnoževanja in velik razmnoževalni potencial: »Samice imajo v enem letu več legel, v ugodnih razmerah 2–3. V območjih, kjer nutrija ni avtohtona vrsta, naj bi spolna zrelost nastopila zelo zgodaj, in sicer pri starosti 4–6 mesecev. V Sloveniji ni bil do sedaj objavljen še noben podatek, koliko mladičev ima lahko samica nutrije pri nas.«
Dr. Flajšman je predstavila prvi podatek o velikosti legla na primeru breje nutrije, uplenjene v lovišču Laze (Zasavsko lovskoupravljavsko območje), kjer je po letu 2014 odvzem te vrste od 0 do 7 osebkov/leto. Nutrija je tu prisotna ob reki Savi, predvsem pa ob njenem pritoku, potoku Mlinščica. »24. 2. 2021 je bila uplenjena breja samica, ki je imela v maternici 10 zarodkov, žal pa ni bilo zbranih drugih podatkov, ki bi v povezavi z informacijo o velikosti legla prišli prav za razumevanje vplivnih dejavnikov in dejanskega razmnoževalnega potenciala, kot so telesna masa samice, starost, spol zarodkov in spolno razmerje.« Glede na to, da gre za invazivno tujerodno vrsto, s katero se v zadnjih letih v Evropi intenzivno upravlja z namenom zmanjšanja populacij, bi bile dodatne raziskave na področju reprodukcije te vrste zelo dobrodošle.
Podatke o prisotnosti tujerodnih vrst lahko pridobivamo s sodobnimi pristopi, kot sta uporaba fotopasti in vzorčenje okoljske DNK, v Sloveniji pa je podatke o nekaterih (invazivnih) tujerodnih vrstah možno pridobiti tudi prek aplikacije SRNA. »Prednost vseh treh pristopov je, da so neinvazivni – osebki niso ujeti ali kakorkoli zmoteni v svojem naravnem okolju,« pravi dr. Žiga Velkavrh s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Aplikacija SRNA državljanskim znanstvenikom (tj. lovcem in drugim ljubiteljem narave) omogoča zbiranje podatkov o sedmih tujerodnih vrstah sesalcev (nutriji, pižmovki, rakunastem psu, severnoameriškem rakunu, damjaku, muflonu in alpskem svizcu) ter eni vrsti ptic (fazanu). V aplikaciji je trenutno zabeleženih 80 opažanj damjaka, 50 opažanj nutrije, 44 opažanj muflona in 29 opažanj fazana. Severnoameriški rakun je bil zabeležen enkrat (povoz), o pižmovki, rakunastem psu in svizcu pa podatkov v aplikaciji SRNA (še) ni.
Prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih
Poleg tujerodnih vrst divjadi se v slovenskih gozdovih pojavljajo tudi druge vrste tujerodnih prostoživečih živali, gliv in rastlin. V Sloveniji se je že ustalilo okoli 150 tujerodnih vrst živali, med katerimi je veliko invazivnih. V okviru projekta LIFE Artemis so se osredotočili na tujerodne vrste v gozdnem prostoru. Na opozorilni seznam tujerodnih vrst za gozdove je bilo, je povedala dr. Flajšman, uvrščenih sedem vrst sesalcev, in sicer: siva veverica, lisičja veverica, Pallasova veverica lepotka, sibirski burunduk, južnoameriški koati, severnoameriški rakun in rakunasti pes.
Foto: Urša Kmetec
Za nobeno od naštetih vrst trenutno ni podatka, da bi bila v Sloveniji (stalno) prisotna. V naravi so do sedaj opazili le posamezne osebke južnoameriškega koatija (prvi podatek leta 2015), rakuna (prvi podatek leta 2002) in rakunastega psa (prvi podatek leta 1980). Večinoma gre za pobegle osebke, ki so jih gojili oz. zadrževali kot hišne živali.
Države članice EU morajo skladno s 14. členom Uredbe (EU) 1143/2014 za invazivne tujerodne vrste vzpostaviti sistem nadzora oziroma jih vključiti v že obstoječi sistem. V okviru projekta LIFE Artemis so tako skladno z zakonodajo za primera rakunastega psa in sive veverice pripravili predlog načrta za hitro odzivanje ob najdbi teh vrst, cilj katerega je zagotoviti čim hitrejše in učinkovito ukrepanje ob odkritju njihove prisotnosti.
Izzivi in odgovornost lovcev pri upravljanju in nadzoru (invazivnih) tujerodnih vrst velikih vretenčarjev
Tujerodne vrste vretenčarjev, ki so že prisotne v Sloveniji ali lahko njihovo pojavljanje pričakujemo v bližnji prihodnosti, se z vidika naravovarstvenih dognanj in usmeritev, upravljavskih ciljev, zakonskih določil, načinov/poti vnosa in pričakovanih/dejanskih vplivov na okolje delijo v več skupin.
Za vsako med njimi (lahko) imajo lovci in lovske organizacije na vseh nivojih zelo pomembno odgovornost, ki izhaja iz javnih pooblastil in statusa slovenske lovske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, je poudaril dr. Pokorny: »Pri tem morajo biti naloge upravljavcev populacij razumljene v kontekstu uresničevanja družbeno odgovornega delovanja, pričakovanja in odgovornosti na relaciji država–lovci–javnost pa vzajemna in usklajena, za kar je potrebna ustrezna komunikacija in ozaveščanje javnosti s strani pristojnih odločevalcev.«
Foto: Urša Kmetec
V prvo skupino sodijo tujerodni parkljarji (muflon, damjak), katerih upravljanje je v neposrednem interesu lovcev. Za te vrste morajo upravljavska strategija, cilji in ukrepi temeljiti na upoštevanju dejstva, da so to tujerodne vrste, ki pa niso invazivne. Dosedanje izkušnje v Evropi in Sloveniji so pokazale, da je njihova razširjenost vezana na lokalna območja naselitev v preteklosti, njihov vpliv na okolje pa je praviloma majhen in prostorsko zelo omejen. Z obstoječimi populacijami teh vrst je treba dopustiti trajnostno upravljanje, kar pomeni tudi skrb za dolgoživost, ohranjanje ugodnega stanja in dobrega fitnesa (vključno z genetsko pestrostjo) populacij.
V drugo skupino sodijo invazivne tujerodne vrste (velikih) vretenčarjev, tj. vrste, za katere je možno ključne naravovarstvene cilje in usmeritve evropske zakonodaje (zmanjšanje številčnosti in preprečitev širjenja že osnovanih populacij; takojšnja izločitev osebkov tistih vrst, ki šele prihajajo) doseči zgolj z letalnimi ukrepi, vključno z odstrelom. Trenutno so med temi vrstami pri nas prisotne nutrija, pižmovka in zelo občasno rakunasti pes (vse so divjad); v prihodnosti lahko pričakujemo prihod in širjenje še nekaterih vrst sesalcev, zlasti severnoameriškega rakuna in ameriškega minka, morda tudi malega indijskega munga, muntjaka in celo čitala; enako velja tudi za nekatere vrste ptic, npr. nilsko gos in belolično trdorepko.
»Čeprav lovci neposrednega interesa za upravljanje teh vrst nimamo in za doseganje naravovarstvenih ciljev na področju nadzora invazivnih vrst ne moremo biti odgovorni, je smiselno, da kot edina usposobljena interesna skupina sodelujemo pri izvajanju ukrepov ter tako aktivno doprinesemo k upravljanju invazivnih tujerodnih vrst, k čemur lovske organizacije javno poziva tudi FACE, « je prepričan dr. Pokorny.
Na tak način bodo lovci na neposreden način doprinesli k ohranjanju biotske pestrosti in s tem realizirali javno pooblastilo s področja ohranjanja narave. »Seveda imamo pri tem pravico zahtevati, da odločevalci prek komunikacije in ozaveščanja javnosti omogočijo ustrezno okolje, da bodo tovrstne aktivnosti lovcev prepoznane kot družbeno koristne in nujne, zaradi česar bo javnost aktivnosti zoper invazivne vrste podpirala in ne problematizirala,« je zaključil dr. Pokorny.
Hrvaška lovska zveza in Lovska zveza Slovenije sta 26. oktobra v Prosenjakovcih izvedli 21. strelsko tekmovanje.
Foto: Gregor Bolčina mlajši
Kot je uvodoma poudaril predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje LZS in selektor naše strelske reprezentance Matija Janc, so ta tekmovanja z leti tekmovalni značaj povzdignila v prijateljsko srečanje, druženje in izmenjavo izkušenj.
Zbrane sta nagovorila podpredsednik Hrvaške lovske zveze in predsednik odbora za lovsko strelstvo HLS Nevenko Jakopović in novi predsednik lovske družine Prosenjakovci Eugen Pap. Srečanja se je udeležil tudi tajnik HLS Hrvoje Kukas in Martina Hirjanić.
V meglenem dopoldnevu je sledil trening streljanja na glinaste golobe, nato so se strelci pomerili v streljanju na glinaste golobe ter streljanju z risanico na 100 metrov ob fiksnem kolu in prostoročno. Za LZS so streljali Dušan Urankar, Miha Trauner, Miha Finkšt, Marijan Sadek, Boštjan Sadek in Leon Sadek. Ekipo Hrvaške lovske zveze so sestavljali Miljenko Kos, Ivica Varga, Ivan Minarik, Zoran Krasnopjurka, Josip Milković in Danijel Škunca.
Foto: Gregor Bolčina mlajši
Tekmovanje je potekalo gladko in brez zapletov. Po pregledu rezultatov se je izkazalo, da je zmagala ekipa LZS, tako da je Jakopović prehodni pokal, ki je zadnje leto domoval v Zagrebu za naslednje leto izročil v hranjenje Jancu. Posamično so bili najboljše uvrščeni Boštjan Sadek (1. mesto), Miha Finkšt (2. mesto) in Miha Trauner (3. mesto), ki so za uvrstitve prejeli medalje.
Ekipi s spremljevalnim osebjem, sta nadaljevali prijateljsko druženje in izmenjavo izkušenj … Gostitelji, LD Prosenjakovci so se tudi tokrat izkazali v tako v organizacijskem kot v kulinaričnem smislu, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
Frančku Gorazdu Tiršku (LD Gornji Grad), ki je na letošnjih paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil zlato medaljo v disciplini streljanje z zračno puško stoje, je Savinjsko Kozjanska zveza lovskih družin (SKZLD) Celje 22. oktobra pripravila sprejem.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Ponosni smo, da Nani, kot ga kličejo prijatelji, pripada slovenski lovski organizaciji, katere član je že 32 let. Poleg njega smo pripravili sprejem tudi za Antona Zupana (LD Rogaška Slatina) in Aljaža Verbotna (LD Škale), ki sta v letošnjem letu na področju lovskega strelstva postala državna prvaka. Tone je postal državni prvak na glinaste golobe v kategoriji superveterani, Aljaž pa v disciplini bežeči merjasec z malokalibrsko puško.
Miran Freitag, predsednik Upravnega odbora SKZLD Celje je v uvodnem pozdravu poudaril, da je to že peta Tirškova olimpijska medalja. Za Zupanom pa je dolgoletna strelska kariera, saj je v tem času osvojil skoraj vse, kar se v lovskem strelstvu osvojiti da. V lanskem letu je osvojil 1. mesto na odprtem prvenstvu LZS v veliki kombinaciji v kategoriji superveterani, letos pa je dosegel 1. mesto v disciplini glinasti golobi na prvenstvu LZS za veterane in superveterane. Verboten spada med mlajšo generacijo, ki se šele kali in že uspešno stopa po tekmovalni poti lovskega strelstva.
Foto: arhiv SKZLD Celje
Freitag je povedal: “Vsak vrhunski šport zahteva veliko odrekanja, treninga, volje, dela in predanosti. Za paraolimpijske športnike je teh odrekanj in ovir še mnogo več, kot za ostale vrhunske športnike. Zaradi tega je Nani gotovo še dodatni vzgled vsem nam. Neomajna volja, trud in želja po športnem udejstvovanju kažejo na njegovo veličino.” Ob koncu nagovora jim je ponovno čestital in poudaril, da smo vsi skupaj ponosni na njihove uspehe. SKZLD Celje je ob tej priložnosti vsem trem športnikom podelila spominsko plaketo.
V čustveno obarvani zahvali, se je Nani zahvalil za sprejem, ki smo mu ga pripravili, saj je s tem dobil potrditev, da ga tudi lovci podpiramo in se veselimo njegovih uspehov. Nanijevi zahvali sta se pridružila še ostala dva prejemnika. Tone je povedal, da je v lovsko strelstvo vpet že več kot 50 let in je v tem času nastopal tudi na velikih tekmovanjih, kot sta svetovno in evropsko prvenstvo. Aljaž pa je izrazil željo, da bi na svoji športni poti, dosegal tako dobre rezultate, kot jih je Tone.
Sprejem se je zaključil ob prijetnem druženju in razgovoru vseh udeležencev.
Državna vzrejna komisija KZS za goniče organizira vzrejni pregled goničev, ki bo v soboto, 2. novembra, s pričetkom ob 9. uri na sedežu Kinološke Zveze Slovenije, Zapoge 3D, 1217 Vodice.
Foto: Gregor Bolčina
Na vzrejnem pregledu mora vodnik predložiti originalni rodovnik psa, obojestransko fotokopijo rodovnika in zdravstveno knjižico psa, iz katere je razvidno, da je pes cepljen proti steklini. Pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja sta telesna ocena (odlično, prav dobro) in opravljen preizkus naravnih zasnov (PNZ).
Kljub prelaganju srečanja, smo 8. oktobra v dopoldanskem času organizirali kostanjev piknik za otroke otroškega vrtca Ptuj z njegovimi enotami na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož na Ptuju.
Foto: Srečko F. Krope
Obiskalo nas je več kot 100 otrok z vzgojiteljicami istega otroškega vrtca. Na dvorišču zveze smo jim pripravili sprejem z napitki in drugimi dobrotami. Najpomembnejši sestavni del pogostitve je bil zanje pečen kostanj. Skupina lovcev lovskih družin ZLD Ptuj-Ormož je skrbno pripravila vse potrebno, da so se malčki in vzgojiteljice dobro počutili.
Za vsako skupino smo pripravili krajšo predstavitev živali v učilnici, kjer so lahko s pomočjo didaktičnih pripomočkov videli večino živali, ki domujejo na našem območju, poslušali oglašanje fazana, sovice in nekaterih vrst ptic. Fizično so se lahko dotaknili in božali gojeno prepelico in videli njena znesena jajčka.
Preko Komisije Mladi in lovstvo LZS smo dobili veliko materiala na temo divjadi in lovstva. Vzgojiteljice so prejele igre za naše najmlajše, obdarili smo jih tudi s kapico z znakom svoje krovne organizacije.
Foto: Srečko F. Krope
Z vzgojiteljicami smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, za nadaljnje obiske v enotah otroškega vrtca Ptuj. Zaradi svojih obveznosti v tujini se je županja Mestne občine Ptuj opravičila, poslala pa nam je tople pozdrave s službenega potovanja.
Zahvaljujem se vzgojiteljicam in vodstvu otroškega vrtca Ptuj za sodelovanje in razumevanje, zahvala velja vsem lovcem (še posebej Petrčku), ki so poskrbeli za dobro počutje naših obiskovalcev, zahvala tudi donatorjem in sosedom našega sedeža ZLD Ptuj-Ormož.
Še istega dne smo od enote ptujskega vrtca prejeli tudi pisno zahvalo, ki bo krasila našo pisarno ZLD Ptuj-Ormož.
Predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca je po dobrih devetih mesecih dela opravil analizo dosedanjega dela in spregovoril o aktualnih temahna področju lovstva.
Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije
Del predsednikovega predvolilnega programa je realiziran – začeli smo z izobraževanjem starešin lovskih družin, ki je naletel na izjemno pozitiven odziv. Prihodnje leto bomo zato z izobraževanjem nadaljevali in dodatno pripravili izobraževanja za tajnike, blagajnike in gospodarje, saj se zakonodaja spreminja, naša znanja pa je potrebno nenehno obnavljati, da bomo kos nalogam, ki nas čakajo v prihodnje.
Lovska zveza Slovenije je v tem času naredila kar nekaj rezov in sprememb v načinu poslovanja, med drugimi smo odpovedali najem skladišča v Radomljah in ga preselili na sedež Lovske zveze Slovenije. Vilo na Župančičevi ulici 9 obnavljamo, v novembru bodo tako zamenjana dotrajana okna v drugem nadstropju stavbe, nato se lotimo še ostalih prenovitvenih del.
Razmere v družbi se korenito spreminjajo. V parlamentarni obravnavi je Zakon o ohranjanju narave, pri njegovi pripravi pa Lovska zveza Slovenije ni sodelovala, saj ni bila povabljena. Zakon je pomemben za lovce, saj uvaja nekatere nove dolžnosti lovcev – med drugim predvideva, da naj bi bili lovci nosilci ukrepov v zvezi z odstranjevanjem neavtohtonih invazivnih vrst. Vloga, ki nam jo namenja zakonodajalcev je vloga iztrebljevalca, s čimer se ne moremo strinjati.
V obravnavi je tudi Zakon o divjadi in lovstvu, ki prinaša kar nekaj sprememb, za katere pa nismo prepričani, da so v dobro lovcev in lova. Zakonodajalci nimajo dovolj posluha za probleme, ki se pojavljajo v zadnjem času. Lovci bomo v prihodnjem letu morali začeti plačevati škode po šakalu. Nihče se ne ukvarja s tem, da bi oblikoval sklad za povračilo škod po divjadi na lovnih površinah.
Kaže pa, da bo ekspanzija jelenjadi, prisotnost zveri in izginjanje srnjadi mnogim lovskim družinam povzročila ogromne finančne težave. V primeru vdora afriške prašičje kuge se bodo lovišča zaprla in nenadoma se bodo mnoge lovske družine znašla v brezizhodnem položaju.
Na podlagi lanske pobude s strani Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin (PBZLD) je Komisija za lovsko kinologijo LZS, ki ji predseduje Ian Martin Koštomaj, v letu 2024 v okviru razpisov Lovske zveze Slovenije za usposobljene članice, prvič razpisala tudi izvedbo usposabljanja za vodnike lovskih psov, o nudenju prve pomoči lovskim psom.
Foto: Aleš Klemenc
Pobuda je nastala iz potrebe pri nesreči lovskega psa na skupinskem lovu in v želji čim širši strokovni javnosti predstaviti možne oblike nezgod pri delu z lovskimi psi in ukrepe za učinkovito nudenje prve pomoči.
PBZLD je usposabljanje izvedla konec septembra, in sicer v lovskem domu LD Hrenovice v Hruševju. Tečaja se je udeležilo 32 izkušenih vodnikov iz širše regije. Predpisane teme izobraževanja, s predstavitvijo najpogostejših bolezni ter poškodb lovskih psov in nudenje prve pomoči s praktičnim prikazom, je s svojim lovskim psom jazbečarjem, izvedel izkušen in dolgoletni vodnik lovskega psa in predavatelj mag. Mitja Dodič, dr. vet. med. Predavatelj se namreč intenzivno ukvarja z iskanjem po krvni sledi ranjene divjadi in živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst skoraj že deset let. V povprečju opravi med 80 in 100 iskanji na leto in sicer tudi v najzahtevnejših pogojih.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje pri Zvezi lovskih družin (ZLD) Prlekija je od maja do oktobra 2024 organizirala strelsko ligo v streljanju na glinaste golobe – lovski položaj.
Foto: Andrej Rugole
Izvedenih je bilo pet kol, v vsakem kolu so streljali po eno serijo po 25 glinastih golobov. Za končno uvrstitev se je odštel najslabši dosežek. Posamezna tekmovanja (kola) so izvedle sodelujoče lovske družine na svojih streliščih, ki so po koncu vsakega tekmovanja lovske strelce pogostile z malico.
Tekmovalo je 33 strelcev in ena strelka iz petih lovskih družin, članic ZLD Prlekija, in sicer: LD Apače, LD Negova, LD Videm ob Ščavnici, LD Križevci in LD Mala Nedelja. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: člani, veterani in superveterani. Tekmovala je tudi ena strelka, članica LD Apače, Anica Ščap, kar nas še posebej veseli.
Zaključek letošnje strelske lige ZLD Prlekija je bil 5. oktobra v LD Mala Nedelja, kjer so bile najbolje uvrščenim v posamezni kategoriji podeljene zaslužene nagrade. Posebno nagrado sta prejela tudi najstarejši strelec – Franc Vajndorfer iz LD Mala Nedelja in Anica Ščap, kot edina ženska strelka. Nagrade sta podelila predsednik ZLD Prlekija Branko Žnidarič in predsednik Komisije za lovsko strelstvo ZLD Prlekija Marjan Kaučič.
Slednja sta ob koncu prireditve prisotnim predstavila predlog Pravilnika o lovskem strelstvu in strelskih tekmovanjih ZLD Prlekija, v katerem so podrobneje opredeljeni postopki izvedbe strelske lige, udeležbe na državnem strelskem tekmovanju in pokrivanje stroškov udeležbe na državnem tekmovanju. Prisotni smo se soglasno dogovorili, da tudi v prihodnjem letu nadaljujemo s strelsko ligo, z željo, da se za sodelovanje odločijo še LD Ljutomer, LD Radenci in LD Gornja Radgona.
Čestitke vsem strelcem in strelki za dosežene rezultate in zahvala sodelujočim lovskih družinam za pomoč pri organizaciji in izvedbi strelskih tekmovanj.
Lovska zveza Slovenije se je odzvala vabilu Lovske zveze Vojvodine in vojvodinske lovce obiskala 3. oktobra na njihovem sejmu Lorist.
Lorist 2024. Foto: Matija Janc
Prisrčni dobrodošlici so kmalu sledili intenzivni pogovori in izmenjave izkušenj. Naša delegacija je prisluhnila gostiteljem o njihovi organiziranosti, načinom organiziranosti in vpetosti njihovega lovstva v gospodarstvo. Gostitelji pa so prisluhnili slovenski delegaciji o lovskem dogajanju pri nas in v EU. Zelena nit, ki je povezovala pogovore pa je bila seveda divjad. Pogovori iz Novega Sada so temelj sporazuma med Lovsko zvezo Slovenije in Lovsko zvezo Vojvodine, ki bo v kratkem podpisan.
Predsednik LZS Alojz Kovšca nagovarja občinstvo v družbi predsednika Lovske zveze Vojvodine Željka Sušca.Naši rukači med demonstracijo.Foto: Matija Janc
Na željo vojvodinskih lovcev, so se delegaciji po izboru komisije za lovsko kulturo pridružili še trije oponašalci jelenjega rukanja: Marko Mavri iz LD Podbrdo, Tadej Klemenšek iz LD Solčava in Nejc Kos iz LD Borovnica. Zbranim so odlično prikazali šest tekmovalnih disciplin s prvenstev iz oponašanja jelenjega rukanja. Poželi so splošno navdušenje publike, po nastopu so v sproščenem pogovoru prenašali svoje znanje vojvodinskim kolegom.
Gregor Bolčina
Utrinek s komercialnega dela sejma. Foto: Matija Janc
Lovska zveza Slovenije (LZS) je pripravila javni nagradni natečaj za izbiro fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2025. Razpisni pogoji so bili objavljeni v reviji Lovec (4/2024).
Izbrane fotografije za koledar LZS 2025.
Na natečaju je sodelovalo sedemindvajset različnih avtorjev, ki so skupno poslali 199 fotografij. Komisija za izbor najboljših fotografij Javnega nagradnega natečaja za izbiro odličnih fotografij prostoživečih živali za koledar LZS 2025 v sestavi Urša Kmetec, Igor Pičulin in Boris Leskovic je po končanem roku opravila izbor najboljših fotografij nagradnega natečaja skladno z razpisnimi pogoji.
Na natečaj so svoje fotografije poslali Sebastjan Zelič, Evald Mlinarič, Andrej Tomažin, Oton Naglost, Tine Strosar, Martin Uranič, Rok Kotnik, Gabrijel Mihevc, Stanko Jarm, Maša Napotnik, Vinko Peternelj, Marjan Cigoj, Janez Mihelič, Miha Robar, Miran Krapež, Matej Podrekar, Franc Bence, Jerca Bence, Sara Vojska, Martin Šolar, Alexander Voda, Anton Tratnik, Rok Štirn, Tjaša Dobnik, Zvonko Pavlič, Simon Budna in Natalija Pišec.
Osnovni izbor fotografij je opravil Igor Pičulin, ki je ocenil tehnično kakovost fotografij in možnost izreza posnetka. Komisija je nato na dopisni seji, ki je potekala med 5. in 9. avgustom 2024, izbrala trinajst fotografij, in sicer fotografijo za naslovno stran koledarja in dvanajst najustreznejših fotografij prostoživečih živali, ki jih je uvrstila v koledar LZS za prihodnje leto.
Za naslovnico koledarja LZS za leto 2025 je komisija izbrala fotografijo fazana, katere avtor je Rok Štirn, za koledarski del pa so bile izbrane naslednje fotografije (po mesecih): kozača Roka Štirna, ris Marjana Cigoja, lisica Marjana Cigoja, divji petelin Sebastjana Zeliča, poljska jerebica Andreja Tomažina, divji prašič Mihe Robarja, srnjaka Roka Štirna, jazbec Roka Štirna, navadni jelen Marjana Cigoja, rjavi medved Sebastjana Zeliča, zlati šakal Andreja Tomažina in gams Otona Naglosta.
Komisija je za prvo nagrado v višini petsto evrov izbrala fotografijo fazana Roka Štirna, drugo nagrado (tristo evrov) bo prejel Marjan Cigoj za fotografijo risa, tretjo nagrado v višini dvesto evrov pa si je po izboru komisije zaslužil Andrej Tomažin za fotografijo šakala.
Preostale izbrane fotografije za koledar bomo honorirali po ceniku Lovske zveze Slovenije. Ob fotografijah bodo objavljena imena in priimki avtorjev.
Avtorjem izbranih fotografij čestitamo, vsem pošiljateljem pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje na natečaju.
V Postojni je julija potekal 31. furmanski praznik, na katerem so že tradicionalno sodelovali predstavniki lovskih družin Brkinov, Krasa in Notranjske. Letos so se v kuhanju lovskega golaža pomerili predstavniki LD Bukovje, LD Črna jama, LD Gradišče Košana, LD Planina in LD Prestranek. Prijateljsko druženje predstavnikov lovskih družin se nadaljevalo z zaključnim srečanjem v mesecu septembru pri lovski koči LD Črna jama.
Člana ekipe LD Gradišče Košana v ospredju in odprte kuhinje ostalih ekip v ozadju. Foto: Tjaša Žgur
Organizacijo kuhanja golaža na furmanskem prazniku že od vsega začetka vodi Janez Posega, ki je tudi član LD Črna Jama. V zadnjih letih pa je njegova desna roka in nepogrešljiv pri koordinaciji Dušan Tomšič iz LD Javornik Postojna. Golaž so v začetnih letih praznovanja kuhali župani okoliških občin, nato pa je Janez predlagal, da bi k sodelovanju povabili lovske družine. Zmagovalna ekipa zastopa Postojnsko-Bistriško zvezo lovskih družin na mednarodnem bienalnem sejmu lovstva in ribištva v Gornji Radgoni. V zadnjih letih ima dogodek tudi dobrodelno noto, saj zbrana sredstva namenijo Zvezi Sonček (Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije). V letošnjem letu smo skupaj zbrali 176,00€.
Foto: Tjaša Žgur
Kuharsko ekipo LD Bukovje je v sestavi Antona Bajca in Mitja Januša vodil šef Srečko Česnik. Večkrat so se že udeležili tekmovanja v kuhanju golaža na Furmanskem prazniku, sodelovali pa so tudi v Gornji Radgoni, kjer so pred leti osvojili 2. mesto v kuhanju lovskega golaža. LD Črna jama se tekmovanja v kuhanju lovskega golaža na Furmanskem prazniku udeležuje že dolga leta. Slavko Posega je letos kuhal golaž, za ogenj pa je poskrbel Aleš Doles. Franc Udovič, Andrej Logar in Jure Šebenik so predstavljali ekipo LD Planina. Franc je prevzel vlogo šefa kuhinje, Andrej je bil njegova desna roka, za stike z javnostjo, kot so se pošalili, pa je bil odgovoren Jure.
Tudi LD Prestranek se je že večkrat udeležila tekmovanja na Furmanskem prazniku. Letos sta družino predstavljala šef Janez Dedek in njegov pomočnik Danimir Žunić. Prvič pa se je tekmovanja udeležila LD Gradišče Košana, ki je v šestčlanski zasedbi po mnenju komisije skuhala najboljši lovski golaž. Šef Andrej Mekina je vodil kuharsko ekipo v zasedbi: Aleksander Dekleva, Boštjan Kaluža, Andraž in Žan Volk ter Gregor Železnik. Z glasbeno spremljavo v dopoldanskem času so poskrbeli tudi za prijetno vzdušje med ekipami in obiskovalci.
Zmagovalna ekipa ob podelitvi priznanja. Foto: Tjaša Žgur
Predsednik Turističnega društva Postojna Srečko Šajn, je podelil priznanja vsem sodelujočim, čestital zmagovalcem in v zahvalnem govoru poudaril, da je že tradicionalno prostovoljno vključevanje predstavnikov lovskih družin pomemben del spremljevalnega programa Furmanskega praznika v Postojni.
Prijateljsko druženje, nova in stara poznanstva sodelujoče lovske družine običajno nadaljujejo v septembru. Tudi letos so se septembra predstavniki LD srečali v lovski koči LD Črna jama, kjer so ob prijateljskem druženju degustirali lovski golaž, pripravljen iz petih različnih golažev kuhanih na furmanskem prazniku v letošnjem letu. Dolga tradicija sodelovanja in druženja predstavlja pomemben dejavnik utrjevanja vezi med lovskimi družinami na Postojnsko-Bistriškem koncu.
V Podlehniku je potekala slovesnost v počastitev 50-letnice pobratenja med Lovsko družino (LD) Podlehnik in LD Banja Loka Kostel.
Prejemniki zahval in priznanj ob 50-letnici pobratenja LD Podlehnik in LD Banja Loka Kostel. Foto: Marjan Toš
Začetke pobratenja in sodelovanja leta 1974 je slikovito orisal mag. Emilijan Trafela in poudaril, da so se v pol stoletja stkale in prepletle tako trdne prijateljske, ki bodo vzdržale tudi za prihodnje generacije lovcev. Množico lovcev iz obeh lovskih družin in goste sta pozdravila in nagovorila starešina LD Podlehnik Franc Bigec in starešina LD Banja Loka Kostel Mladen Koritnik. Oba sta poudarila pomen trajnega sodelovanja obeh kolektivov zelene bratovščine na področju upravljanja z divjadjo, še posebej pa pri utrjevanju lovskega prijateljstva in iskrenega tovarištva. Pobratenje LD Podlehnik in LD Banja Loka Kostel je bilo prvo v Sloveniji. V imenu predsednika Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj – Ormož je lovcem čestital za pol stoletja vzornega sodelovanja tajnik ZLD Matej Španinger.
Med gosti je bil tudi mag. Emilijan Trafela, pobudnik pobratenja (desno). Foto: Marjan TošStarešina LD Banja Loka Kostel Mladen Koritnik: »hvaležni smo generaciji, ki je postavila temelje našega vzornega sodelovanja«. Starešina LD Podlehnik Franc Bigec: »naše pobratenje je bilo prvo v Sloveniji«. Foto: Marjan Toš
Podlehniški župan mag. Sebastjan Toplak je javno pohvalil dobro sodelovanje lovcev in občine in povedal, da je pobratenje lovskih družin pripomoglo tudi k dobremu sodelovanju med obema občinama. To je potrdila tudi podžupanja občine Kostel Vesna Krese, ki je spremljala kostelske lovce, s katerimi tudi njihova občina dobro sodeluje. Podelili so nekaj zahval najzaslužnejšim za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja haloških in kostelskih lovcev. Prejeli so jih Franc Pajnkiher, mag. Emilijan Trafela, Občina Kostel, Občina Podlehnik, LD Banja Loka Kostel in LD Podlehnik.
V bogatem kulturnem programu so nastopili ptujski lovski rogisti, mlade recitatorke Pia, Ana in Anja, ki so doživeto izvedle recital o naravi, soncu in življenju; vokalna skupina ljudskih pevk Stezice in izvirna instrumentalna skupina haloški Potepuhi. Uvodno glasbeno dobrodošlico pa je množici zelene bratovščine pripravila godba na pihala. Lovski praznik v Podlehniku so sklenili z družabnim srečanjem in obujanjem spominov na lovska doživetja v minulih petdesetih letih uspešnega sodelovanja lovcev pobratenih lovskih družin.
Na spletni strani ali na našem YouTube kanalu si lahko ogledate septembrsko oddajo o lovstvu, oddajo Dober pogled.
Ustvarjalci oddaje so se odzvali povabilu Lovske družine Bukovca ob njihovem praznovanju. Udeležili so se Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2024, na strelišču Gaj Pragersko ter usposabljanja starešin lovskih družin. Obiskali so tudi Žarka Šuca, člana Društva slovenskih lovcev “Doberdob”, prejemnika odlikovanja red za lovske zasluge II. stopnje.
Draga Lovska družina (LD) Mala gora! Vse najboljše za tvoj 70. rojstni dan. Tvojim članov pa dober pogled in lovski blagor!
Foto: arhiv LD Mala gora
Pri lovskem domu LD Mala gora v Željnah je 14. septembra 2024 potekala slovesnost ob 70. obletnici delovanja LD Mala gora. Zbranim lovcem in drugim gostom so se pridružili podpredsednik Lovske zveze Slovenije Miran Štrukelj, predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Kočevje mag. Branko Zlobko, predsednik Lovskega kinološkega društva (LKD) Kočevje Lovro Tomšič ter podžupan občine Kočevje Gregor Košir in predstavnik vaše skupnosti Janko Car.
S svojo prisotnostjo so polepšali praznovanje predstavniki vseh lovskih družin v ZLD Kočevje in njihovi praporščaki s prapori ter predstavniki pobratene LD Mala Nedelja. K slovesnemu dogodku so dodali svoj prispevek tudi Skupina rogistov ZLD Kočevje in Pevski kvartet ZLD Kočevje. Gospa Lavra je vse skupaj povezala v prekrasno celoto.
Ob tej priložnosti smo častno upokojili stari prapor LD Mala gora, ki nas je simbolno združeval vse od leta 1961, bil z nami na lovskih slovesnostih in ob slovesu lovskih tovarišev, ki so od nas odšli v večna lovišča. Vsa ta leta so ga ponosno in spoštljivo nosili naši praporščaki. V zahvalo bo dobil častno mesto v našem lovskem domu.
Naš novi prapor, katerega je v imenu botrstva občine Kočevje našemu praporščaku predal podžupan občine Kočevje, je bogato okrašen s spominskimi žebljički in lepim vezenjem. Ni šlo brez podelitev zahval vsem, ki so s sodelovanjem ali z donacijami prispevali k slovesnosti ter razvitju novega prapora. Zaslužnim članom so bila podeljena priznanja ZLD Kočevje ter odlikovanja Lovske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti je ZLD Kočevje odlikovala LD Mala gora z zlato lovsko plaketo.
StarešinaLD Mala gora Srečko Nusdorfer je poudaril, da smo lahko ponosni na prehojeno pot malogorske družine, ki je bila polna uspehov: “Delo, ki ga opravljamo lovci pri uresničevanju namenov in nalog lovstva kot naravovarstvene dejavnosti, pri ohranjanju naravnega okolja, vrstne pestrosti divjadi in prostoživečih živalskih vrst ter delo na društveno-organizacijskem, ekonomskem, kulturnem in publicističnem področju, nam je lahko v zadoščenje za naš prispevek, je lepo in plemenito. Zato se bomo tudi v bodoče zavzeto trudili in uspešno opravljali naloge, ki so pred nami.”
Foto: arhiv LD Mala gora
Lovišče LD deluje na področju Krajevne skupnosti Šalka vas v občini Kočevje, meri okrog 3.000 hektarjev lovne površine. Trenutno lovska družina šteje 70 članov, od tega imamo 3 pripravnike. LD Mala gora ima v lasti velik lovski dom z veliko dvorano, ki služi ZLD Kočevje za izvajanje izobraževanj in razširjenih sej, pa tudi drugim za namene druženja. V lasti imamo tudi lovsko kočo na Krenu, ki je v fazi obnove.
Lovišče meji z LD Kočevje ter z loviščem s posebnim namenom (LPN) Kočevsko, je izrazito kraškega značaja, pomanjkanje vode v vročih poletnih dneh je pogosto, zato je oskrba in priprava mlakuž za divjad potrebna. Naši največji cilji so ohranitev vseh vrst divjadi, pravilna številčnost na zmogljivost lovišča, ohranitev dobrih odnosov z ostalimi uporabniki prostora, posebno s kmeti, krajani ter skrb za okolje.
Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet LZS vas vabita na 15. Slovenski lovski dan na temo Upravljanje s tujerodnimi vrstami divjadi. Posvet bo v soboto, 19. oktobra, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, v dvorani Janeza Hribarja.
Predavali bodo številni domači strokovnjaki in kolegi s Hrvaške in iz Srbije, ki se ukvarjajo z raziskavami, varstvom in upravljanjem divjadi ter drugih vrst prostoživečih živali. Med drugim bodo predstavili problematiko invazivnih tujerodnih vrst divjadi, naravovarstvene usmeritve/cilje v povezavi z njimi ter vlogo lovcev pri doseganju teh ciljev; ekologijo, stanje, izzive in priložnosti pri upravljanju tujerodnih vrst, ki niso invazivne (npr. muflon, damjak, fazan) ali so morda celo zmotno prepoznane kot tujerodne (alpski kozorog).
Program, urnik in seznam predavatelj je dostopen TUKAJ.
Posvet je namenjen vsem, potrebne pa so predhodne prijave preko lovskega informacijskega sistema Lisjak (za lovce) in po e-pošti lzs@lovska-zveza.si (za nelovce).
Komisija za lovsko kulturo razpisuje izbirno tekmo v oponašanju jelenjega rukanja, ki bo v soboto, 26. oktobra 2024, ob 12. uri, na Izlakah – Dvorana Narodnega doma, Izlake 42, 1411 Izlake.
Foto: Urša Kmetec
Tekmovalne discipline bodo določene na dan tekmovanja.
Kriteriji tekmovanja:
Pravilnik o dejavnosti oponašanja jelenjega rukanja in prostoživečih živali, Pravilnik o usposabljanju sodnikov in podeljevanju licenc sodnikom v oponašanju jelenjega rukanja in Kriteriji tekmovanja v oponašanju jelenjega rukanja so objavljeni na spletni strani LZS.
Kandidati za nastop in tekmovanje se lahko prijavijo do petka, 25. oktobra 2024, na e-naslov lzs@lovska-zveza.si ali na telefonski številki (01) 241 09 16 in (01) 241 09 10.
Na sedežu Zveze lovskih družin (ZLD) Prlekije je 25. septembra potekalo delovno srečanje med člani ZLD Prlekije in lovskim inšpektorjem Sebastijanom Soršakom. Srečanja so se udeležili predsedniki osmih lovskih družin, združenih v ZLD Prlekije, tajniki, gospodarji, pogodbeni lovski čuvaji in usposobljene osebe (pregledniki divjačine).
Foto: Andrej Rugole
Namen delovnega razgovora je bil obnoviti in osvežiti znanja, ki se nanašajo na izvedbe jesenskih lovov ter pravilnega označevanja in izpolnjevanja spremne dokumentacije in evidenc pri uplenjeni visoki divjadi.
Obnovili smo naloge in pooblastila lovskega čuvaja, vodenje dnevnika lovskega čuvaja, pomen lovske izkaznice in orožnega lista. Pogovarjali smo se o problematiki divjadi iz obor, o pravilnem pristopu pri obravnavanju škod po divjadi, o izvajanju skupnih jesenskih lovov, o realizaciji biotehničnih del v loviščih in lovskoupravljavskih načrtov (LUN), pa tudi o evidentiranju krmišč in visokih prež v aplikaciji LIS ter obravnavali načrt ravnanja v primeru izbruha afriške prašičje kuge … Seznanjeni smo bili tudi z nekaterimi novostmi s področja veterinarske inšpekcije in napovedanimi kontrolami v loviščih s strani lovske inšpekcije.
Foto: Andrej Rugole
Štirideset udeležencev delovnega razgovora je z velikim zanimanjem poslušalo izvajanje lovskega inšpektorja Soršaka. V razpravi in vprašanjih, ki so kar deževala, pa je bilo razčiščenih tudi nekaj nejasnosti. Tovrstno delovno srečanje je naletelo na dober in pozitiven odziv med članstvom, zato smo se dogovorili, da ga ponovimo tudi v naslednjem letu.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je na razpisu Lovske zveza Slovenije kandidirala za pridobitev uvodnega tečaja v krvosledništvo. Uspelo nam je in organizacija je takoj stekla.
arhiv ZLD Novo mesto
Najprej smo se dogovorili za predavanje s kinološkim sodnikom Janezom Krivcem,ki se mu zahvaljujemo za pozitiven odziv in odlično opravljeno izobraževanje. Prostore lovskega doma, lovišče za polaganje sledi in vso podporo za izvedbo tečaja nam je po dogovoru s starešino Hinkom Rihtarjem zagotovilaLovska družina (LD) Mirna Peč; tudi njim iskrena hvala.
Na začetku poizvedbenega dopisa lovskim družinam za organizacijo začetnega tečaja za krvosledništvo je nekam slabo kazalo, a se je po razpisu v Lisjaku prijavilo in udeležilo izobraževanja 23 lovcev, kar je razveseljivo. Lovske družine se namreč zavedajo, da morajo zagotoviti preizkušene pse krvosledce in seveda lovce vodnike za izvajanje koncesijskih pogodb upravljanja z lovišči in divjadjo.
Foto: arhiv ZLD Novo meto
Zbrali smo se 21. septembra zjutraj pri lovskem domu v Gorenjem Globodolu. Predavatelj Krivec je s pomočjo tečajnikov postavil krvno sled za popoldansko praktično delo, nato je sledilo predavanje z video posnetki. Tečajniki so poslušali predavanje o vseh predpisanih temah razpisa LZS o začetnem izobraževanju v krvosledništvo ter dobili dobre napotke za nadaljnje delo. Nekateri od udeležencev predavanja se s to dejavnostjo že dalj časa uspešno ukvarjajo, kar se je med debato izkazalo za zelo dobrodošlo. Eden od njih. Toni Brečko je letos zabeležil že preko petdeset iskanj, večinoma uspešnih, kar je izkazal z dnevnikom, ki ga mora voditi.
Po zaključku teoretičnega dela predavanja je sledil praktični prikaz dela vodnikov in psov po krvni sledi, postavljeni v ta namen že zjutraj. Izkazal se je vodnik Sandi Slak s svojim terierjem, ki je bil prvič na takšni preizkušnji. Predavatelj je vse postopke skupaj s potrebno opremo obrazložil in pokazal še v praksi.
Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Krivec, ki je odlično opravil predavanje, je po zaključku odgovarjal še na številna vprašanja prisotnih. Kljub celodnevnemu aktivnemu delu vseh prisotnih, je prejel s strani sodelujočih zaslužen aplavz.
Prepričani smo, da bo večina lovcev, ki se je udeležila tečaja nabavila primerne pse, v kolikor jih še niso, in da bodo pričeli s tem zanimivim in zelo potrebnim delom, ki je v interesu divjadi in lovske organizacije.
Do 15. oktobra še lahko sodelujete na javnem natečaju za prozna in pesniška literarna besedila z lovsko tematiko, ki ga je v začetku leta razpisal Uredniški odbor Založništva Lovske zveze Slovenije.
Ubesedena naj bodo pristna lovska doživetja, jezikovno čimbolj živa, lahko prepletena z domišljijo, z razmišljanji o lovu, z doživljanji in opisi narave. Dobrodošli so tudi v besedila vtkani etnološki elementi. Dejanja in razmišljanja oseb naj bodo psihološko čim bolj utemeljena. Besedila so lahko satirična in obarvana s humorjem. Lahko so zgodovinsko in geografsko lokalno prepoznavna, obogatena z narečnimi besedami in besednimi zvezami.
Za prozna besedila prva nagrada znaša 1.500 evrov, druga nagrada 1.000 evrov in tretja nagrada 500 evrov. Prva nagrada za pesniško besedilo znaša 300 evrov, druga nagrada 200 evrov in tretja nagrada 100 evrov. Nagrajena in tudi nekatera druga dobra besedila bodo objavljena v reviji Lovec.
Natečaj je anonimen, zato naj bo avtor podpisan s psevdonimom. Besedilo do 15. 10. 2024 pošljite na e-naslov lovec@lovska-zveza.si (pod ‘Zadeva’ napišite: Literarni natečaj 2024), sprejemamo jih tudi po pošti na naslov Lovska zveza Slovenije, Uredništvo Lovca, Župančičeva ulica 9, 1000 Ljubljana. Podrobneje o pogojih razpisa TUKAJ.
Na letošnji generalni skupščini Združenja zvez za lov in varstvo divjadi (FACE) v Bruslju je bil izvoljen novi predsednik FACE in nov upravni odbor.
Z leve Laurens Hoedemaker in Srečko Žerjav. Foto: arhiv Srečka Žerjava
Za novega predsednika FACE, ki združuje 7 milijonov evropskih lovcev, je bil izvoljen Laurens Hoedemaker iz Holandske lovske zveze, ki je dva mandata opravljal funkcijo zakladnika FACE, tako da dobro pozna organizacijo. Izvoljen je bil z večino glasov. Njegov protikandidat je bil José María Gallardo iz Španske lovske zveze. Dosedanji predsednik Torbjörn Larsson se ni odločil za ponovno kandidaturo.
Srečko Žerjav je bil ponovno potrjen za podpredsednika FACE in predsednika Centralnega regiona, v katerega poleg Slovenije spadajo še Švica, Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska in Ukrajina.
Komisija za lovsko kinologijo LZS je na 3. izredni seji dne 4. 9. 2024 na podlagi ugotovitev delovne skupine, zadolžene za pregled prijav na letošnje dodatne razpise za usposobljene članice na področju lovske kinologije, pregledala prijave ter potrdila območne lovske zveze, upravičene do prejema sredstev za izvedbo.
Foto: Gregor Bolčina
Dodatne razpise je komisija pripravila zaradi velikega števila prijav (povpraševanja) za izvedbo določenih usposabljanj in pomanjkanja prijav na razpise, za katere komisija meni, da so ključni za razvoj lovske kinologije. Odločitve so temeljile na objektivni presoji ter na podlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev. Seznam območnih lovskih zvez, ki so upravičene do prejema sredstev za izvedbo posameznega razpisa navajamo spodaj:
Naziv razpisa
Izbrana usposobljena članica (OZ)
Razpis usposabljanja za vodnike lovskih psov v nudenju prve pomoči 2024 – v živo
ZLD Prekmurje, Brkinsko Kraška ZLD in ZLD Ljubljana
Zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev prijavljenih članic na nadaljevalnem usposabljanju za vodnike psov krvosledcev je komisija sklenila, da preostala sredstva iz omenjenega razpisa prerazporedi na začetno usposabljanje za vodnike psov krvosledcev. S tem smo omogočili prejem sredstev več območnim lovskim zvezam, saj smo na omenjeno usposabljanje prejeli veliko prijav.
Območne lovske zveze, ki so prejele sredstva za izvedbo, komisija poziva, da se pri izvedbi držijo razpisa, ki določa pogoje izvedbe.
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je na podlagi razpisa Lovske zveze Slovenije razpisala tečaj za lovovodje, ki je potekal 20. septembra.
Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Odziv na razpis je bil naravnost neverjeten, kar 192 lovcev se je prijavilo preko Lisjaka. Po izteku roka za prijavo so še kar deževali telefonski klici; še deset je bilo takšnih udeležencev, ki so prišli na predavanje. V zgodovini ZLD Novo mesto na kakršnem koli predavanju še nismo imeli takšnega števila udeležencev, najbrž pa tudi drugod po Sloveniji ne. Zaradi tako velikega števila prijavljenih smo se morali dogovoriti na Kmetijski šoli Grm, Center Biotehnike in turizma v Novem mestu za najem avditorija, ki sprejme takšno število ljudi, kar seveda pomeni tudi velik finančni zalogaj.
Predavanje za lovovodje je več kot odlično opravilamag. Darja Gros. Po odzivu prisotnih je bilo predavanje zelo kakovostno in veliko jih je, ki nameravajo predavanje organizirati po lovskih družinah, če se bodo za to dogovorili. Vsebinsko gre po razpisnem programu LZS za pomembne stvari, ki bi jih moral poznati vsak lovec, ne le lovovodja. Lovska inšpekcija bo, kot kaže, zelo aktivna na tem področju, saj od upravljavcev lovišč z dopisom zahteva, naj jim takoj posredujemo razpise skupnih lovov z natančnimi podatki kraja in časa zbora lovcev.
Vsaka od predpisanih tem predavanja, je bila vizualno podprta in strokovno ter kakovostno nazorno predstavljena udeležencem, ki so na svoja vprašanja prejeli tudi konkretne odgovore. Da je bilo predavanje zares učinkovito in zanimivo, kaže tudi to, da med odmorom ni nihče zapustil predavalnice in predčasno odšel, na koncu pa so predavateljico nagradili z dolgim aplavzom. Menimo, da so še področja izobraževanj, ki so za lovce posebej zanimiva in potrebna in bi lahko napolnila tako velike učilnice kot je bila ta.
LZS nekoč že opravila poizvedovalni test med območnimi zvezami o predlogih novih izobraževanj; menim, da bi to lahko storila vsako leto, saj se pojavljajo vedno novi izzivi in potrebe.
Predavateljici mag. Gros za odlično predavanje in predsedniku ZLD Francu Jarcu ter Kmetijski šoli Grm iskrena hvala in nasvidenje ob novi priložnosti.
Na Levčevi domačiji v občini Dol pri Ljubljani so 20. septembra pripravili “Lokalno tržnico z okusi gozda in jeseni”, na kateri je potekal spremljevalni program za otroke in odrasle na temo gozda in lovstva.
Foto: Manja Križman
Na pobudo občine smo se dogodka na Levčevi domačiji udeležile vse tri lovske družine, ki spadamo pod občino Dol pri Ljubljani, in sicer LD Kresnice, LD Laze in LD Pšata. Lovci vseh treh družin smo se organizirali in na dveh stojnicah postavili na ogled trofeje in dermoplastične preparate divjadi. Lovska zveza Slovenije in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa sta pomagali s poučnim materialom.
Pri otrocih so največje zanimanje zbudili kremplji medveda in čekani divjega prašiča. Z veseljem so pobožali tudi perje race mlakarice, kožuh nutrije in rilec prašiča. Odrasle je navdušil preparat bele vrane.
Ker smo dobro prestopili prag novega šolskega leta, so se otroci opremili z urniki LZS in knjižicami Stopinje in sledovi v naravi, da bodo prepoznali, kdo se potepa po gozdu. Odrasle je zanimala tematika na temo škod, ki jo povzroča divjad – predvsem lisica v urbanem okolju in kuna v stanovanjskih objektih. Nekaj rejcev prašičev si je je nabralo material za preprečevanje afriške prašičje kuge.
Stojnici sta bili dobro obiskani, tako da se bomo lovci z veseljem še kdaj udeležili podobnih dogodkov.
Lovska družina (LD) Loka pri Zidanem Mostu organizira srečanje vodnikov psov krvosledcev Slovenije in privržencev krvosledništva, v nedeljo, 13. oktobra v lovskem domu LD Loka pri Zidanem Mostu.
Program srečanja:
8:00 zbor, zajtrk in skupni lov
12:00 kosilo in predstavitev pravilnikov za delo krvosledcev
Prispevek za prehrano, spominsko darilo in organizacijo lova je 30,00 EUR. Prijave in dodatne informacije z veljavno lovsko izkaznico do 5. oktobra : Jani Krivec 041 763 789, Aleks File.
Dvodnevni tabor mladih je 14. in 15. septembra organizirala Lovska družina (LD) Grgar pod okriljem Zveze lovskih družin (ZLD) Gorica.
Foto: arhiv LD Grgar
Tabora, ki je potekal v lovski koči LD Grgar v Bitežu, se je udeležilo trideset otrok iz okolice Gorice. Prvi dan smo ob 9. uri sprejeli otroke. Starešina Aleš Širca jim je predstavil lovsko družino in pravila lovskega tabora. Člana LD Grgar Vojko Sanič in Dušan Čubej sta udeležencem predstavila lovstvo, divjad našega lovišča in lovsko opremo.
Foto: arhiv LD Grgar
Sledilo je kosilo. Gospa DarinkaPirnat in član Robert Marinič sta nam pripravila odlično pašto z divjačinskim ragujem.
Foto: arhiv LD Grgar
V popoldanskih urah so se nam predstavili sokolarji iz Furlanije (Diego Bigatton in hči Sofia Bigatton) in Krasa (Leo Zega). Predstavili so nam njihove ptice in pokazali delovanje teh ptic službeno in za lov.
Foto: arhiv LD Grgar
Sledil je ogled prež in zalaganje krmišč. Dobro smo opravili tudi to, saj je v nočnih urah prišel na obisk mladi medved.
Foto: arhiv LD Grgar
Proti večeru smo pripravili meso na žaru ter pomfri in zakurili taborni ogenj, ob ognju smo še poklepetali in šli počivat v šotore.
Foto: arhiv LD Grgar
Budilko so otroci nastavili nekam zgodaj … ob 5:45. Pospravili smo opremo v šotorih, nekaj minut posvetili osebni higieni in šli na dober slovenski tradicionalni zajtrk: kruh, maslo, med, jabolka in čaj. Hvala članu Valterju Kavčiču, ki je sodeloval pri pripravi zajtrka.
Foto: arhiv LD Grgar
Drugi dan je bila na vrsti službena in lovska kinologija. Predstavila se nam je policija s policijskim psom. Veliko smo naučili o delu policijskih psov, otrokom je bilo prikazano praktično delo z njimi na pripravljenem poligonu ob koči. O lovski kinologiji je otrokom predaval Filip Pirnat.
Foto: arhiv LD Grgar
Kmalu je bil čas za kosilo in naša najboljša kuharica Darinka in pomočnik Robert Marinič sta nas razvajala z odličnimi njoki z divjačinskim golažem.
Po kosilu smo šli na naše strelišče in se tam preizkusili v streljanju na tarčo z lokom in zračno puško pod mentorstvom in nadzorom Žige Juretiča in Filipa Pirnata. Odločili smo se, da bomo vadili tudi prihodnje leto.
Foto: arhiv LD Grgar
Po streljanju je sledil kviz, ki ga je strokovno pripravil naš dolgoletni član Vojko Sanič. Odlično so je izkazalo vseh trideset otrok. Sledil je srečelov in vsi otroci so bili nagrajeni. V ponos nam je bilo, da so se otroci naučili o naravi in o stroki, ki jo preučuje. Če ne bodo postali lovci, pa bodo ti otroci zagotovo spoštovali naravo in živali.
Foto: arhiv LD Grgar
Organizacija in izvedba: Aleš Širca, Dušan Čubej, Enea Cernic, Filip Pirnat, Robert Marinič, Valter Kavčič, Vojko Sanič, Žiga Juretič. Kuhinja: Darinka Pirnat. Oprema: Darko Zonič(Civilna Zaščita). Lokostrelstvo: Lokostrelski klub Šempeter. Sokolarji: Diego Bigatton (DMD Falconery s.r.l.), Leo Zega. Policijski psi: Boštjan(policija Gorica). Majčke: Serimania – Gorizia: Pokrovitelj: ZLD Gorica
Vzrejna komisija in Društvo ljubiteljev ptičarjev organizirata vzrejni pregled ptičarjev, ki bo v soboto, 9. novembra, v LD Borisa Kidriča, Zgornja Hajdina, 2288 Hajdina, z začetkom ob 9. uri.
Foto: arhiv Boštjan Plaznik
Prijavnico – vzrejni list s fotokopijami obeh strani rodovnika (uvoženi psi morajo biti vpisani v SLR), vseh ocenjevalnih listov s preizkušenj, telesnega ocenjevanja, izvida o slikanju kolkov (opomba: kolke se lahko slika po dopolnjenem 12 mesecu starosti), za nemške žimavce in kratkodlake ptičarje je obvezno dodatno slikati tudi ramenski sklep – izvid OCD, drugi zdravstveni testi, ki se za pasmo zahtevajo, fotokopija članske izkaznice kinološkega društva in potrdilo o plačilu prijavnine pošljite na naslov: Nataša Gederer, Gašperšičeva 21, 1120 Ljubljana, 041/285-939; natasa_gederer@t-2.net.
Prijavnico – vzrejni list najdete na spletni strani Kinološke zveze Slovenije pod zavihkom Dokumenti/Obrazci. Za weimarance se bo izvedel še preizkus stabilnosti značaja po Pravilniku za ocenjevanje stabilnosti za weimaranca, ki je za pridobitev vzrejnega dovoljenja za pasmo obvezen. Na prireditev prinesite s seboj original rodovnik, original dokumente vseh opravljenih preizkušenj, telesne ocene in zdravstvenih izvidov ter potni list psa, iz katerega je razvidno, da je pes cepljen proti steklini.
Obvezna je predhodna prijava najkasneje do 26. 10. 2024, upoštevalo se bo le popolne prijave. Za vodnike ptičarjev, ki svojih psov še nimajo telesno ocenjenih, bo organizirano tudi telesno ocenjevanje.
Cena vzrejnega pregleda za člane kinološkega društva pri KZS je 45,00 € in telesne ocene 35,00 €. Cena za nečlane kinoloških društev je 100 % višja. Prijavnina se vplačata na račun DLP: 0201 0025 3852 458 (NLB), s pripisom »za vzrejni pregled 2024«. Udeležba psov, ki niso predhodno prijavljeni s popolno dokumentacijo, ne bo mogoča.
Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje je na Pragerskem v času od 13. do 14. septembra izvedla Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca.
Foto: Bojan Gorenc
13. septembra je bil uradni trening in tradicionalna razstava orožja in lovske opreme, na kateri so sodelovala podjetja OPTICS TRADE d.o.o., SLOVARMS d.o.o., , HAMEX d.o.o., RWS Ammunition, CARL ZEISS d.o.o., ARTEMIS FSH d.o.o., VARNOST SHOP d.o.o. in Jerman – i d.o.o.
14. septembra je potekalo Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024, na kateri je od prijavljenih 90 strelcev sodelovalo 86 strelcev in tri strelke iz štirinajstih območnih zvez. Državno prvenstvo je svečano odprl predsednik LZS Alojz Kovšca, prireditev pa je popestril naš zlati paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek.
Ne glede na to, da je letošnje državno prvenstvo potekalo v deževnem vremenu, so strelci prikazali odlične rezultate.
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – posamezno
1. mesto Sadek Boštjan, Maribor (382 točk),
2. mesto Garmut Nejc, Maribor (378 točk)
3. mesto Hlebš Nejc, Zasavje (378 točk)
Foto: Bojan Gorenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V VELIKI KOMBINACIJI 2024 – ekipno
1. mesto Maribor (1.124 točk)
2. mesto Zasavje (1.111 točk)
3. mesto Savinsko – Kozjanska (1.090 točk)
DRŽAVNO PRVENSTVO V BEŽEČEM MERJASCU 2024 – posamezno
1. mesto Verboten Aljaž, Savinsko – Kozjanska (85 točk)
2. mesto Hlebš Matjaž, Zasavje (85 točk)
3. mesto Garmut Maks, Maribor (83 točk)
Foto: Bojan Gorenc
DRŽAVNO PRVENSTVO V BM 2024 – ekipno
1. mesto Maribor (232 točk)
2. mesto Zasavje (217 točk)
3. mesto Novo mesto (206 točk)
Na državnem prvenstvu so nastopale tudi tri strelke. Pravila za izvedbo državnega prvenstva določajo najmanj pet tekmovalcev, zato smo se odločili, da strelke proglasimo in jim za spodbudo podelimo praktične nagrade.
Foto: Bojan Gorenc
1. mesto Ule Alenka, ZLDN (279 točk)
2. mesto Martinčič Andreja, Novo mesto (252 točk)
3. mesto Janja Križan, Maribor (247 točk)
MOJSTER STRELEC 2024
mojster strelec – golobi: Sadek Boštjan, Jerovšek David, Sadek Leon, Garmut Nejc, Travner Miha, Makuc Evgen, Škrlj Janez, Molka Boris, Ostanek Franci, Hlebš Nejc, Miketič Gregor in Žehelj Dušan.
Zahvaljujem se vsem sodelujočim sodnikom, lovskim pripravnikom in strelcem za kulturno in športno obnašanje ter sponzorjem, ki so omogočili, da se je uspešno končalo še eno državno prvenstvo.
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Slavnostno otvoritev je z obiskom počastil zlati paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek. Foto: Bojan GorencFoto: Najboljši tekmovalci in tekmovalke ter ekipni zmagovalciUradni trening in priprave na državno prvenstvo. Foto: Gregor Bolčina
Jezerski lovci so v okviru letnega programa 2024 Lovske družine (LD) Jezersko pokosili in očistili dva hektara pašnih površin na Staniču na višini dobrih 1300 metrov nadmorske višine. To opravilo redno letno opravljajo že več kot 40 let.
Foto: arhiv LD Jezersko
Na območju t. i. Komatevre ima upravljalno lovne površine LD Jezersko, ki na severu mejijo na državno mejo z Avstrijo. Celotna meja, s katero meji LD Jezersko poteka v dolžini 24 kilometrov, od Jezersko -Savinjskega sedla, preko Velike Koroške babe, mejnega Prehoda Jezerski vrh, Pristovškega Storžiča, Virnikovega Grintovca in vrhnjega dela Komatevre.
Na t. i . lokaciji »Stanič« je LD Jezersko v letu 1979 postavila lovsko kočo za strokovno in aktivno ter varno izvajanje lovskoupravljavskega načrta. Je pa to območje v veliki meri izpostavljeno tudi dvodomni prostoživeči divjadi, ki dnevno – še posebej poleti in pozimi aktivno prehaja na Jezersko stran iz Avstrije in obratno.
Ko se je postavila lovska koča, je LD opravila na tem območju številna očiščevalna dela, obnovila lovske naprave, preže, nekdaj tudi krmišča. In eno izmed opravil je bilo tudi, da se je na »Staniču« očistila zaraščena velika, nekdaj pašna površina. Osnovni namen je bil, da se z »novimi« pašnimi površinami tudi tako poskrbi za kvalitetno prehranjevanje divjadi. Pa tudi s preventivnim namenom, da se na ta način zadržuje divjad na tem področju, da se tako tudi zmanjšujejo škode po divjadi na poljščinah v dolini.
Foto: arhiv LD Jezersko
LD Jezersko združuje 55 delovno aktivnih in prizadevnih članov, s povprečno starostjo članstva 49 let. Na »čakanju« za lovske izpite pa je 10 kandidatk in kandidatov. Na letošnji delovni akciji se je za košnjo in odstranjevanje zaraščenosti zbralo dve tretjini članstva; nekaterim članom so se pridružili tudi sinovi in vnuki.
Za obstoj in nadaljnji razvoj lovstva na Jezerskem ni nikakršnih skrbi, da ne bi zmogli obvladovati sedanjih obveznih nalog in prizadevanj v skrbi za varstvo zavarovanih vrst in prostoživečih vrst divjadi. Lovci se tudi prizadevamo za obvladovanje spreminjajočih klimatskih razmer – visokih temperatur, topljenja in zgrinjanja snežno-ledeniških površin, ki so se nekdaj ohranile čez poletje do zime.
Tudi mi imamo vse več nevšečnosti z vse bolj množično-agresivnim turizmom, pohodništvom po brezpotjih, pridobitniškim gobarjenjem, kar se odvija v največji meri po stečinah divjadi, s čimer se uničuje mir v naravi, povzroča plašenje živali in uničevanje narave. In tudi s to problematiko se po svojih močeh prizadeva in trudi LD Jezersko, s tem, da bi dosegli kar najbolj kulturno naravovarstveno ozaveščanje obiskovalcev v občutljivi gorski naravi z nasveti, opomniki pa tudi neposrednimi opozorili.
Območno združenje upravljavcev lovišč (OZUL) Primorskega Lovskoupravljavskega območja (LUO) vabi na razstavo trofej jelenjadi, srnjakov, gamsov, damjakov in divjih prašičev, odvzetih v letu 2023. Otvoritev razstave bo v petek, 20. septembra, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Izoli.
Razstava bo odprta še v soboto, 21. septembra in nedeljo 22. septembra, med 9. in 18. uro, v ponedeljek, 23. septembra pa je po predhodnem dogovoru možen ogled šolskih skupin.
Ob zaključku poletne sezone so 8. septembra na Golteh pripravili poseben dogodek, ki so ga popestrili tudi gasilci PGD Mozirje, policisti Policijske postaje Mozirje in lokalni lovci.
Foto: Katja Mrkonjić
Predstavitvena stojnica Lovske družine (LD) Oljka je bila opremljena z informativnim materialom in gradivi, ki jih je pripravila Lovska zveza Slovenije (LZS). Stojnica je bila zasnovana tako, da je obiskovalcem omogočila vpogled v delovanje LZS, njihove projekte in aktivnosti, s poudarkom na ohranjanju narave in varovanju živalskih vrst.
Odziv obiskovalcev je bil izredno pozitiven, saj so mnogi pokazali veliko zanimanja za teme, ki smo jih predstavljali. Največ vprašanj so imeli glede delovanja lovskih društev in njihove vloge pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter skrbi za živali. Veliko ljudi je želelo izvedeti več o tem, kako lovska društva prispevajo k upravljanju z divjadjo, ohranjanju habitatov in oskrbi divjih živali, še posebej v zimskem času, ko so pogoji za preživetje bolj zahtevni.
Z veseljem sem odgovarjal na njihova vprašanja in delil informacije o odgovornem lovu, vzdrževanju populacij divjadi in ohranjanju naravnega okolja. Obiskovalcem smo prav tako delili promocijski material, ki je vseboval dodatne informacije o delu LZS in njihovih projektih, izvode revije Lovec in material za otroke. Stojnica je bila ves čas dobro obiskana, kar je pokazalo, da javnost vse bolj zanimajo naravovarstvene teme in vloga lovskih društev pri tem pomembnem delu.
Lovska zveza Slovenije in Komisija za lovsko strelstvo in lovsko orožje organizirata Državno prvenstvo v strelski kombinaciji OPEN 2024 in na tarčo bežečega merjasca, ki bo potekalo v soboto, 14. septembra, na Pragerskem.
Foto: Urša Kmetec
Slavnostno odprtje Državnega prvenstva v strelski kombinaciji OPEN 2024 bo v soboto, 14. septembra, ob 8. uri. Začetek tekmovanja bo ob 8:30. Na prvenstvu se bo pomerilo štirinajst ekip in 90 posameznikov, v streljanju na tarčo bežečega merjasca pa 39 strelcev. Uradni trening na strelišču Gaj – Pragersko bo v petek, 13. septembra, z začetkom ob 9. uri.
V prostorih strelišča Gaj – Pragersko bo oba dneva potekal tudi sejem orožja, optike in lovske opreme. Vabljeni!
Matija Janc, predsednik Komisije za lovsko strelstvo in lovsko orožje
Zveza lovskih družin (ZLD) Novo mesto je v sodelovanju z Lovsko družino (LD) Šentrupert uspešno izpeljala že dvanajsti lovski tabor mladih.
Vhod v tabor. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Tabor je potekal od 23. do 25. avgusta v prelepi dolini vasi Draga pri Šentrupertu, ki jo po eni strani omejuje potok Bistrica, po drugi strani pa teče odcepljeni rokav Mlinščica, ki je nekdaj poganjal žago, danes pa napaja ribnik turistične kmetije. Nizvodno je veliko objektov, tako gospodarskih, društvenih in strojnih garaž, do tovarne za predelavo plastike, Plasta. Voda je tako čista, da je pitna, v njej pa prebiva nešteto rakov. Otroci so se v njej tudi kopali.
Na travniku pred lovskim domom smo postavili velik vojaški šotor, ki nam ga vsako leto dobrodušno posodi lovec Božo Jerčič, v katerem so si otroci uredili ležišča. Taborniki »Rod Mirne reke« so priskočili na pomoč s podlogami za spanje in z drugim šotorom, v katerem smo uredili kuhinjo in jedilnico. Vseh otrok na taboru je bilo skupaj 20 starih, od 5 do 14 let. Najmlajši Lovro jih je štel komaj 5, po znanju o živalih pa je bil neprekosljiv. Sedem je bilo deklic, ki jih je vodila Nina Pajk, in štirinajst dečkov z Aleksom Slakom na čelu. Nekaj malega je bilo tistih, ki so se tabora že udeležili, večina pa je bila na taboru prvič, kar je bil tudi naš namen z izbiro nove lokacije taborjenja. Iz zgodovine taborov smo ugotovili, da je kar osem otrok bivših udeležencev, že vstopilo v lovske vrste.
Improvizirana brv preko Mlinščice. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Največje delo so opravili domači lovci, ki so otroke vsak dan peljali tudi na ogled divjadi. Po vsakodnevnem razgovoru ob tabornem ognju so se pogovarjali o divjadi, ki so jo videli. Lovci so postavili tabor, skrbeli za vsa fizična dela, nočno varovanje otrok in za pospravljanje ob zaključku tabora. Preveč jih je, da bi vse omenjali po imenih, lahko pa jim izrečemo pohvalo in neizmerno hvalo v našem imenu in imenu otrok udeležencev.
Po izkušnjah preteklih let smo urnik dela usmerili predvsem v teme, ki so otrokom najbolj zanimive. O polhih in načinih lova je predaval Branko Tolar iz Dolenjskih Toplic, ki ima doma zanimivo in bogato zbirko gradiva, ki ga je delno predstavil tudi na taboru. O živalih, preživetju v naravi in obnašanju v naravi je predavala članica Upravnega odbora LZS. O pticah je predaval Marjan Jenko naš dolgoletni predavatelj in podpredsednik ZLD iz Šmarjete, o drevesnih in grmovnih vrstah, plodovih ter gobah je otroke podučil Marjan Grah iz ZGS. Risarsko delavnico je vodil Karol Zagorc iz Mirne Peči. Za streljanje z zračno puško je poskrbel Slavko Vojnovič, za streljanje z lokom pa načelnik tabornikov Andrej Tratar.Otroci so pod vodstvom mizarja Tomaža Zupančiča iz Trebelnega izdelali tudi vsak svojo ptičjo valilnico, ki so jo odnesli domov, da bo služila svojemu namenu. Eno valilnico smo, s podpisi vseh otrok, poklonili podžupanji občine Šentrupert, ki nas je na zaključku prijazno pozdravila in nagovorila.
Za fotografijo je skrbel Sandi Slak iz Mirne Peči, ki je bil tudi naš donator, tako kot tudi Marko Repše (podjetje Remos Novo mesto d.o.o.), Franc Frelih (Dana d.o.o.), Stanko Cvetan (MIM mesarstvo Mokronog) in Milan Grebenc (pekarna Bistrica). Lovec Miha Petrič je poskrbel za prevoze, dobavo lesa in potrebno orodje. V imenu ZLD Novo mesto in imenu otrok, vsem iskrena hvala. Kuhalnico je vihtel naš dobri kuhar Jože Lukuk, tudi lovec domačin, ki je bil očitno več kot dober, saj pritožb ni bilo, hrana, ki je bila izvrstna in obilna, pa se je porabila do zadnje žlice. Tabor sva vodila Stojan Vojnovič starešina LD Šentrupert ter Stane Gabrijel, strokovni tajnik ZLD Novo mesto.
Skupinska fotografija s starši ob zaključku tabora. Foto: arhiv ZLD Novo mesto
Ob zaključku smo udeležence tabora, starše ali njihove skrbnike pogostili z lovskim golažem, LD Šentrupert pa je postregla še s pečenim divjim prašičkom. Analizo tabora je podal tajnik ZLD Gabrijel. V zaključnem govoru je predsednik ZLD Novo mesto Franc Jarc pohvalil organizatorje, Andrej Novak je vse pozdravil v imenu LD, podžupanja občine Šentrupert Nataša Hribar pa je pohvalila vse lovce in sam dogodek, ki je bil namenjen najmlajšim. Obljubila je tudi pomoč lovski družini pri urejanju dokumentov lovskega doma, ki mu je po čudnem naključju poteklo gradbeno dovoljenje, kar je posledično taboru tudi otežilo delo, saj ni bilo tekoče vode in ne elektrike, lovcem pa preprečuje normalno opravljanje obvez in dejavnosti do države.
Vsi otroci so dobili spominske majice ZLD Novo mesto, pisno potrdilo in darilno vrečko s promocijskim, strokovnim ter zabavnim materialom LZS. LD Šentrupert je predsednik Jarc podelil pisno zahvalo in sliko medveda, olje na platnu, slikarke, udeleženke likovne kolonije iz preteklih let. Lovska dejavnost na vseh nivojih, je že zdavnaj presegla mišljenja ljudi o lovcih. In tabori, ki jih organiziramo so tisti, ki ponesejo naše delo v družbo. LD Šentrupert, ponosno naprej, enkrat bodo tudi v okoljevarstvenih institucijah ugotovili, da lovski dom in vse obveznosti, ki spadajo zraven za izvajanje koncesijskih pogodb z državo, ne sodijo v urbano okolje. Hvala vam in lovski zdravo!
Dolgoletni in ugledni slovenski lovec, lovski funkcionar, gozdarski in lovski strokovnjak ter velik zaljubljenec v naravo mag. Emilijan Trafela s Ptuja je pred dnevi praznoval 85-letnico življenja.
mag. Emilijan Trafela
Rodil se je v Gruškovju pri Podlehniku in je svojo lovsko pot začel pri sedemnajstih letih kot pripravnik v Lovski družini (LD) Podlehnik. Kasneje je to veliko haloško lovsko družino izjemno uspešno vodil polnih 18 let in ji vtisnil neizbrisen osebni pečat. »Domačim lovcem ostajam zvest še danes, za vse nas podlehniške lovske prijatelje lahko rečem, da smo resnično pravi lovski tovariši. Tovarištvo med nami veliko šteje in jaz se veselim vsakega druženjas svojimi rojak,« še danes rad poudari Emilijan Trafela, ki sodi poleg dr. Franja Šalamuna in Alfonza Mazluja med najuglednejše ptujske lovske funkcionarje in zavzema pomembno mesto tudi v slovenskem lovskem prostoru kot gozdarski in lovski strokovnjak, še bolj pa lovstvu in naravi povsem predan naravovarstvenik.
Njegove bogate strokovne in organizacijsko-vodstvene vloge v območni Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož ni treba posebej razčlenjevati. Lovci tega območja ga izredno spoštujejo in cenijo kot iskrenega lovskega tovariša in človeka, ki je vedno znal najti lepo besedo in pohvaliti, kar je bilo dobrega. Hkrati pa brez dlake na jeziku opozoriti na napake in slabosti. Poznan je kot odkritosrčni in delovni mož, ki je vedno znal ločiti zrnje od plev. Kljub letom še rad zahaja v lovišče svoje LD Podlehnik, v kateri je že dolga leta častni starešina. Haloze so ostale njegov dom in tudi haloško lovišče mu je najdražje. Če za koga, potem je za Milana, kot ga kličemo njegovi prijatelji, lov bil in je stvar velike časti in osebne odgovornosti do narave in divjadi, kot njenega velikanskega bogastva. Za zdajšnjo in predvsem bodoče generacije. Zato jo je treba skrbno varovati, kot zelo rad javno izpostavlja.
Predsednik območne Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je postal leta 1973 in jo uspešno vodil 44 let, vse do aprila 2017, ko so ga lovci imenovali oziroma izvolili za častnega predsednika. Kot predsednik območne ZLD Ptuj-Ormož in tudi kot predsednik začasnega organa LZS med leti 2005-2006 je poskrbel, da se je lovska organizacija tudi javno in medijsko odpirala navzven. Lovstvo po njegovem trdnem prepričanju ne more ubežati družbenim tokovom in dogajanjem in mora temu toku nenehno slediti ter se prilagajati novim razmeram. Ob tem pa mora ohraniti svoje izvirne vrednote, tradicijo in lovsko kulturo, predvsem pa lovsko etiko in tovarištvo, torej vrednote, ki spremljajo slovensko zeleno bratovščino že več kot stoletje. Z vsemi vzponi in padci, katerih sam ni nikoli zanikal.
V času njegovega aktivnega delovanja v območni zvezi in v organih LZS je bila zelo odmevna lovska razstava leta 1972. Napredek je bil dosežen tudi v lovski kulturi, ki je bila v času njegovega vodenja ZLD Ptuj-Ormož deležna velike pozornosti. Podprl je ustanovitev samostojne skupine ptujsko-ormoških lovskih rogistov, ki že več kot tri desetletja delujejo kot promotorji lovstva in lovske kulture ter tudi starodavnega mesta Ptuj, širše okolice, regije in države Slovenije. V času njegovega predsedovanja je bilo na Ptuju izvedeno 37. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov.
Slovenski lovci mu želimo še veliko zdravih let, dobrega pogleda in mu ob visokem jubileju iskreno čestitamo!
Pod častnim pokroviteljstvom podpredsednika vlade in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in na pobudo Lovske zveze Slovenije je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu danes potekala slovesna vročitev odlikovanja Red za lovske zasluge II. stopnje nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Društva slovenskih lovcev Doberdob, zamejskemu Slovencu Žarku Šucu.
Skupaj z ministrom Arčonom so zamejskemu Slovencu Žarku Šucu odlikovanje Red za lovske zasluge II. stopnje vročili predsednik LZS Alojz Kovšca ter podpredsednika LZS Miran Štrukelj in Marjan Gselman.
Z leve proti desni predsednik Komisije za mednarodne odnose LZS Silvo Batagelj, predsednik Kluba prijateljev lovca Celovec Janez Kaiser, predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Matjaž Rustja, minister Matej Arčon, tajnik Društva slovenskih lovcev Doberdob žarko Šuc, predsednik LZS Alojz Kovšca, podpredsednik LZS Miran Štrukelj in podpredsednik LZS Marjan Gselman. Foto: Urša Kmetec
Žarko Šuc je član Društva slovenskih lovcev vse od njegovega nastanka leta 1978. Več let je bil tudi aktivno vpet v razne organe vodstva društva, od leta 2014 pa vse do letošnje pomladi pa je bil tudi predsednik. Ves čas svoje dolge in bogate lovske kariere se je strokovno izpopolnjeval. Bil je med vidnejšimi zamejskimi lovci, ki so v težkih časih uveljavljali slovensko besedo in prisotnost v italijanski lovski organiziranosti. Svojo strast do lova in ljubezen do narave posreduje tudi mlajšim generacijam. Bil je tudi pobudnik več dokumentarcev o kraški favni in flori (“Kras-flora in favna”).
Minister Matej Arčon je odlikovancu čestital in poudaril njegov neprecenljiv prispevek. “Pomembno je, da izpostavimo posameznike iz zamejstva, ki se zavedajo svojega poslanstva, prenašajo svoje znanje na mlajše in ohranjajo zelo tesne odnose z matično domovino,” je poudaril minister Arčon in izrazil veselje, da je bilo to priznanje, ki je tudi znak povezovanja matice z zamejskimi Slovenci, podeljeno prav na uradu.
»Pod njegovim vodstvom je Društvo slovenskih lovcev razvilo in utrdilo odnose z matico ter doseglo visoko raven sodelovanja ne le na lokalni in regionalni ravni, temveč tudi z Lovsko zvezo Slovenije. Pomena Žarkovega dela za ohranjanje slovenstva onstran meje in avtohtone kulturne dediščine zamejcev ni mogoče spregledati, kakor tudi ne njegovega večletnega prizadevanja, da bi društvo Slovenskih lovcev Doberdob aktivno prispevalo svoj delež k razvoj slovenskega lovstva, zato ga vrednotimo kot pričevanje o vitalnosti zamejske lovske organizacije in spodbudo za svetlo prihodnost slovenstva na kraškem področju, pa tudi širše,« je predsednik LZS Kovšca med drugim povedal v obrazložitvi ob podelitvi odlikovanja.
Podelitve so se udeležili vodstvo Lovske zveze Slovenije, aktualni predsednik Društva slovenskih lovcev Doberdob Matjaž Rustja iz Italije in predstavnik Kluba prijateljev lova Janez Kaiser iz avstrijske Koroške.
Ministru so ob tej priložnosti podarili tudi Slovar lovskega izrazoslovja v treh jezikih. Gre za edinstven slovar lovskega izrazoslovja, ki je v Alpe-Jadranskem prostoru približal lovsko izrazoslovje sosedov. Nosilec in izvajalec projekta je bil Kljub prijateljev lova. Vodja in pobudnik je bil Franc Wakounig, tajnik Kluba prijateljev lova Celovec. Italijansko izrazoslovje so prispevali člani Društva slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki združuje slovenske lovce v Furlaniji – Julijski krajini, in Žarko Šuc.
Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Postojnsko Bistriška Zveza lovskih družin (PBZLD) je letos osmič zapored, od 6. do 7. septembra organizirala in izvedla lovska tabora – seznanjanje mladih z naravo in lovstvom.
Foto: Aleš Klemenc
V lovski organizaciji si intenzivno prizadevamo za spremenjen, učinkovit, nazoren ter strokoven pristop ozaveščanja mladih o naravi in s tem povezanimi spoznanji o pomembni dejavnosti – lovstvu. Cilj mladinskih taborov je, da se šolska mladina in širša javnost seznami z dejavnostmi lovske organizacije, ki deluje po pooblastilih Republike Slovenije v javnem interesu na področju ohranjanja naravnega okolja s poudarkom na vzdrževanju naravnega ravnovesja med divjadjo, prostoživečimi živalskimi vrstami in okoljem ter ohranjanje pestrosti živalskih vrst in varstvom divjadi.
Cilj je tudi, da mladi prepoznajo, da je lovstvo široka paleta dejavnosti in ne pomeni le lova, ampak je varstvo narave, lovska kultura, delo z mladimi, izobraževanje, raziskovalna dejavnost in založništvo, lovska kinologija, lovsko strelstvo ter tudi vse bolj pomembna solidarnost in humanitarnost pomoči potrebnim. S tem želimo mladim omogočiti, da v svojem nadaljnjem šolskem izobraževanju, v strokovnem in osebnostnem razvoju na strokovni način razumejo pomen in vlogo varstva naravnega okolja ter lovstva v povezavi z njim. Tabori omogočajo neposredni stik mladih z naravo in divjadjo ter posredno tudi z širšo javnostjo.
Letos sta pod okriljem komisije Mladi in lovstvo PBZLD potekala lovska tabora 6. in 7. septembra, na območju LD Tabor Zagorje in LD Prestranek. Vodji tabora sta bila Tina Rupnik in Andrej Sedmak. Udeležilo se ju je skupno 31 tabornikov, od tega pet deklet, in sicer iz OŠ Miroslava Vilharja, OŠ Antona Globočnika, OŠ Pivka, OŠ Prestranek, OŠ Srečka Kosovela Sežana in OŠ Dragomirja Benčica – Brkina – Hrpelje ter OŠ Slavine, od 1. do 9. razreda.
Za izvedbo taborov je skrbelo štirinajst lovk in lovcev LD, članic PBZLD, ki so bili vodniki in inštruktorji mladim, in sicer iz LD Prestranek, LD Tabor Zagorje, KML PB ZLD ter strokovna služba PBZLD. Za vsebinsko rdečo nit taborov je bil letos izbran medved, kot prostoživeča živalska vrsta. Njegova podoba je tudi odtisnjena na majicah, ki so jih prejeli vsi taborniki.
Foto: Aleš Klemenc
Udeleženci taborov so videli srnjad, jelenjad, posamezniki pa tudi divjega prašiča in celo medveda. Pri gibanju v lovišču so si ogledali krmišča in krmne njive ter izvedli vrsto izhodov v lovišče, spoznavali lovsko kinologijo in lovsko strelstvo, lovsko kulturo, šege in običaje, poslušali predavanja na lovsko tematiko ter opravili celo vrsto športnih aktivnosti. Poskusili so tudi jelenov golaž. Med izvajanjem taborov so bile predstavljene vse predpisane zastavljene teoretične in praktične vsebine iz razpisa LZS. Za zaključek tabora so si ogledali Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, sledil je kulturni programom ob spremljavi lovskega roga ter podelitev potrdil o udeležbi in nagrad ter predstavitev poteka in strnitev vtisov izvedenih taborov.
Udeleženci taborov, starši in lovski vodniki ter inštruktorji so bili z izvedbo in vsebino taborov zelo zadovoljni in si želijo izvedbe tudi v prihodnjem letu. Ocenjujemo, da so take oblike izobraževanja mladih eden ključnih elementov pravilne in sistematične predstavitve lovstva nelovski javnosti.
PBZLD se zahvaljuje tabornikom za njihov pogum, da so sprejeli izziv in preživeli ta čas v naravi ob aktivnem učenju o njenih lepotah in skrivnostih, staršem za izkazano zaupanje, lovkama in lovcem, ki so bili vodniki in inštruktorji iz LD Prestranek in LD Tabor Zagorje ter Komisije mladi in lovstvo pri PBZLD.
Obema lovskima družinama velja posebna zahvala za letošnjo soorganizacijo ter donacijo prehrane in nastanitve mladih tabornikov. Posebna zahvala tudi podjetju Pivka perutninarstvo, d. d. za donacijo ter Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer za gostoljubje ob zaključku taborov in več kot odlično predstavitev muzeja, strokovni službi PBZLD ter Komisiji mladi in lovstvo PBZLD za vztrajnost in bogato kontinuirano delo na področju dela z mladimi.
Zadnjo avgustovsko nedeljo letošnjega vročega poletja so praznovali 70-letnico ustanovitve tudi člani Lovske družine (LD) Sveta Ana v Slovenskih goricah. Jubilej je bil v znamenju odprtja novega, ekološko grajenega lovskega doma v dolini reke Ščavnice.
